^ VESTNIK
OKRAJA
KOPER
LETO I.
Koper, 10. februarja 1956
Štev. 13
STATUT OKRAJA KOPER
Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. januarja 1956 sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah Statuta okraja Koper z dne 30. VII. 1955, ki se v prečiščenem besedilu glasi:
STATUT OKRAJA KOPER
I.	Okraj Koper
1.	člen
Okraj Koper je politično-teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in družbenogospodarska skupnost občin in prebivalcev na tem območju.
Okraj Koper je v sestavu Ljudske republike Slovenije.
2.	čl&n
Območje okraja Koper obsega tele občine:
Divača, Hrpelje, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Pivka, Postojna in Sežana.
3.	člen
Delovno ljudstvo v okraju izvršuje pravice samoupravljanja v okrajnih zadevah po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in po drugih organih okrajne samouprave kakor tudi neposredno na zborih volivcev in z referendumom.
4.	člen
Okraj Koper izvršuje pravice in dolžnosti pri vodstvu zadev, ki so skupnega pomena za občine, in drugih splošnih družbenih zadev, za katere to določa zakon.
5.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v okraju je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Okrajni ljudski odbor je najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti okraja.
Okrajnemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave na območju okraja, kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti ljudske republike in federacije, ni z zakonom drugače določeno.
Samo z zakonom se lahko za izvrševanje zadev iz pristojnosti okrajnih organov ustanovijo v občini upravni organi, ki so neposredno podrejeni okrajnim organom.
7.	člen
Okraj ima tele pravice in dolžnosti:
—	skrbi za uresničevanje z ustavo določenih načel glede družbene in politične ureditve;
—	usmerja gospodarski razvoj in zagotavlja pogoje
za razvoj proizvajalnih sil in gospodarstva v okraju kot celoti;
—	izravnava gospodarski in kulturni razvoj v okraju;
—	skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v okraju s splošnimi gospodarskimi interesi;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki mu je dana na podlagi zakona;
—	samostojno razpolaga z dohodki okraja;
—	ureja samostojno in po lastnem preudarku zadeve, ki imajo skupen pomen za občine na območju okraja;
—	izvršuje zakone in druge predpise, če je to dano v njegovo pristojnost;
—	pospešuje razvoj manj razvitih občin;
—	skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela okrajnih upravnih organov;
—	skrbi za javno varnost;
—	skrbi za to, da se izvolijo organi okrajnega samoupravljanja;
—	določa organizacijo in poslovanje okrajnih organov in zavodov ter skrbi za zakonitost njihovega dela;
—	organizira komunalne in druge okrajne službe;
—	skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za izboljšanje zdravstva;
—	skrbi za šole in za prosvetno delo, ki ima splošen pomen;
—	opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih ljudskih odborov;
—	skrbi za to, da bo delo občinskih in okrajnih
uslužbencev strokovno ter za njihovo strokovno izobraževanje;	.
—	izvršuje določene pravice nadzorstva nad delom
gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v okraju;	*r!0
—	obravnava vprašanja iz pristojnosti republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju; obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti.
Pravice in dolžnosti okraja izvršujejo ljudski odbor in drugi organi okrajne samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
8.	člen
Okraju pripadajo za izvrševanje njegovih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
9.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti okraj po ljudskem odboru in po drugih organih okrajne samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode, ki imajo pomen za okraj;
Str. 88
BKADNI VESTNIK
št. f% 1^ februarja
-t-
4.	odloča na drugi stopnji v upravnem in upravnokazenskem postopku, če so vodili postopek na prvi stopnji občinski organi; odloča v upravnem in upravnokazenskem postopku na prvi stopnji v primerih, za katere je to določeno z zakoni in z drugimi predpisi;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v primerih, za katere je to določeno z zakonom;
6.	organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v okraju;
8.	zagotavlja delovanje okrajnih služb;
9.	ustanovi disciplinsko sodišče za uslužbence okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov ter njihovih zavodov, razen če so s posebnimi predpisi pristojni zanje drugi disciplinski organi;
10.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo;
11.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih državnih organov kršene njegove, z zakonom določene, pravice.
10.	Člen
Okraj Koper ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.
11.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje okraj na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
12.	člen
Razmerja med okrajnim ljudskim odborom in drugimi organi okrajne samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za okraj, se določajo z zakonom in s tem statutom.
13.	člen
Okrajni ljudski odbor se mora pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
14.	člen
Okrajni ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
15.	člen
Okrajni ljudski odbor ne more zadev iz svoje pristojnosti prenesti v pristojnost občin, če ni za posamezne zadeve z zveznim ali republiškim zakonom, izdanim v mejah ustrezne pristojnosti federacije oziroma ljudske republike, drugače določeno.
Okrajni ljudski odbor lahko zahteva od občinskega ljudskega odbora, da mu pomaga pri opravljanju posameznih upravnih in tehničnih zadev iz okrajne pristojnosti, mora mu pa zagotoviti potrebna sredstva za opravljanje takih zadev.
16.	člen
Okrajni ljudski odbor sme sam opraviti zadeve iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, če je občinski ljudski odbor, ki bi jo moral izvršiti, ne izvrši ali ne izvrši o pravem času. V takem primeru mora občinski ljudski odbor povrniti okrajnemu ljudskemu odboru s tem nastale stroške.
Zoper akt o prevzemu zadeve po prejšnjem odstavku ima občinski ljudski odbor pravico do pritožbe.
17.	člen
Okrajni ljudski odbor mora dajati državnim organom pravno pomoč.
18.	člen
Okraj Koper je pravna oseba.
19.	člen
Sedež okrajnega ljudskega odbora je v mestu Kopru.
20.	Člen
Okrajni ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije ter ime ljudskega odbora.
II Okrajni ljudski odbor
1. Sestava ljudskega odbora
21.	člen
Okrajni ljudski odbor sestavljata okrajni zbor in zbor proizvajalcev.
Okrajni zbor ima 66, zbor proizvajalcev pa 55 odbornikov.
Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
2.	Delo ljudskega odbora
22.	člen
Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, kulturni in socialni razvoj in za življenje okraja; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje.
23.	člen
Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na ločenih ali skupnih sejah obeh zborov, izvršilne in upravne zadeve pravilom^ po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih.
Sejo okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali pa, če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega zbora ljudskega odbora, komisija ali svet ljudskega odbora, ali če to naroči Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.
Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj poslovnik.
24.	člen
Ljudski odbor sklepa veljavno, če je na seji prisotnih večina odbornikov obeh zborov.
Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji prisotnih večina njegovih odbornikov.
Ljudski odbor in zbora sprejemata sklepe z večino glasov prisotnih odbornikov.
Okrajni statut se sprejme z večino glasov odbornikov obeh zborov.
25.	člen
Če obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo v razpravi tudi člani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
26.	člen
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora na. ločenih sejah obeh zborov enakopravno sprejemata:
1.	okrajni statut in odločbe o potrditvi občinskih statutov;
2.	sklepe s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
3.	okrajni družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi okrajnega proračuna;
4.	regionalni načrt okraja in odločbe o potrditvi občinskih regulacijskih načrtov;
5.	sklep o razpisu referenduma in o pritrditvi k razpisu občinskega referenduma;
St. m — 10. februarja 1956 —---------------------------
URADNI VESTNIK
ATM.___—
Str. 89
6.	sklepe o najetju okrajnih posojil in prevzemu poroštva za posojila gospodarskih organizacij;
7.	sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja okrajni ljudski odbor;
8.	odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in o ustanovitvi zbornic;
9.	odločbe o ustanovitvi zavodov;
10.	sklepe o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora ter o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov ljudskega odbora in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
11.	sklep o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic okraja;
12.	sklepe o drugih vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora ljudskega odbora;
13.	sklepe o sistemizaciji delovnih mest.
Zbora se lahko sporazumno zbereta na skupno sejo, vendar samo zato, da poslušata pdročilo in pojasnila o posameznih vprašanjih iz prvega odstavka tega člena. Obravnavo je treba opraviti na ločenih sejah, če zbora drugače ne skleneta. Odločanje pa je treba opraviti vedno ločeno.
27.	člen
Okrajni ljudski odbor na skupni seji obeh zborov:
1.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane skupnih odborniških komisij;
2.	voli in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike porotnike okrajnih sodišč v Ilirski Bistrici, Kopru, Piranu, Postojni in Sežani, sodnike-porotnike Okrožnega sodišča v Gorici in občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru; določi svoje predstavnike v komisijo za predlaganje kandidatov za sodnike-porotnike Okrožnega sodišča v Gorici in za občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru;
3.	voli in razrešuje sodnike za prekrške, njihove namestnike in sodnike-porotnike, ter določi predsednika senata za prekrške;
4.	voli in razrešuje predsednika in enega člana disciplinskega sodišča ter njuna namestnika;
5.	postavlja in razrešuje tajnika, šefe osnovnih upravnih organov in inšpektorje ter okrajnega javnega pravobranilca;
6.	opravlja druge volitve oziroma imenovanja in razrešitve, za katere je po zakonu in drugih predpisih pristojen okrajni ljudski odbor.
Na skupni seji obeh zborov rešuje okrajni ljudski odbor tudi spore med zboroma o pristojnosti.
28.	člen
Okrajni zbor samostojno:
1.	sprejema predpise in druge akte iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, kolikor to ne spada v pristojnost obeh zborov;
2.	razveljavlja ali odpravlja v mejah zakona predpise in druge, izven upravnega postopka izdane akte občinskih ljudskih odborov, svojih svetov in upravnih organov, razen kadar gre za predpise in druge akte s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja, o katerih sklepata oba zbora enakopravno;
3.	sprejema predpise o notranji organizaciji temeljnih organizacijskih enot;
4.	opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z drugim predpisom dane v pristojnost okrajnega zbora.
29.	člen
Zbor proizvajalcev samostojno:
1.	daje priporočila gospodarskim organizacijam za njihovo delo;
2.	odloča o drugih zadevah, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi dane v pristojnost zbora proizvajalcev.
30.	čl**
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev imata pravico, da drug drugemu predlagata izdajo predpisov in ukrepov tudi v zadevah, pri katerih reševanju eden ali drugi zbor ne sodeluje. Zbor, ki dobi tak predlog, mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti drugi zbor.
31.	člen
Vsak zbor na svoji seji samostojno voli in razrešuje člane svojih odborniških komisij, razpisuje volitve za posamezne odbornike, odloča o prenehanju mandata in o vseh drugih mandatno-imunitetnih vprašanjih.
32.	člen
Ljudski odbor sklepa na svojih sejah v upravnih zadevah (upravni postopek) samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravni zadevi s sklepom, upravno odločbo pa izda za to zadevo pristojni upravni organ ljudskega odbora.
33.	člen
Okrajni ljudski odbor sme razveljavljati in odpravljati akte občinskih ljudskih odborov, če so nezakoniti, akte, če so nepravilni, pa samo v takih zadevah in v takih primerih, za katere je to v zakonu izrečno določeno.
V	zadevah, ki niso urejene z zakonom ali s splošnimi predpisi višjih državnih organov, ima okrajni ljudski odbor pravico razveljaviti ali odpraviti tudi take akte občinskega ljudskega odbora, s katerimi je kršen splošen interes.
Kršitev splošnega interesa je podana takrat, kadar je akt občinskega ljudskega odbora v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda Jugoslavije ali pa s temeljno smerjo njenega socialističnega razvoja.
34.	člen
Odloki okrajnega ljudskega odbora se objavijo v Uradnem listu LRS in v Uradnem vestniku okraja Koper.
Odredbe okrajnega ljudskega odbora in njegovih svetov se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Koper.
V	tem listu se objavljajo tudi odločbe o izvolitvi organov, o postavitvi in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, postavi oziroma razrešuje okrajni ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi podjetij in zavodov ter odločbe o potrditvi sklepnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
35.	člen
Odloki in odredbe ljudskega odbora začnejo veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis poprej, kot je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta bila sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
3.	Odborniške komisije
36.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti sestavi ljudski odbor oziroma zbor iz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru oziroma zboru, da odloči o njej na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški. komisiji, če ljudski odbor oziroma zbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
Str. 90
URADNI VESTNIK
St. 13 — 10. februarji* 1956
37.	Člen
Okrajni ljudski odbor ima tete stalne odborniške
komisije:
1.	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima pet članov;
2.	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima pet
članov.
Komisija za vprašanja delovskega samoupravljanja
zbora proizvajalcev obravnava vse predloge in zadeve s področja samoupravljanja v gospodarstvu in o tem poroča zboru.
43.	člen
Okrajni ljudski odbor in njegova zbora lahko ustanovijo še druge stalne odborniške komisije.
38.	člen
44.	Člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh kolegijskih organov, ki jih voli in razrešuje ljudski odbor, izvršuje naloge v zvezi z volitvami in razrešitvami sodnikov po zakonu o sodiščih in zakonu o gospodarskih sodiščih, obravnava predlog za postavitev tajnika in drugih uslužbencev, ki jih postavi oziroma voli ljudski odbor.
39.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od okrajnega oziroma občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa in predlaga pristojnemu organu, naj odpravi nepravilnosti oziroma reši zadevo.
Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi z njegovo prošnjo oziroma pritožbo.
40.	člen
Okrajni zbor ima tele stalne odborniške komisije:
1 mandatno-imunitetno komisijo, ki ima pet članov;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima sedem članov;
3.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ma sedem članov.
41.	člen
Zbor proizvajalcev ima tele stalne odborniške komisije:
1.	mandatno-imunitetno komisijo, ki ima pet članov;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ma sedem članov;
3.	komisijo za predpise, ki ima sedem članov;
4.	komisijo za vprašanje delavskega samoupravljanja, ki ima pet članov.
42.	č len
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov zbora, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru.
Komisija za gospodarstvo vsakega z;bora obravnava predloge okrajnega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča zboru.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja okrajnega zbora obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema okrajni zbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo; obravnava vprašanje zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov ter o tem poroča zboru.
Komisija za predpise zbora prozvajalcev obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ta zbor, razen tistih predpisov, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo, in o tem poroča zboru; obravnava vprašanja zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov, če je za reševanje teh vprašanj pristojen tudi zbor proizvajalcev.
Predsednik in podpredsednika ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti Člani stalnih od-borniških komisij.
4.	Predsednik ljudskega odbora
45.	člen
Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj deset odbornikov.
46.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa okraj kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje seje zborov, izvršuje priprave za seje v sporazumu s predsednikom zbora, vodi skupne seje zborov, skrbi za izvrševanje sklepov ljudskega odbora in vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora tako vprašanje obravnavati in o njem sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posebnih predpisih v njegovo delovno področje.
47.	člen
Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku ljudskega odbora, ta pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
48.	člen
Ce misli predsednik ljudskega odbora, da je kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, v nasprotju z zakonom, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet tak predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Ce ostane svet pri svojem stališču, lahko predsednik ljudskega odbora zadrži izvršitev takega predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru okrajnega ljudskega odbora, da o njem odloči na svoji prihodnji seji.
49.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali drug upravni organ izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
50.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od načelnikov in drugih šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja, ali pa jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
51.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico, da v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, ka-
St. 13 — 10. februarja 1950
URADNI VESTNIK
Str. 91
tere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
52.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če predsednik sveta na njegovo zahtevo seje ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora.
53.	člen
Predsednik ljudskega odbora izdaja ljudski milici naloge za zavarovanje upravne izvršbe posameznih aktov iz pristojnosti ljudskega òdbora, če načelnik tajništva za notranje zadeve na ponovno zahtevo pristojnega organa ne izda naloga ljudski milici, da zavaruje administrativno izvršbo takšnega akta.
.	54. člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnika za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo.
55.	člen
Predsednik okrajnega ljudskega odbora lahko sproži disciplinski postopek zoper odgovornega uslužbenca občinskega ljudskega odbora, če dolžnosti, ki so mu naložene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s predpisi okrajnega ljudskega odbora, ne izvršuje ali ne izvršuje v redu.
Zoper odločbo disciplinskega - sodišča, s katero se uvedba disciplinskega postopka odkloni ali disciplinski postopek ustavi, ima predsednik okrajnega ljudskega odbora pravico do pritožbe na višje disciplinsko sodišče.
56.	člen
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih sprejme ljudski odbor na ločenih ali skupnih sejah zborov in akte, v katerih zastopa predsednik okraj kot pravno osebo.
Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
57.	člen
Ljudski odbor ima dva podpredsednika. Podpredsednika se volita na enak način kot predsednik.
Podpredsednika opravljata določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja v mejah, ki jih določi ljudski odbor.
Ljudski odbor določa, kateri od podpredsednikov bo nadomeščal predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan.
58.	člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu plačuje mesečno vnaprej.
Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni.
Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripada tudi podpredsedniku, ki stalno dela v odboru.
5.	Sveti
1.	Sestava in delovno področje
59.	člen
Okrajni ljudski odbor Koper ima tele svete:
1.	svet za notranje zadeve in splošno upravo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov,
2.	svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in dvanajst članov,
3.	svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in deset članov.
4.	svet za pomorstvo in ribištvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov,
5.	svet za turizem, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov,
6.	svet za urbanizem, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov,
7.	svet za cestni promet, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov,
8.	svet za šolstvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov,
9.	svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov,
10.	svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov,
11.	svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov,
12.	svet za socialno skrbstvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov,
13.	svet za delo in delovna razmerja, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov.
60.	člen
Svet za notranje zadeve in splošno upravo, opravlja zadeve s področja organizacije dela upravnih organov ljudskega odbora, kolikor te zadeve ne spadajo v delovno področje drugih svetov, ter zadeve s pod-dročja varstva javnega reda in miru, kriminalistične službe, varnosti prometa ter varnosti ljudi in premoženja.
Svet za gospodarstvo obravnava in predlaga okrajni družbeni plan ter opravlja zadeve s področja gospodarstva, financ in komunalnih zadev, razen tistih, ki spadajo v področje drugih svetov.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva.
Svet za pomorstvo in ribištvo opravlja zadeve s področja pomorstva in ribištva.
Svet za turizem opravlja zadeve s področja turizma in gostinstva.
Svet za urbanizem opravlja zadeve s področja urbanizma.
Svet za cestni promet opravlja zadeve s področja cestnega prometa.
Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva in predvojaške vzgoje.
Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela.
Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet za socialno skrbstvo opravlja zadeve s področja socialnega skrbstva, invalidskega varstva in socialnega zavarovanja.
Svet za delo in delovna razmerja opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela.
61.	člen
Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor.
Najmanj dva tlana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta. Za izvolitev članov sveta lahko ljudski odbor zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo svoje predloge.
Predsednik sveta, ki ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, ne more pa sodelovati pri glasovanju.
Predsednik in podpredsednika okrajnega ljudskega odbora ter uslužbenci okrajnega in občinskih ljudskih odborov z območja okraja ne morejo biti člani sveta.
URADNI VESTNIK
St. 13 — 10. februarji 1966
Nihče ne more biti hkrati član v več kot dveh svetih.
2.	Pravice in dolžnosti svetov
62.	člen
Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
1 skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov in smernice ki jth za izvrševanje teh predpisov izdajo za to pooblaščen, organi ter da se izvršujejo predpisi okrajnega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov in svojega ljudskega odbora odredbe, če so s temi predpisi za to izrečno pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja iz svojega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvajanje svojih sklepov; izdajajo pismene smernice občinskim svetom in občinskim upravnim organom;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte ter odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisiji za volitve in imenovanja oziroma personalni komisiji predloge za volitve, imenovanja in razrešitve, če so za to upravičeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev ali ukinitev zavodov in podjetij;
7.	dajejo predpisane pritrditve oziroma potrditve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če je to dano v izključno pristojnost zborov ali drugih organov;
8.	dajo proračunski komisiji predloge predračunov dohodkov in izdatkov upravnih organov in predračunskih zavodov; obravnavajo predloge predračuna finančno samostojnih zavodov in posebnih skladov, ki se potrjujejo obenem s proračunom in dajejo mnenje o teh predlogih;
9.	v mejah zakona zadržijo izvršitev aktov občinskih ljudskih odborov oziroma razveljavijo ali odpravijo izven upravnega postopka izdane akte svetov in upravnih organov občinskih ljudskih odborov;
10.	izvršujejo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni in drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom in z drugimi predpisi okrajnega ljudskega odbora dane v njihovo področje.
63.	člen
V upravnem postopku odloča svet samo o zadevah, za katere je to izrecno določeno z zakonom ali z drugim, na podlagi zakonskega pooblastila izdanim predpisom.
Z odlokom okrajnega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku.
Svet odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za te zadeve pristojni upravni organ ljudskega odbora.
64.	člen
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor oziroma pristojni zbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, vsak drug akt sveta pa lahko s svojim aktom spremeni ali pa naroči svetu, naj svoj akt sam spremeni po danih smernicah,
y "p""""*
n "gSTKSm *** """"°" '"""'°'
Ce ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice
65.	člen
Predlog družbenega plana in predlog proračuna se obiavita m pošljeta v obravnavo občinskim ljudskim
odborom, okrajnim zbornicam, okrajnim strokovnim združenjem, gospodarskim organizacijam in okrajni zadružni zvezi, da dajo svoje pripombe in predloge.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega predloga družbenega plana oziroma proračuna svet za gospodarstvo oziroma komisija za proračun nista upoštevala, predložita okrajnemu ljudskemu odboru obenem s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
66.	člen
Ce kakšna zadeva s področja sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet, preden o njej odloči, povprašati za mnenje drugi svet.
Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor.
3.	Delo sveta
67.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega področja na seji.
Predsednik sveta obvesti o seji predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi vsem članom sveta najmanj tri dni pred sejo.
Seje sveta se lahko udeležijo tudi odborniki ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico udeležiti se obravnave, nimajo pa pravice glasovati.
Seje sveta se mora udeležiti načelnik ustreznega tajništva oziroma šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora, da dajo potrebna pojasnila.
68.	člen
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od načelnika oziroma šefa ustrezne organizacijske enote, naj da poročilo o delu organizacijske enote ali da pripravi o kakšnem vprašanju s področja sveta poročilo za sejo sveta.
69.	člen
O sejah sveta se piše zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika se najpozneje dva dni po seji dostavi predsedniku ljudskega odbora po tajniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o sejah sveta in opravljal druge administrativne zadeve v zvezi z delom sveta.
70.	člen
Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta.
71.	člen
Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet v okviru svojega delovnega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
72.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju.
Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu piedloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora obravnavati take predloge in pripombe na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
73.	člen
Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o opravljanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega
St. 13 — 10. februarja 1956
URADNI VESTNIK
Str. 93
področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno.
74.	člen
Svet lahko sprejme svoj poslovnik. Poslovnik sveta potrdi okrajni zbor.
75.	Člen
Svet lahko postavi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov za svet.
Komisije sveta ne morejo izdajati odločb.
6.	Upravni organi
1.	Vrste in pravice
76.	člen
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelovanje in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe.
Upravni organi so lahko: tajništva oziroma oddelki (samostojni odseki), uprave, uradi, upravni zavodi, upravne komisije, inšpekcije, izpostave in drugi upravni organi.
77.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanje zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni.
78.	člen
Upravni organi ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki so z zakonom, z drugim predpisom ali s tem statutom dane v področje zbora, sveta ali drugega posebnega organa okrajnega ljudskega odbora.
79.	člen
Zadeve iz svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov okrajnega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami okrajnega ljudskega odbora in njegovih svetov.
Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov.
Okrajni ljudski odbor ih pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako izven upravnega postopka izdano odločbo upravnega organa okrajnega ljudskega odbora.
Pri izdaji nove odločbe se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.
80.	člen
Vsi upravni organi okrajnega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja.
Tajnik ljudskega odbora vsklajuje administrativno poslovanje upravnih organov.
81.	člen
Temeljni upravni organi in zavodi se ustanovijo, odpravijo ter združijo s statutom ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov in zavodov predpiše okrajni zbor z odlokom.
V okviru temeljnih organov in zavodov so lahko oddelki, odseki, referati in druge notranje organizacijske enote in tudi inšpekcije.
2.	Tajnik ljudskega odbora
82.	člen
Tajnik ljudskega odborar načeluje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje.
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja iz dela in poslovanja uprave ter personalna vprašanja iz delovnega področja sveta oziroma komisije. Če svet oziroma komisija to odkloni, obvesti tajnik o tem predsednika ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora.
83.	člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti téle zadeve:
1.	skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno in pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora in vsklajuje delo posameznih tajništev, uradov, uprav in drugih upravnih organov po njihovih starešinah;
2.	daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom;
3.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavi, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom, z drugim predpisom višjega organa ali z odlokom ljudskega odbora;
4.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti;
5.	razporeja o skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osnovne organizacijske enote;
6.	izdaja odločbe, oziroma odloča o službenih razmerjih uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev;
7.	odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerednosti; sproži disciplinski postopek zaradi disciplinskih prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške; sproži disciplinski postopek zoper uslužbence občinskih ljudskih odborov;
8.	določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce;
9.	opravlja druge zadeve, ki so s predpisi višjih državnih organov in ljudskega odbora dane v njegovo področje.
Tajnik lahko prenese na starešine temeljnih upravnih organov pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti.
84.	člen
Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov okrajnega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa v vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora.
Če misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora.
85.	člen
Urad tajnika vodi neposredno tajnik. V uradu tajnika je potrebno Število uslužbencev, ki mu pomagajo pri upravljanju upravnih in strokovnih zadev iz njegovega področja, vključno personalnih zadev, zadev referata za narodno obrambo ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora ter z delom odbor-niških komisij.
Str. 94
URADNI yESTNiK
St. 13 — 10. februarja 1956
3.	Temeljni upravni organi in zavodi
a)	Tajništva, uradi in inšpekcije 8& člen
Okrajni ljudski odbor Koper ima tale tajništva
in urade:
1.	tajništvo za notranje zadeve,
2.	tajništvo za splošne zadeve in proračun,
3.	tajništvo za gospodarstvo,
4.	tajništvo za prosveto in kulturo,
5.	tajništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo,
6.	tajništvo za delo in delovna razmerja,
7.	katastrske urade.
87.	člen
Tajništvo za notranje zadeve opravlja zadeve s področja varstva pravnega reda, javne varnosti, reda in miru ter neposredno vodi ljudsko milico.
Tajništvo za splošne zadeve in proračun opravlja upravno inšpekcijo in splošno administrativno službo, zadeve zemljiških in drugih premoženjsko-pravnih razmerij, pripravlja predlog proračuna in sklepnega računa, opravlja računovodske zadeve ter druge splošne upravne zadeve in upravne zadeve, ki ne spadajo v področje drugih tajništev.
Tajništvo za gospodarstvo opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva, turizma, pomorstva, lova in ribolova), financ, prometa, gradbeništva, urbanizma in komunalnih zadev.
Tajništvo za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov in drugega pro-svetno-kulturnega dela ter telesne in predvojaške vzgoje.
Tajništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo oprav-i	zadeve s področja zdravstva, socialnega
skrbstva, invalidskega varstva in socialnega zavarovanja.
Tajništvo za delo in delovna razmerja opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela.
Katastrski uradi opravljajo vse zadeve v zvezi z m^tev^"'^	^ opravljanjem katastrskih
88.	člen
.	°dbor 'ahko s pritrditvijo Državnega se-
kretariata za notranje zadeve LR Slovenije ustanovi izpostave tajništva za notranje zadeve na območju
en	m Stvarna pristojnost vsake izpostave
se določi z odlokom o ustanovitvi izpostave.
89.	člen
90.	člen
špeJijt"*" """"""	'e ustanovijo tele in-
1.	tržna inšpekcija,
2.	kmetijska inšpekcija,
3.	veterinarska inšpekcija,
4.	gradbena inšpekcija,
5.	elektroenergetska inšpekcija
6.	sanitarna inšpekcija,
7.	inšpekcija dela,
8.	šolska inšpekcija.
oije.t'je'žitnem Ih z'dr Jim td^"" državnega organa za to pooblaščen. ^	'"^Sa
91.	člen
..	"-""""° """p. <" '°
'""-°
92. člen
Okrajni ljudski odbor Koper ima tele katastrske urade:
1.	katastrski urad v Ilirski Bistrici za območje občine Ilirska Bistrica;
2.	katastrski urad v Kopru za območje občin Izola, Koper in Piran;
3.	katastrski urad v Postojni za območje občin Pivka in Postojna;
4.	katastrski urad v Sežani za območje občin Divača, Hrpelje in Sežana.
Katastrski uradi opravljajo vse zadeve v zvezi s katastrom.
93.	člen
Na čelu vsakega tajništva je načelnik, na čelu urada, samostojne inšpekcije oziroma izpostave pa šef.
b) Uprave
94.	člen
Okrajni ljudski odbor ima:
1.	upravo za ceste: ta opravlja zadeve iz pristoj-
nosti okrajnega ljudskega odbora v zvezi z graditvijo in vzdrževanjem cest;	^
2.	uprav, za gozdarstvo; ta opravlja vse upravne
zadeve s področja gozdarstva iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora;	^
3.	upravo za dohodke; ta opravlja upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora s področja davščin m družbenih dajatev, kolikor s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
Na čelu uprave je šef uprave.
c) Upravni zavodi
95. člen
Okrajni ljudski odbor ima tele upravne zavode
1. zavod za planiranje; ta izdeluje osnutke okrajnega družbenega plana in investicijskih planov, sprem-^ Planov in predlaga ustrezne Poučuje stanje gospodarskih delavnosti in p dlaga ukrepe za njihov napredek; izdeluje občin-skini ljudskim odborom na njihovo zahtevo in po nji-
"S""*'	"""°-
^ statistiko; ta zbira podatke za gospo-darsko, demografsko in socialno statistiko, vodi evi-
Dot^h^.	družbenega Plana in opravlja
potiebne statistične analize.
tudi^dru	ustanovi s posebnim odlokom
ehničn^ inTT 'T"' "Povijanje Posameznih
° -
Na čelu upravnega zavoda je upravnik (direktor), č) Upravne komisije
96. člen
sest^Srj.^pfjpreJ^k'!?udSa^!b°ra''^''''°'
ljudski'odbor' P^redsedS'o	^
ljudskega odbora	k**"*"-	član
skega odbora je tajnik trni Je
ben^rir^h"r':j^ktno " '""'J'	usluž-
vršuje druge pravice ki iih	^
zlasf?	svojih' nal.^^J^
skega odbora^	za uslužbence okrajnega ljud-
iu rìz^Rve'uslufJencev'ti^h ^ PP^^ve
rešuje okrajni ljudski odbm-; ' ^ P""*"'" oziroma raz-
borf, kijj nej	krajnega ljudskega odrešuje vse uslužbJce	°db.r; raz-
zen tistih, ki jih razrešu	*J"dskega	odbora ra-
1 P razrešuj, .krajni ljudski odbor;
Št 13 — 10. februarja 195()

Str 95
4.	daje pritrditev za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, šefov osnovnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora in za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, določene za delovno mesto, na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se taka izobrazba prizna;
5.	daje pritrditve k odpovedi za vse uslužbence občinskih ljudskih odborov.
97.	člen
Okrajni ljudski odbor lahko ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog tudi druge upravne komisije. Okrajni ljudski odbor lahko da tem upravnim komisijam pravico, da vodijo upravni postopek in izdajajo upravne odločbe, vendar samo v takih zadevah, ki so določene s predpisi okrajnega ljudskega odbora in se odloča o njih po prosti presoji.
98.	člen
Okrajni ljudski odbor ima tudi druge upravne komisije, ki so predvidene z zakonskimi predpisi, kot na primer: komisijo za proračun, komisijo za revizijo glavnih projektov in druge.
Te upravne komisije opravljajo zadeve, ki so jim določene s predpisi višjih državnih organov, na katerih podlagi so ustanovljene.
Poleg nalog, ki jih ima po zakonu, izdela komisija za proračun tudi predlog proračuna in sklepnega računa in ju predloži okrajnemu ljudskemu odboru.
d) Načelniki tajništev, šefi samostojnih odsekov, uradov, uprav, inšpekcij in izpostav ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov
99.	člen
Načelniki tajništev, šefi samostojnih odsekov, uradov, uprav, inšpekcij in izpostav ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov na delovnem področju temeljnega upravnega organa oziroma organizacijske enote;
1.	vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta.
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo načelnik tajništva oziroma šef samostojnega odseka, urada ali uprave.
100.	člen
Načelnik oziroma šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za zboljšanje dela.
7.	Posebni okrajni organi
a) Okrajni javni pravobranilec
101.	člen
Javni pravobranilec zastopa glede premoženjskih pravic in obveznosti v skladu z zakonom okraj, občine na območju okraja, zavode, ki jim je priznana lastnost pravne osebe in se financirajo iz okrajnega oziroma občinskega proračuna, in sklade, ki so jih ustanovili okrajni oziroma občinski organi in jim je priznana lastnost pravne osebe.
Javni pravobranilec mora dajati okrajnemu ljudskemu odboru, občinskim ljudskim odborom ter njihovim organom in zavodom mnenja o premoženjsko pravnih zadevah.
Javni pravobranilec opravlja tudi druge, z zakonom in s predpisi višjih državnih organov določene, zadeve.
102 člen
Za javnega pravobranilca je lahko postavljen samo, kdor ima pravno fakulteto in sodni ali odvetniški izpit.
b)	Senat za prekrške in sodnik za prekrške
103.	člen
Senat za prekrške sestavljajo predsednik in dva
sodnika porotnika. Predsednik senata je okrajni sodnik za prekrške, ki ga določi ljudski odbor.
Sodniki porotniki se odrejajo po seznamu sodnikov porotnikov, ki jih izvoli ljudski odbor.
Sodnik za prekrške mora imeti namestnika.
Za sodnika za prekrške in njegovega namestnika je lahko izvoljen samo, kdor ima pravno fakulteto in strokovni izpit.
104.	člen
Senat za prekrške odloča o pritožbah zoper odločbe občinskih sodnikov za prekrške.
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji upravnokazenski postopek o prekrških, za katere je pristojen.
c)	Disciplinsko sodišče
105.	člen
Disciplinsko sodišče vodi disciplinski postopek na prvi stopnji in izreka kazni za disciplinske prestopke uslužbencev okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov in njihovih zavodov, razen če so po posebnih predpisih pristojni zanje drugi disciplinski organi.
106.	člen
Disciplinsko sodišče sestavljajo predsednik in dva Člana. Predsednik in vsak član disciplinskega sodišča ima namestnika. Predsednik in njegov namestnik morata imeti pravno fakulteto.
Predsednika in enega člana disciplinskega sodišča in njuna namestnika voli in razrešuje okrajni ljudski odbor. Predsednika in enega člana disciplinskega sodišča in njuna namestnika voli ljudski odbor izmed članov okrajnega ljudskega odbora in izmed uslužbencev ljudskih odborov in zavodov v okraju. Vsaj en član disciplinskega sodišča in njegov namestnik morata biti člana ljudskega odbora.
Drugega člana disciplinskega sodišča in njegovega namestnika delegira okrajni sindikalni svet.
107.	člen
Obtožbo pred disciplinskim sodiščem zastopa tisti, ki ga za to pooblasti organ, ki je sprožil disciplinski postopek.
Glede pristojnosti in postopka disciplinskega sodišča se uporabljajo zakoniti predpisi.
108.	člen
Administrativne zadeve disciplinskega sodišča opravlja tajnik sodišča, ki ga določi tajnik ljudskega odbora izmed uslužbencev ljudskega odbora.
8.	Uslužbenci ljudskega odbora
109.	člen
Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci.
Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov.
Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonito smernico ali naročilo. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo, ponovno pismeno naroči izvršitev, mora uslužbenec to izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje, ali če bi se s tem hudo oškodovali državni interesi. O tem mora uslužbenec obvestiti predsednika ljudskega odbora ter sekretarja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
110.	člen
Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta v upravnih organih okrajnega ljudskega odbora predpiše okrajni ljudski odbor s pritrditvijo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
Ce Izvršni svet v dveh mesecih ne izda odločbe o pritrditvi, velja, da je pritrditev dana.
Str. 36
St. 13 — 10. februarja 1Ò66
111.	člen
Za tajnika okrajnega ljudskega odbora Koper je lahko postavljen samo, kdor ima pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj 5 let strokovne prakse.
112.	člen
Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta (109. člen).
113.	člen
Uslužbenci okrajnega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa.
Natečaj razpiše personalna komisija okrajnega ljudskega odbora.
Komisija iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisanim postopkom presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom, ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi izida razpisa postavi okrajni ljudski odbor tajnika, šefe osnovnih upravnih organov in inšpektorje, druge uslužbence pa postavi personalna komisija.
Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Ce organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa razveljavi samo akt o postavitvi.
114.	člen
Za postavitev uslužbencev okrajnega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se taka izobrazba prizna, je potrebna pritrditev državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS.
Zoper odločbo državnega sekretarja, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti.
nih ki jih je sprejel na podlagi takih predlogov, mora Sudski odt4 Svestiti zbor volivcev na njegovem pri-hodnjem sestanku.
119.	člen
Ljudski odbor lahko da posamezna vprašanja iz
120.	člen
Zbori volivcev, ki so sklicani za obravnavanje vprašanj iz 116. in 118. člena tega statuta, se opravijo za območja, ko so določena z občinskim statutom.
Zbori volivcev v gospodarskih organizacijah se sklicujejo za ista območja kot pri predlaganju kandidatov za volitve odbornikov zbora proizvajalcev.
Zbori volivcev, na katerih poročajo odborniki okrajnega zbora o delu ljudskega odbora in o.svojem delu (116. člen), se lahko skličejo skupno za več območij. Območja, za katera se sklicujejo taki skupni zbori volivcev, določijo občinski ljudski odbori na predlog okrajnega ljudskega odbora.
Zbore volivcev sklicuje občinski ljudski odbor na zahtevo okrajnega ljudskega odbora. Odbornik okrajnega ljudskega odbora ima pravico zahtevati od občinskega ljudskega odbora, naj skliče zbor volivcev, da mu poroča o svojem delu.
IV.	Referendum
121.	člen
Okrajni ljudski odbor lahko razpiše referendum zato, da volivci potrdijo posamezne odloke in ukrepe, ki imajo pomen za življenje in razvoj okraja, ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo. Referendum razpiše ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v okraju.
Volivci lahko postavijo zahtevo za razpis referenduma pismeno ali na zboru volivcev.
Ljudski odbor razpiše referendum po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. Če se razpiše referendum na zahtevo volivcev, mora okrajni ljudski odbor razpisati referendum najpozneje 10 dni po prejemu pritrditve Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
V.	Posebne določbe o pravicah in dolžnostih ljudskega odbora in sveta za notranje zadeve in splošno upravo nasproti tajništvu za notranje zadeve
115.	člen
O razrešitvi uslužbencev, ki jih je postavil ljudski odbor, odloča ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa personalna komisija.
116.	člen
Odločbe o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odbora, šefov temeljnih upravnih organov in inšpektorjev izdaja predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izdaja tudi druge odločbe v zvezi s službenimi razmerji teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
Odločbe o postavitvi in razrešitvi drugih uslužbencev ljudskega odbora izdaja tajnik ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora izdaja tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
III Zbori votivcev
117.	člen
Odborniki ljudskega odbora morajo poročati zborom volivcev v svoji volilni enoti o delu ljudskega odbora in o svojem delu najmanj enkrat na leto, sicer pa, kadar to zahteva najmanj desetina volivcev z območja kakšnega zbora volivcev v odbornikovi volilni enoti.
118.	člen
Ljudski odbor mora obravnavati vse predloge zborov volivcev o vprašanjih iz svoje pristojnosti; o skle-
122.	člen
Določbe o pravicah in dolžnostih ljudskega odbora in sveta za notranje zadeve in splošno upravo do tajništva za notranje zadeve v zadevah iz izključne pristojnosti federacije in v zadevah javne varnosti in varstva javnega reda, o določanju uradne osebe, ki v razmerju do tajništva za notranje zadeve in njegovih uslužbencev izvršuje pravice iz 1. in 4. do 8. točke 83. člena tega statuta ter o predlaganju poročil o delu tega tajništva, so predpisane z zakonom in z drugimi predpisi višjih državnih organov.
VI.	Prehodne in končne določbe
123.	člen
Delo v zvezi z naložitvijo evidence o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja za celotno območje okraja Koper dovrši Okrajni ljudski odbor Koper.
Po naložitvi evidence se elaborat izroči pristojnim občinam.
.	velja, ko ga potrdi Ljudska skupščina Ljud-
tembra^l955^ Slovenije, uporablja pa se od 1. sep-St. 87/12
Koper, dne 27. januarja 1956
Predsednik
Albin Dujc 1. r.