\ ZA IZBOLJŠANJE LISTA potrvbiijmo dobre volje. Vsak, ki mu pripon ičate "(; las X a r o d a" ali Ksi pridobite za naročnika. Vam bo hvaležen, ker ste mu odprli pot k zares lepemu in zanimivemu etivu. :: :: :: GLAS RODA List slovenskih delavcev v Ameriki POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da vrt ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. Uprava. TELEPHONE: ClleUa J—1242 Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Offiee at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3rd, 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 305. —Stev. 305. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 31, 1937 — PETEK, 31. DECEMBRA 1937 Volume XLV. — Letnik XLV. "60 DRUŽIN GOSPODARI AMERIKI!" ICKES ZARADI POSTAVNEGA PRAZNIKA "NOVOLETNEGA DNE", NE IZIDE JUTRI "GLAS NARODA PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE V PONEDELJEK', JANUARJA. UPRAVA. VLADNI ZASTOPNIKI OČITAJO VEimPITALISTOM, DA HOČEJO POPOLNOMA UNIČITI NEW DEAL Administracija je začela z ofenzivo. — Vse napeto pričakuje govora, s katerim bo predsed. Roosevelt otvoril novi kongres. — Veletovarne so napravile ogromne dobičke. — Rooseveltova vlada je rešila veliki biznez pred propadom, zdaj so pa postali kapitalisti objestni. WASHINGTON, D. C, 30. decembra. — Da- nes je govoril po radio notranji tajnik Ickes in brez vsakih ovinkov povedal, da mora prihodnji kongres prisiliti koncentrirano bogastvo, da se bo prilagodilo ameriškim postavam, !f — Izbruhnila je neizprosna borba, — je dejal lekes, — borba med silo denarja in med silo demokratskega nagona. Ta borba mora biti izvojevana do konca, da pridemo na jasno, kdo bo imel v A-meriki odločilno besedo: ali stodvajset milijonov ljudi ali pa šestdeset družin, ki so si nagromadile silno bogastvo. V svojem govoru je namignil Ickes na zadnjo odločitev Narodnega odbora za delavske odnošaje, ki je obdolžil Henrya Forda, da je kršil delavsko postavo. — Depresijo, ki se je začela leta 1 930, — je izjavil Ickes, — je povzročilo šestdeset družin, ki i-majo skoro ves ameriški kapital v svojih rokah. — Narod je bil v stiski ter je pozval vlado, naj posreduje. Vlada je posredovala ter vrnila deželi prospe-riteto, — Spomladi je še vse dobro kazalo, nato je pa začelo iti nizdol. To je dokaz, da se teh šestdeset družin ni ničesar naučilo in da niso ničesar pozabile izza leta 1 929. Začele so delati iste napake kot so jih delale pred letom 1929. Ickesov govor je dobil dosti odmeva. Nekateri kongresniki so ga hvalili, nekateri ostro kritizirali. Po mnenju senatorja Wheelerja je izbruhnil boj med politiki in korporacijami. — Narod bo izgubil, pa naj zmaga v tem boju katerakoli stranka, — je dostavil. WASHINGTON, D. C., 30. decembra. — Nadomestni generalni pravdnik Robert H. Jackson je v svojem govoru na zborovanju American Political Science Association v Philadelphiji obdolžil "veliki business", da bo vprizoril splošno stavko kapitala v namenu, da zruši New Deal. Jackson je v ostrih besedah obsojal kopičenje kapitala "monopolističnih" tvrdk ter rekel, da bo Rooseveltova vlada leta 1 938 skušala dobiti ves veliki business pod svoje nadzorstvo. Ikikrat, kadar Pariz in London Po Jacksonovem zatrdilu predsed. Roosevelt s nifa hot^Ja l™li»Jati ... 1 • • 1 1 • v .. . žalitev, Hitler sel se dalje 111 svojimi svetovalci izdeluje načrt za protitrustno postavo. Roosevelt je trden v svojem sklepu, da kongres sprejme postave o najnižjih plačah, o najnižjem delovnem času ter končno vstavi določevanje cen veletrgovcev. Jackson je rekel, da so veletrgovci leta 1 936 spravili mnogo milijonov dobička in so nadomestili svoje izgube v 1. 1932. Toda rekel je, da je Rooseveltova vlada rešila veliki biznes prepada, da pa so velepodjetniki postali samopašni. Kot primere je i^avedel dobičke naslednjih tvrdk: Tvrdki Chrysler in General Motors ste imeli leta 1932 izgube $ I 1,000,000, leta I 936 pa dobička $301,000,000; štiri jeklarske družbe (United States Steel, Crucible, National in Jones & Laugli-lin) so imele leta 1932 $82,000,000 izgube, leta 1936 pa dobička $70,000,000; tri kemične tovarne (du Pont, American Cyanamid in Monsanto) so imele leta 1932 $27,000,000 dobička, leta 1936 pa $96,000,000, Vroča borba divja v okolici Teruela NEMČIJA ZAHTEVA VEDNO VEČ Nemčija je zapretila, da bo zahtevala tudi Alza-cijo.. — Flandin pravi, da morajo biti Nemčiji kolonije vrnjene. LONDON, Anglija, dee. — Po Božiču so pVišla v Loi -don podrobna poročila o razgovoru bivšega francoskega ministrskega predsednika Pi-erre-Etienne Flandina z nemškim propagandnim ministrom dr. Jos. (xoebellsom in vna-n ji m ministrom Konstantinom von Neuratliuini. Flandin se je vrnil v Paris strmeč nad velikanskimi nem-Iškiini zahtevami in v prepriča" Jnjn, da bodo Nemci v bližnji bodočnosti stavili še mnogo več je zahteve, kot dosedaj. Prvič so nemški nazijski voditelji povedali Flandiiin, da bodo zahtevali vrnitev Alzacije. Flandin je obiskal Nemčijo z vednostjo in popolnim odobravanjem ministrskega predsednika Camille Cbautempsa. Flandin pa ni obiskal kancler- KITAJCI UNIČILI CINGTAO Kitajci so razstrelili japonske tovarne in na tisoče hiš. — Kitajska armada se bo umaknila. ŠANGHAJ, Kitajska, 30. decembra. — V Cingtan, ki je zelo važno pristanišče province Santiuig, povzroča kitajska armada velikansko škodo, ko se pripravlja, da se umakne pred prihajajočo japonsko armado. Z dinamitom ?»o razstrelili vse japonske bombažne tovarne in jih zažgali. Poleg tega pa je bilo porušenih tudi več tisoč hiš. Kot poroča Associated Press m) Kitajci razstrelili brzojavni urad in celo električno podzemsko železnico. Razdejanje tovarn pomeni sicer za Japonce velikansko škodo, toda so bile tudi vir do-hodokov za 3,000,000 mestnih prebivalcev. Kitajci so se zavzeli, da J:r poncem ne prepuste ničesar drugega, kot samo razvaline in se je zato bati, da bodo isto napravili v Hankovu, Kantonu, Amoyu, Svatovu in v dru- DIKTAT0RSTV0 SE PORAJA NA ROMUNSKEM V vsak vladni okraj bo postavljenih 1000 vojakov narodne krščanske armade. — Armada bo povečana n a 200,000 vojakov. PRI TERUELU SI STOJI NASPROTI 300,000 VOJAKOV SARAGOSA, Španska, 30. decembra. — Na fronti pri Teruelu se pripravlja bitka, ki bo mogoče največja v španski državljanski vojni. Vlada je na tem kraju zbrala 5 armadnih korov po 15 divizij, ali okoli 1 50,000 vojakov. Z ojačenjem, katero je pripeljal pred Teruel general Jose Varela, bo i-mel general Miguel Aranda tudi 1 5 divizij. J Tako stu obe armadi skoro NOV NARODNI JEZIK NA FILIPINIH MANILA, Filipini, 30. dec. — Predsednik Filipinskih o-tokov Manuel Quezon je razglasil za filipinski narodni je" DUNAJ, Avstrija, 30. dec. — Novi kabinet Octaviana G«.-ge je naznanil, da ne bo pre-menil vnanje politike Romun" ske. (Joga hoče saj deloma vladati diktatorsko in da bo zlomil vsako opozicijo naroda, jo njegov kabinet sklenil postavi v ti oboroženo mIo. V ta namen tagalog. Zacasno pa bosU bo v vsak izmed 61 političnih Se ™gleski m spanski jezik o-okrajev postavljenih 1000 vo- sta,a uradni jezik, jakov narodne krašČanske .^otokih govore 8 pogkl-stranke ivitmli jezikov, jezik tagalog pa Armada bo povečana na 200>™re "a °toku Luzon kjer tisoč vojakov in ji bo povelje- ->e bU tluh Quezon roJen- Jezlk tovil> da imaj° še dovolj umni- enako močni, in izid bližajoče se bitke je samo odvisen od po" veljstva in kakovosti vojaštva. A ko pa se generalu Arami i ne posreči prebiti republikanske črte pred Teruelom še pred nočjo, oblegana posadka sredi mesta ne bo mogla več zdržati še en dan. V dveh gorečih poslopjih je še okoli 2000 fašistič nih vojakov, katerih poveljnik polkovnik Francisco Rey je pogosto po radiju govoril z ge-nerolom Araudo ter mu zago- val največji protižklovski vo- -0™ri mal,i kot Polovica fili ditelj Robu, 'katerega je Goga PinskeSa prebivalstva. imenoval za prefekta v Cerno vicah, katero mesto ima naj" večji odstotek Židov na Romunskem. Kabinet je tudi sklenil, da postavi propagandno ministrstvo, kateremu bo stal na čelu gil. mestih, kjer imajo Japon-!][o,,os' ki * tudi velik s0vraŽ" ni k Židov. Novi kabinet najbrže tudi uL> bo sklical novega parlament?, ker v njem ne bi inel več pod- ja Hitlerja in sicer zato, ker ga namerava v marcu obiskati ;li približno 84,000 mrtvih, vnanji -minister Vvon Delbos.j Posebno važni >o bili pogo-J vori z dr. Goebbelsom. ki je z drzno odkritostjo rekel, da so Francozi in Angleži nespametni, ker nočejo vstreči nemškim zahtevani. Goebbels je rekel, da je vsa.-| Topničarka Sacramento že pelje iz Cingtaa 54 Amerikan-ccv v Sanghaj, 159 pa jih je še ci svoje tovarne in druga podjetja. S tem si pa bodo Kitajci samo nakopali maščevanje, kajti , » . Japonci bodo, ko bodo zavzeli kot kon;aj, 10 od?totkov- Našel oo ze kak vzrok in izgovor, da bo zadnje volitve razglasil za' neveljavne. Nato bodo razpisane nove volitve, pri katerih narod ne bo smol a Cingtao. še bolj divjali kot pa so v Nankingu. Japonci pravijo, da so imeli prejšnji teden samo 800 inrt- Nova ustava določa tudi nov narodni jezik in zaradi tega se bo vnela resna borba med jezikom tagalog in drugima najbolj razširjenima jezikoma vi-sajan in ilocano. Vsi ti jeziki so malajskega izvora. Toda v tagalogu je napisanega največ filipinskega slovstva. vili in 4000 ranjenih, Kitajci ■ pokazati svojega nasprotstv: pa so na raznihJ)ojiščih pusti- |proti n0vemu diktatorstvu. Vlada tudi odstavi ja prefek Ameriška križarka Marble-|tc ter na n-'ih raesto imentvje gel je pljučnici, head in rnšilec Pope sta se za isamo žiroča, da je bil nedavno poklican v Moskvo sovjetski poslanik na Norveškem Ignatij Jakubovič, da pa je odpoklicu ni odzval, temveč živi v nekem majhnem hotelu blizu Osla, ker se boji, da bo ustreljen, ako se vrne. Jakubovičeva žena stanuje še v sovjetskem poslaništvu, dva njuna odrasla sinova pa sta vladna talca v Moskvi. PIJANČEVANJE PRIPOMORE K PLJUČNICI ADVERTISE IN 'GLAS NARODA" LONDON, 30. dec. — V spodnji zbornici je na vpraša' nje nekega poslanca, ali sta si London in Washington izmenjala predloge o skupnem oja-čenju daljno vzhodnega brodov-ja, je zunanji minister Eden na kratko odgovoril: "O tem vam ne morem, žal, nič poveda-ti." Nato ga je isti poslanec vprašal, ali da lahko vsaj zagotovilo, da angleška vlada ne bo priznala od Japoncev postavljene vlade v Pekingu. Na to vprašanje je bil Ede-nov odgovor jasen: "Britan* ska vlada priznava samo osrednjo kitajsko vlado kot vlado vse Kitajske. Zato priznanje kake nove uprave ne prihaja v poster," WASHINGTON, D. C., 29. decembra. — Družba ameriških bakteriologov je izdala poročilo, v katerem pravi, da pitje alkoholnih pijač pripravlja pot pljučnici. Alkohol vpliva na dihalne organe, ki oslabe in prepuščajo bacile pljučnice v sistem. ZAPLEMBE V MEHIKI BANDITI USMRTILI DVA UČITELJA MEXICO CITY, Mehika, 30. LOS ANGELES, Cal., 30. decembra. — Ameriški lastnik-mesta Agua Caliente so vložili protest proti zaplembi anelii-ške vlade tega slovitega zabavnega mesta. Agua Caliente se nahaja onstran ameriške meje in so ga zgradili podjetni Amerikami ob času proliibicije. Tam so se zabavali in pili bogati Ameri kanci. Predsednik Cardenas je si' noči podpisal odlok, po katerem pripade Agua Caliente z vsemi zabavišči mehiški drža- decembra. — Deset banditov je napadlo šolo v Santa Riti, J mesto 1Z~ država Queretarro. Pobrali so da ' ™ ^000,000. nekaj pohištva in obleke, nato ^^iska vlada je lastnikom pa usmrtili oba učitelja. <>H]ubda, da jim bo v desetih letih plačala za stavbe po njihovi davčni vrednosti. Predsednik ameriškega- sindikata Baron Long jC rekf>l. da bo vložil pri ameriški vladi proti zaplembi in bo zahteval, da vlada zaščiti lastnino sindikata. FRANCOSKI SENAT JE ODOBRIL PRORAČUN PARIZ, Francija, 30. dec. — Francoski senat je odobril proračun za prihodnje leto, 'nato ga je pa vrnil zbornici, ki ga bo z malimi popravki vnovič sprejela. Dohodki so preraču- \r\ROt'TTE SF. NA "(JI.\S nani na 1,817 milijonov dolar NAJSTAREJŠI jev, izdatki pa na 1,816 milijo j SLOVENSKI DXFiVSlh. V rov dolarjev, \ "Gf.AS NARODA" — "NewYoi^t Friday, December 31, 1937 - - y . ■ . THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Glas Naroda (A CorporatUa) Owned and Puhllabed hy fLOVENIO PUBLISHING COMPAN1 99 Frank Sakser, President J. Lapeha, Sec. Plao* of baabtMt *OIm Naroda" Uhaja vsaki dan lsvaemAl nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 218 18th Street. New \vk. N. f. Telephone: CEelsea 3—1242 vesti o vojni. . . Listi so polni vesti o vojnih dogodkih na Španskem in na Kitajskem in mednarodni položaj je tak. da danes ne vemo, ne doneseii nam jutrišnji dan kako posebno presenečenje. Ozračje je nesporno izredno prenasičeuo raznih kriz, zato ni nič Čudnega, ako človeštvo živi v stalnem strahu, da danes ali jutri izbruhne zopet vojna, neprimerno bolj strahotna, ku-*or je bila ona v letih 1914 do 11)18., posledic katere še dane* ni prebolelo. In res se je bati, da se prične iznova krvavi ples, ki je že enkrat sprani Evropo na rcb moralnega in gospodarskega propada. Kakor poročajo listi, se je te dni znani ru.^ki marša i Budjenij o velekritični situaciji v mednarodni politiki izrazil tako-le: " Vojna ni bila nikdar še tako blizu, kakor danes. V prvi vrsti grozi nam. Toda vzrasli smo že tako in ojačili smo seže Uko silno, da lahko svoje sovražnike pomandramo vse skupaj ali po posamič, podnevi ali ponoči, pozimi prav tako kakor poleti/' V češkoslovaškem senatu v Pragi pa je takisto te dni senator dr. Šmeral ob splošni pozornosti izrekel te le besede: "Pravkar sem sc vrnil z večmesečnega bivanja v Parizu. Prvi vtis, ki sam ga dobil doma, je bil, da se ljudje tu prav nič ne zavedajo, kako knitične trenutke preživljamo. Šele nedavno sem slišal v francoskem parlamentu ministra, ki je zaupno iz javil poslancem:44 Jaz si danes ne upam trditi, da bi ne bili ro treh tednih sredk velike vojne!" To so zelo pesimistične napovedi, ki pa ni treba, da bi se izpolnile! prebivalstvo jugoslavije -o- Kakor izkazuje službena statistika, je dmela Jugoslavija koncem leta 1936. 15 milijonov 173,508 prebivalcev. To število se porazdeli na poedine banovine tako-le: — dravska banovina 1,022,063, savska banovina 2,874,896, v r bliska 1.160,024, primorska 961,449, drcnska 1,753,597', dunavska 2,515,857, moravska 1,588,058, zetska banovina 1;015.997 in vadarska 1,736,157. Na prestolnico Beograd odpade 375,557 prebivalcev. Najbolj je nraslo število prebivalstva v savski banovini in sicer za 18.95%. V dunavski banovini znaša prirastek v drinski 11.56, vardarski 11.44, moravski 10.5, dravski 7.86, vrbaski 7.64, zetski 6.7, primorski 6.3 in v Beogradu 2.47%. — Kakor je iz teh statističnih podatkov razvidno, znaša prirastek prebivalstva v dravski banovini samo 7.86 odstokov. Ni dvoma, da je naravni prirastek dosti večji, zmanjša pa se z odtokom naših ljudi, ki so primorani iskati kruh po drugih banovinah in v inozemstvu. Vij Knjige Družbe sv. Mohorja Sest knjig 1. Koledar za leto 1938. 2. Bajtarji (Povest) Spisal JAN PLESTENJAK 3. Preko morij v domovino (Potopis) Spisal JAKOB GRČAH 4. Izgnani Menihi (Povest) Spisal IVAN ZOREČ 5. Življenje svetnikov 6. Družinski molitvenik VSEH SEST KNJIG za $1.35 Naročite pri: knjigarna "glas naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ZNAČILEN DOGO DEK V ŠANGHAJU T* kam so izginili mastni tisočaki? (Preiskovalna oblastva so Mieto na delu, da razčistijo veliko tatvino denarja pri mesarju Pavlu Persciuttiju v Gorenji vasi, kjer je izginila ročna blagajna z 22.000 din. Orožniki iz Poljan so zaslišali naj-preje doiitaiče. Dnina je bila ob času vlomnc tatvine le 15-letna hčerka in kuharica, »ločini sta šjia gospodar Pavle in njegov mesarski pomočnik v Sokolski dom, kjer so tačas igrali znano igro "Revček And rejce k". Na podlagi raznih indieev so orožniki aretirali nekega mizarskega pomočnika. očeta štirih otrok, ki je bil sicer tudi pri igri. a je med predstavo menda sunil ji vo izginil. Aretirani moški je bil prevoden v sodne /upore, je italijanski državljan, doma iz okolice Cerknega. Udeležbo pri tatvini odločno zanika. Neposrednega dokaza za njegovo krivdo baje ni, ker ga pri kraji "nihče ni videl, obremenjuje pa prizadetega da so gi videli (postavati v hiši in okrog nje. Tatvina sama je vzbudila po vsej Poljanski dolini izndno pozornost. za majhen račun r:o2 v srce Pred sodnike je stopil U-l-iet-11 i France Sedlar iz Št. Ruper-ta, ki je lani 2. decembra v domači vasi z dolgim kuhinjskim nožem umoril svojega soseda, posestnika Rafaela Mama. Obtožnica je bila kratka in je navajala: Si dlar in pekojni Marn sta že nekaj časa ime! i medsebojne obračune. Sedlar je bil Marnu prodal kolo za 500 din. Kupnine pa Mani ni hotel izplačati, ker mu je Sedlar dolgoval 736 din zasebne odškodnine, pri sojene pri okrajnem so-diišru v Mokronogu, in to zavoljo prizadejane hihne telesne poškodbe z nožem. Pri sodišču v Mokronogu je Sedlar izvedel, da ima Marn še vedno pravico do odškodnine. Bilo mu je rčeno, naj se po 2. decembru skupno zglasi-ta na sodišču zaradi obračuna. Srdit se je Sedlar podal domov, vzel v domači kuhinji velik nož in se ponovno napotil k Murnu, du izterja denar za kolo, ker .ie bil V stiski. Poklical je Mama ,s poda na dvorišče, kjer je Mam mlatil ajdo. K« t ^a Mai •n ni ubogal, je Sedlar stopil na pod. Med prerekanjem je Sedlar z levico zgrabil Mar-na za prsi. z delnico pa mu je 7*8sadil no/, naravnest v srce. Smrtno ranjeni Marn je skočil s .poda in hotel zlu žali proti hiši. Toda kmalu se j - zgrudil in izkrvavel. Sedlar pa je ponesel krvavi nož domov, nakar se ie šel sam javit orožnikom. Kakor ugotovila komisija, so bila Marnu prerezana pljuča, osrčnik in levi srčni prekat. Rana .ie bila absolutno smrtna. Sedlar je pred sodniki sv '.j' dejanje priznal, zagovarjal pa se je. da mu ie Marn vedno govoril: •'» debiš deiiari"!" Sedlar je bil obsojen na 14 let joče in na trajno izgubo častnih pravic, kakor tudi na plačilo viseli stroškov kazenskega postopka. namesto domov. ubit od lokomotive 13. decembra je imel opravek na železniški progi v Litiji 22-letni Radoslav Rudosavljevič. Malo pred 20. uro se je sestal blizu železniškega mosta pri Pegankn, med litijsko in kres-ničuo postajo z nekim železničarjem. Proden sta se poslovila, je železničar še opozoril vojaka, da ho v kratkem pribijal beograjski brzo^Ink. Nato sfri se ločila. Nihče ni bil priča, kako se je odigrala strašna nesreča. Ko se je pričelo svitati, je progov-ni obhodnik v poltemi opazil ob železniški progi ležečega ne-j znanca. Zaklical mu je: Vsta-■ ni, saj se boš prebladil! Ko so bili vsi klici zaman, je obhodnik pristopil z lučjo. Str sla g:i je groza: pred seboj .je ugledal razmesarjenega vojaka. Odbi- Peter • • • • • • • • .Japon-ki vojaški truki v Šanghaju so hoteli "po bližnjici" skozi fiancosko naselbino. Francoski vojaki -o jih ustavili. Začela so se pogajanja, in slednjič so franeoske oblasti dovolile prehod pod pojem, da spremlja vsak truk francoski vojak. jač na lokomotivi je bil siromaku zdrobil glavo. Sunek ga je vrgel daleč po progi, razbil mu je tuidi puško in bajonet ter mu potrgal obleko. () smrtni nesrt či so bila takoj obveščena domača obla-tva. Vojak | Radcsavljevič je služil svoj t rok v Maribora, zadine čase| pn je bil v Ljubljani. <*Vz dva dni bi bil že odpuščen in bi odšel k svojcem v Knjaževae. gamsom na gorenj-skem grozi smrt Leta 1!>.*>4 smo čif.ili, da je zahtevala garjavica med gamsi v revirju Hoellental-Xas's-Avald na Nižjem Avstrijskem v kratkem času 248 žrtev. Avstrija je morala najodločnejše poseči vmes, da je zavarovala širjenje te kuge med gamsi. Postrolili so vso mladež, vse ])adle komade sežgali, odstranili so vse solnice, da, celo iz-strobili so to divjad iz do 10 km širokih pasov, da bi obvarovali širjenje bolezni v druge pasove. Nastavili >n posebne lovske postaje in lovce, ki imajo nalogo opazovati in uničevati okuženo divjad. Ponekod so celo turistom prepovedovali uporabljati poti, o katerih je bilo znano, da so po njih hodili okuženi gamsi. Vsi ti odločni ukropi so pomagali, da se je širjenje garjavicc nekoliko zastavilo, povsem pa, kakor toaže naš primer, le ni bilo u-sb.vl.jeno. Bolezen jo prišla tudi v Ziljske alpe in dne 13. dec. t. 1. je lovski čuvaj Pola.j-nt r ustrelil prvega gamsa v Karavankah, ki je bil že močno ga rjav. Okuženega gamsa je opazil v Pričnih pečali pod Medjim dolom, ki leži v osrčju Karavank v zakupnem lovišču občine Koroška Bela. Kako huda je ta bolezen, kaže prav j ta primer. Gams, 4 letni kozel iz lono razviiajočiani se roglji, i j' tehtal očiščen le 13 kg (dru-j-rače najmanj do 30 kir). Ko- ža je bila vsa posejana z gar jami in dlaka je izpadala v šopih. Upavitrelj lova K. Luk-man je dal ta primer slikati in alarmiral takoj tudi okrajno j mičelstvo v Radovljici in <>-krajnega veterinarja Kapusa, ki je še isti dan ugotovil, da gre res za garjavost. Stopil bo takoj v stike s sosednimi avstrijskimi oblast vi in zaprosil za navodila za pobijanje t. bolezni po njihovem lnčimi. PETNAJST STVARI, O KATERIH SE NE SME PISATI. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1938 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" ;š-ko notranje mi-i objavilo s"znaini 216 West 18th Street New York. N. Y. < "oškoslov, nistrstvo j( petnajstih tem, o katerih ti~k r*"'" na podlagi zakonov o narodni obrambi ne sme poročati. T i-; dobavah vojnih ko ne bo smel pisati o premesti- organizacijskih t vali vojaških čet, o legi in o-J vojske, ■> gradnji strategično premi ter obratovanju vojaš-j vahiili železniških prog, cest, kili objektov, o ukrepih v ob-jmostov itd. Zakon kaznuje tu. mejnem ozemlju tn utrj« valnihj di ustno razširjanje takšnih delih, o uvedbi novih oroži j in vesti. KO POTREBUJETE ODVAJALO. BODITE PREVIDNI: PIJTE TR1NERJEVO ANGELICA TONICO! Ponitili sf !»os!«' dolin jrserti in pozimi. — I'ri vseh lekarnarjih. 300 svetih mas letno v Živ jenju in po smrti, so deležni č^nni "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25 centov za vsako osebo, živo ali umrlo. Naslov: DRUŽCA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, -324 W. Pine Blvd.. St. Louis, Mo. GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS KDIM JK.OSLOVANSKl POGRKBNIK V NEW YORKUin T'OPOIjNI O/l 9K IX OKOLICI ,.(„atEB YlSjK PREDNO GRESTE KAM DRUGAM, OBRNITE SE NA NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. BOLJ&E POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH Osebno vus bo obiskal naS zastopnik, kf vam bo po. vedal cene in dal vsa druga pojasnila. Uatuomlk NEW YOBK, N. Y. 455 W. 43 St. Circle 6*7393 BROOKLYN, N. Y. 219 Atlantic Ave. MAia 4-7111 Denarne pošiljatve . .. ,-:.r • IK1 Esir msak DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU v jruosi.AVUo ta I 2-55 ................ l>in. !KXE CENE POIiVilŽENi: Sl'liKMEMItl COK1 Al.I Dol.I Za i/p'ariio večjih zneskov kot zgoraj r.Sifileno, hodisi v dinarjih aH imih dovoljujemo še boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih m;»r.ite poslati ............... /.& WpUiciiu $ 5.— $10.— $15.— $40,— $50,— I'n*j«*uiuik iliilil v starem kraju l/ji!a»'iio v dolarjih. M.JNA NAKA2H A IZV'KSL.IEM«»f) dinarjev oziroma lir, kajti (alta izplačila se najhitreje iz-vrše, poleg lega je pa pošiljanje neokroglih vsot tudi razmeroma SLOVENIC PUBLISHING CO. (Travel Bureau) Živci jf vladar, ki jc bil ud Urvoloecu. Za v-ako ltiait-r.-kt»l je poilaiiika s smrtjo kaznoval. Xa stotine in na stotine, ubogih žrtev je poslal na mori šee. I bogi naroil je nekaj časa mirno glcnlal t<> početje, potem >e j»- pa spuntal. Prijeli so kralja lin ga vrgli v ječo. Zvest mn je ostal le star .Ivorjan, ki ga je tolažil kot je vee pitideta predstavit, se gospod takoj odloči za prvega. Žena ura vpraša, kako >e je mog«>l teko hitro odločiti. — To je kaj enostavno. Pogledal sem samo na njune lila* če. Prvi je imel zakrpane hlač.-na kolenih, drugi pa na zadniei. Kdo je gentleman ' Gentleman j»* človek, na zunaj in na znotraj čist. Tak člo-potrel)ščin, (« vek se ne klanja bogatašem in podrobnostih llt. prezira siromakov. Zna molče izgubljati in brez aroganee dobivati v igri; je spoštljiv v občevanju z ženskami in starci ter prijazen z otroki. Jc prepo nosen, da bi lagal, preplcuicnit, da bi nastavljal pasti, preveč delaven, da bi Jenuharil; uživa dobro posvetne dobrine, ki nn i pripadajo in pnsti druge v miru uživati jih. Dober je tudi naslednji odgo jvor: I Gentleman ne žali, ne poni-jžuje, jc prizanesljiv napram i bolestnim, ne obrekuje, je uvi-jileven, spoštuje čuvstva in na" •zore bližnjega, odpušča, vežo tdobroto srca s kremenitostjo i značaja. X njegovi navzočnosti imamo občutek varnosti, sigurnosti. ^fark Twain pa je označil gentlemana takole: Gentleman je tisti, ki prijatelju ponudi whiskey, pa po stavi steklenico na mizo, a sam gre gledat skozi okno. r^p S prijatelji je velik križ. Edini človek, ki ima več prijateljev kot jih potrebuje, j<* tisti, ki nobenega ne notrebu- r^sp Po temeljitem premisleku je sodnik sklenil ločiti zakon" ski par. Prepričal se je, da sta oba kriva, 011 in ona. Z ženo je nekoliko bolj simpati-ziral, pa je bil zelo presenečen, ko mu je rekla: — Se nekaj^ vas prosim, gospod sodnik. Če naju boste ločili, tako napravite, da bo moj mož dobil vse tri otroke, jaz pa avtomobil. . . Politiku ni treba, da bi vse ljudi vlekel nekaj časa za nos, ali pa da bi vlekel ves čas nekatere ljudi za nos. Politiku zadostuje in je zmagal. če potegne na volrvni dan vt čiho za nos. 'i;;:';.;!!? Efi&CS! • :i:s$2«sn 'li'iTXiilfl vt:w!s2s55 :.: iciiMSiiBiSM Ur 100 Lir Lir 500 Lir 1N# Ur 30M Lir SM« 5.75 $10.85 .S 16.— $31.— .$11.35 .551.51) 'O L A S NAROD A" — New York Friday, December 31, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN F. S, A. Kratka Dnevna Zgodba Najbolje plačani pisatelj na svetu AltKADJU BI" HOV: DOBA IN SLOG Kavo Slog so izpreniinja z ljudmi.; denar in odtrgaj nama slehrr-1 "Nič ne mislim, samo k Izmed vseh šestih igralcev, kijnemu po 011 listek, klanjava hi rad popil." so »e gnetli v sobi režiserjn i se ti globoko, tvoje jasne oči j 4li»a jo dajva." Pleontov je .lemzina samo Zenja Mintusov i poljubljava ..." > prstom pomignil in k mizi je doslej ni priznaval te očitne j "Pijancem tu ni mesta," gaj pristopilo krivonoso dekle v resnice. Jezil se je ne samo na; je hitro in suho prekinil spre-j bluzi in z nakodranimi lasmi: sedanjo dobo, marveč tudi im j vodnik in potegnil za jermen, j "Kaj želita, državljana !" režiserja, ki ni imel dovolj ei-j "izstopita." j "Grlica moja," je pričel garet in dovolj piva. j "Nisem pil, vrli junak, moje! Pleontov podj.-tno. "pozabite "Nikakor ne, samo poglej- j u-tuice se niso dotaknile slad- j za trenutek na onega Jeana. te." se je razburjal zroč na o-tke nu dice . . ." je straliomaiki s svojimi drznimi brčieami gork«' v pepelniku, "ali je t«, i govoril Pleontov in držal zn segačka vaš nežni vrat, poza fcak jezik? Kaj! To. kar pi m.kav Mintusova. ki je silili bite na njegov zadnji vzdih v šejo naši pisatelji, naši pesniki, .roti izhodu. ! vrtni lepi in . . temu pravite jezik.' Kje je "Zakaj, le zakaj naju tak< i "Mene nihče ne segačka v povejte mi, na< resnični, dobri. Ijnto preganjaš, Intjuška?" | !«•}»>/' j'* zardela krivonosa di* Seskočila -ta. Si* preden m . vojlc.v, "če pa mislite, držav-je voz ustavil in nista niti sli-.ljan uganjati nespodobnosti. Šala besed enega izun-d sopnt h<> že stražnik . . stari, mogočni 111,ski jezik i Ki< ?" Igralec Pleontov, ki je doslej molče snažil svojo pipo, je pihnil v to neposlušno pripravo razkošja in dejal: "Ti si bedak, Ženja. Ali si že kdaj oosktisil govoriti z da rutšnjinii ljudmi v jeziku kake dnure zgodovinske dobe?" "Nn. pa kaj?" je odvrni1 Zenja in vzel iz pepelnika lej nodokajen ogorek. "Ti si človek malo razvitega razuma," je dejal Pleontov. "Tebi je potrobnejši primer nego razlogi uma. Ce hočeš, ti razločno pokažem, kaj se l»ravi irovoriti danes v jeziku ki je bil v rabi nekoč." "Le pokaži." je Mintu«rt>v ponosno sprejel izziv. "Rail, je to tvoj sweater?" "Ta ki ga imam na sebi?" "Ravno ta. Stavi ga p rot; moji namizni svetilki in dokazal ti bom. da razumeš o slo- tni toliko, kakor izvoščknv! bleščečo, jasnemu koni n sesalcu prahu. Dobro? dobim ščetjo. in nikov: "Najprej se ga kje nalijeta ooteiu pa se vlačita p<> tram vajih." * * • Na vogalu je sedel deček snažihc čevljev in sanjal o tem kako lahko in lepo bo življe nje, ko si bo lahko kupil bar •noniko z dveina vrstama gum "Vi v. Dva lepo oblečena gospoda sta pristopita. Eden izmed liih je, ozirajoč se na drugega. n'kako nerad postavil nog« na leseni stol. Drugi s prijetnim nasmehom na lepem obrani. pa je začel premišljeno in "».časi: "O, ti suženj, ki te je usoda hsločila, da greš skozi življenje s ščetjo v roki! Vzemi bla ge^liši čo pasto, s svilnato cunjo natri državljanu škorenj, nato j»a ga previdno pngladi ■/ oncu po Pojdiva.' Ko sta Pleontov in Mintu-sov stopila v voz cestne železnice, je Ženja potegnil iz žepa drobiž in ga dal sprevodniku: ".Te to sedemnajstka! Dve do konca." Pleontov ga je brž prijel z« roko in nm vzel denar. "Človek božji." mu je užaljeno pošepefal, "jaz te ne jk»-znani . . . Govoriš s sprevodnikom sed. muajstke tako suho in stvarno v takem brezizraznem današn jem jezik« . . . Kje je i "Pojdi proč," je preteče de ja! Mintusov in odmaknil nogo s stolen. Stiažilec je oprezn« Najbolj sedaj slovi na Ang-leškem pisatelj Sommerset Maugham, ki je doslej pisal dramatična dela. Sv da i popo-tnje"]»o Indiji. Pred kratkim so kar štiri njegova dela londonska gledališča skoraj isto-čr.sno igrala. Ni čuda, da so njegovi dohodki tako velki. Vendar pa je izjavil, da noče več prsati gledaliških dram. Ko so ga vprašali, zakaj lioče gledališču dati slovo, je takole odgovoril: "Sedaj som 63 let star. Člo- vek mojo starosti se ne more v* č ukvarjati z življenjem ol» kulisah. V prihodnje bom pisal samo še povesti." Sloveči gledališki kritiki so i ga pregovorili, naj tega ne sto-! ri. ker je to škoda za gledališ-j ko umetnost ter so mu dokazo-' vali, da je Bemaivl Shaw še starejši ko on. A mož se ni \ dal prepričati. Toda mož je najbrž dober ra-! čnnar. Zagotovljeno mu je! namreč, da njegovi dohodki ne! bodo poslej nič manjši kakor! so bili doslej. Američani so mu namreč ponudili, da plačajo vsako njegovo besedo po dolarju, če jim prepusti pravico njegova dola objavljati. Ker pa njegove povesti obsegajo vsaka po 4000 do 5000 besed, bo m vsako povest dobil do ."» tisoč dolarjev. (> torej vsako leto napiše po štiri povesti, spravi na koncu leta v žep - > j tisoč dolarjev To jo vsekakor taka plača, da si more privoščiti marsikaj, o čemer slovenski pisatelji lahko samo sanja jo. Vendar pravijo, da je t.n angleški pisatelj kljub tako velikim dohodkom sila preprost človek, ki živi zinemo in mirno življenje ter prav nerad prihaja v večjo družbo. it||Iiie nadaljeval strastno Pleon-'■ >v, "Kakšni cveti so se razni!!! na njenih ličonih. tek-enjoeih - cvetnimi lio(l( lni -ti govorita!" v zakričalo dekl . Z rokami se vns nista dotikala?" jo stvarno vprašal ! razni k. "Nista." "Kako je to bilo." o- pisal: najboljši predstavni i ki j s to je v ski. 152 strani. Cena................................ .€0 Kratke jKivesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega rnskega roma m ipi-M-n. MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ............ Of .CO Zanimiva i»ovest iz dalmatinskega življenja. MLADIM SRCEM (par krasnih rrtie pisatelja Meška) .......................................................25e 75 PRAPREČANOVE ZGODBE .................................33c PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vet............. 1.— PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... S,Spisi Karla Maya so znani ^šim starejšim čitatoljom. Mar-^> ^-ikdo se spominja njegovih ro-tp ^manov "V padišahovi senei".§p? S"Winnetov", "Žut" itd.—De || "^janje "(iozdovnika" se vršijo &£na nekoč divjem ameriškemjjg I^Zapadu. — Ta živahen romanj jfstoplo priporočamo. Cena 75c. s z MIIJJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phil lips Oppenbeim. 92 strani. Cena ................ Do skrajnosti na|>et roman iz modernega življenja. Oppeuheim je znani angleški r<>-anopisec poznan i»o celem svetu. MLMO ŽIVLJENJA. C ^van Cankar. 230 str. Cena .80 MED PA DA RJI IN ZDKAVMM Spisal Janko Kač. 11!» strani. iVnu........60 MOŽJE, spisal Emerson Hush. ?09 strani. Cena 1.51 Zanimivo delo. ki l>o ugajalo vsakemu f-ita-telju. Preval ura v nir ne zaostaja za originalom. MRTVI (JOSTAfl ......................................................35e NADEŽNA MKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Ceni. ..........35 Junaki tega romana Modijo in tavajo skozi temo življenja. Vzjienjajo se kvišku, a sredi pota omag:ijo. REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM RDEČA IN BEL\ VRTNICA . 30e 30c ITICE SELIVKE. Rabindranat Tacore. Trda vez. 84 strani. Cena ............................................... Prgeovori. eseji in misli siavuegj« indijskega pisatelja. Student naj bo. — naš vsakdanji KRUIL spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teb dveli svojih delili ob'lo duševnega užitka. PRAVLJKE, Košutuik, ii. zvezek. Cena.......75 pravljice. m. Mayer. Cena .................:>0 turki pred dunajem ....................................39c TATIC, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. agitator, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je poleg Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. Ve«'* dol. ki jih Jurčič vsiod !>o-iezni in smrti ni mogel zavrsiti, je Kersnik us|K'šno dovršil. ~Agitator"' sjcui- njegova najboljša dela. vstal, dejal pasto v žep in stro- [ na^e«;a slovstva . . . < >h. Mintu-£To rekel: |sov!" "Od takih j< ml jem denar na- Pleontov ie položil roko naj prej. Plačaj, ali pa .si snažijnmm stražnika in začel -ovo- ZTIL^^Z ^.^.r sam!" J riti. zroč |»n tem vedno na ! Pu!c„ p.,V|iDe i»ajkove je Lniza pesjakova t4Saj to so vendar 1' lko lepi j tretje nadstropje nasproti le- takorekoe edina ženska, ki se je koncem prej- veiv.i," je dejal Pleontov in sejži-eo hiše. "Takole bilo: Sillj- tujega Stoletja Udejstvovalf. v slovenski kuji- .60 ozrl postrani na Mintusova. "Pojdiva! Ali ni to siiajen ^loir? S takimi verzi >o '.<-niki nekoč osvajali svet . . . ! Pazi. da se ne spotakneš!" ka->ta daljava se je iziruhljala tam, kjer so «« sončni žarki i. jevn.li z iiriNlopaiočim somra. Zevnosti. Njeni spisi razodevajo čalevo žeu-sko dušo. BELGRAJSKI BISER ........... SSc coni. Tiho, ]>očasi je prihajala jzmaga......:.............................-........— soc | noč k naši mizi. Tiho. da sejcvETlNA borograjska ....................................45c je zdelo, kakor da ne prihaja: CVETKE (pravljice za stare ,n mlade)...............30c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ......................40e tvoj stari, izraziti, polni iezik | « » * naše drsite mat-uško Moskve.1 "Bodi tako dober in pusti I'on,Lk. m™\ T™ jezik dobrih molojeev ink,," se je razburil Mintn^j . ^^^ ^ ~ ^ M-C—« ko sedla v kavarni, "-ali si i ... ' Rtrani. Cena ml roko 7. ram« v stanu, da bi naročil ovčjo lepih devojk, ki . . "Čakaj, kaj hočeš napraviti."' ?a je irmjcledal Mintusov.jinvenko v jeziku starih "Xič, nič," j«, k-nr tako od-j ča no v . . . Poznam te." T>. A govoril Pleontov, se poklonil j "Ti si t^laj misliš," ira ie 4 ' !"0Ii!,>v »^i sweater Min-začudonemu sprevodniku dohur/omo poslušajoč prekinil tas0Va pnn" ,1rtbro niU pT1' pasu in začel mehko in z zano-j Pleontov, "da se kak moder-som: "Ali, ti kdorkoli si že. nejši -loir, recimo tnuieo^ki dobri molojee. sprevodnik —Imonden^ki sloir šestdesetih I t jasno součeee. vzemi sokole, v!bolje prilega naši modemi do-svoje silne in krepko roke. našibi?" .46 stoji. 50c A D V F. R T i S E in ' GLAS NARODA" JAPONSKO-KITAJSKA VOJNA Conifurtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, fijili nekateri so mojstrsko podani in ima človk meti branjem vtis. da posamezne osehe sadijo Kraj njega in kramljajo i njim. DEVICA ORLEANSKA .........................-....... 1IVB SLIKI, spisal h saver Meška. 10» stranL Cena .66 I»ve čl l iri enega naših najlioljših pisateljev vsohuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". <»l»e sta molstersno vavršeni. kot jih more zavrsiti edinole naš uežno-^utefi Meško. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________35e ERA DIAVOLO ........................................................50e (iOSI'OI) FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Ull-činski, veseloiuodre humoreske, 7- strani JJ5 ; KMEČKI I'L NT, spisal Aug. Šenoa .....73 I Zgodovina našega krnela je zgodovina uepre-1 stanih l»ojev. Bojev s Turki in graščaki. — '•Za<'»iji kmečki j>unt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen 10-I man bo sleherni z užitkom prečita«. 1 tiRALIEVIČ IN BERAČ ..................................30e 1 KRVNA OSVETA (povest iz abrnških gora)___30e LA BOIIEME. Spisa i ii. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiist opisuje /iviji>iije umetnikov v Pari-Knji^a svetovno znano de«... LISTKI. (K*. Meško\ 144 stran? .............70 MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ______________70« MALI IJIRD. »pisala Franres Hodgeson Bar nelt. 103 strani. Cena .................................. ' llniiokn msnnvatia povesi o otrokn, ki gane iMUiudnecn Čmlnkn. Meček je plrwl ameriške vzgoje, ki ne pozna ni lik meti bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 126 strani. Cma .30 Štiri zanhi-ive črthv našega prizcanega pisatelja. NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Bros..............50 Knjiga vsebuje mami in Diti kar najbolj prizanesljivo po vedal o tej zaroki?" "Kakor je niogoee prizanesljivo, toda bo /a mene težko delo. Takoj grmi k njima in ee se takoj ne vrnem, se nikar ne end i te. Medtem si boste že čas pregnali. Kdaj pa pride tvoj zaroe« nee na Altwiose, Hana?" "Sele jMijutišnjem, stric. Prosila sem ga, da počaka toliko časa, da se teta in Dita pomirite." Rasmussen jo še eni:rat pogladi po laseli. "Hvala ti za to obzirnost, kajti tudi meni bi bilo zelo neprijetno, ako se obe v njegovi navzočnosti ne bi mogli obvladovati. In bojim se, da se tudi ne bi mogle, kajti z nekako tnlovratnoytjo ste se oklepali svojega upanja, ki ju bo pa sedaj hudo razočaralo. Torej, takoj sedaj grem k njima." Svojo ženo in lift r najde v stanovanjski «obi. Obe presenečeni pogledate, ko pride v sobo in naenkrat stoji pred njima. "Ali kaj želiš. Kari J" ga vpraša žena nekoliko nestrpno, kajti ravnokar je z Dito zopet zidala gradove v oblake. Ra>niussen s skrbi polnim obrazom pogh da ženo. A* iej uri mu je vse bolj jasno, kot kdaj poprej, da v tej ženi ni nikdar imel prave tovarišiee v svojem življenju. V mladih ''lih ira je tega >|»oznanja obvarovala medsel>ojna zaljubljenost. Ta zaljubij< nost jc premostila surovosti in poravnala nasprotna mišl jenja, pozneje je na njeno me-do stopila udam\ potrpežljivost njegove -trani, z njene strani pa zunanje ponašanje. Polairoma sta živela vedno bolj vsak za sebe. tako dolgo, da sta kar pozabila na to polagati kako važnost. Slednjič j,- ostalo z njegove strani samo še molčeče prenašanje, z njeni strani pa sovražna bojevito-t. Žena je mrmrala, ker ji je vedno bolj omejeval izdatke, mesto da bi ra vprašala, ako mu naj pomaga prenašati skrbi. Stalno jo zabavljala e, kar je delal, ali česar ni storil, ker se je hotela braniti proti domiiljevani osornosti. Pa vendar j«* >toril vse, kar je mogel, jc bil vedno v velikih -krbeh. /.-na zanj ni nikdar imela sočutne besede. Na svoj način je lio-*.ela le ka'/ati, tla se je njena pamet razbila, da se je pri največjih računih >vojega življenja znui-1i!a. Da boste žena in Dita vsled svojetra značaja največ trpeli, to je vedel in če jinla sedaj pove. da je gospodar Her-lenberga za Dito izgubljen, bo to za obe veliko razočaranje. Kak<» >e je že odtujil orgette da- Za praznike... KRUTA IGRA NARAVE. Pred kiMtkim smo poročali o "aferi Georgette Mussulije-ve'\ ki zbuja v znanstvenem svetu veliko pozornost. Že tedaj, ko je bilo tej mladi Aten-čanki l."> let, so se jmkazali na njej močni znaki moškega spola, ki so sčasoma postali tako izraziti, da so se njeni starši obrnili do zdravnikov. Po natančnem pregledu so zdravniki deklico spremenili v fanta. Georgette je postala George. Tz fanta je postal mladenič in mlad moški, ki se je nazadnje zaljubil v n;.ko bivšo sošolko in se ž njo zaročil. B;?š med letošnjimi "božičnimi prazniki bi se morala poročiti. Rila sta zelo srifna. A' vseh teh le'i h ni opazil George na sebi nobenih sprememb, toda pred kratkim ga je sjX't nekaj presenetilo. A' svojo grozo je opazil, da se v njem nekaj spreminja: spre- OKOSTNJAK, PRIVEZAN DREVESU. ESTRAGIST — KONZERVIRAN PKIITR.VN i j«' slastna dišava s katero se pripmii ucKem gozdu v gorovju! ^ *USB,° peHvo in razne ,,n'Be rto francoske Zlate obale, kakšnih I --- +0 km od Dijona. so našli mo>- Cenjene slovenske spodi nje. doga». ki okostnjak, ki je bil z verigami pripet k drevesu. Neda- vorite se in naraičito skupno on ducat skata-lj |»i 'i funta tega pristnega jim-. ten t ira nega izdelka po znižani coni lec od njega so naleteli na po-j$i so s poštnina. vrwi. njkalo že v 600 letih, j H- januarja: in dejala, da gre gotovo za Ak(> I™ ])] fekop premo-! 1{re,mn truplo nekega nemškega emi- ,Tia 1,4:K ,)iio; iie de Fran«* v Havre C«>nte ali Savaiia v Genoa 11». januarja: ISerenjraria v Cberbourgli -I. januarja: llreineii v Bremen 11'. januarja: Lafayette v Havre januarja: A(|iiitania v Cherln>urgh PISIte nam za cene voanlh 11-itov, reservacljo kabin ln pojasnila sa potovanje. 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New ¥ork granta, prof. Heinriclra TIel-|S(' v -0() lotili konec vseh preminula iz Hamburga, ki je lK>- mogovih zalog v zemlji. tel izdati filozofsko delo in je I Xajveč pn mo-a imajo v svo-nasel v; njej podpornico za to. j; Z01nlji Z(i,llžeil0 ki \ zvez. s svojim delom je od-' jihovo pi.raio?ovno 1(0dzem-potoval TTelmund v Dijon. T\er'sko zal(>^0 lia oll41 lni. je mož trpel za zasledovalno ]ijarfl ton Takloj ^ Amorikn blaznostjo, zavoljo katere je l,,l pa ihajn Ru$.;-;1 ki imn lo;N n<'kaj <-asa interniran tudi v , . ...vv . milijanl ton premoga v zemlji, nekem zdravilišču, je verjetno.' minjal seje spet v žensko. Sto- M,a je ;zvršil dramatičen samo- s<* industrija silno raz- pil je k zdravnikom in so se raor. vija. bo rasla tudi potreba prr ^»menili, naj se (reorge pre-|_____moga, zaradi česar bo treba meni spe< v Georgette. Druge-1 vsekakor misliti, kako bi se ga izhoda ni bilo. Mladi mož1 KAKO DOLGO BO KAJ PRE-je bil obupan, kajti nj<'govaj MOGA N ASVETU. življenjska sreča se je razbli-, nila. Nje-ova zaročenka si Kt'v s<> 'spodarstvo sveta hotela potem, ko je zvedela Vw,no b(V,-i '"dustrializira. je, strašno resnico, vzeti življenje, l^roba pn-moga vedno večja. To so ji preprečili, toda nje- ^ato -a tua' vwlno lzkf>P-|„trilkllVfl:.lt t. u , - Ijejo. Leta ISfiU s<» «a v«MiilbtrokoxI1Jllk v Debrecmu na F K B R L A R premog bolj varčno izrabljal. DIJAŠKA BANKA. Stefan Csanak gospodarski februarja: Ileren^ii ria 4. februarja: l'ur<»pa v Bremen ('berlioiir^b o. februarja: ("a m te tli SiH'oia v ua>a l>e Grasse v Ilavru !». februarja: (jueen Mary v Cberbourgb 11. februarja: Bremen v Bremen I'J. februarja: II" de France v Havre IS. februarja: Vuleania v Trst ^-'I. februarja: (Jue«iii Mary v CberliourgU 'Si. feliruarja: Kumpa v Bremen '-'(j. fa t»riiarja: Bex v (lenata nega zaroea'iica seoaj ni vo izpolnil, to vem prav gotovo." Njegov re^ni, trdi glas obe preseneti. Gospa Helena prebledi, Dita pa široko odpre oči. "Ti veš prav gotovo! Neumnost, kako moreš to vedeti. Kari!" "Ravno to vama lioči m povedati, da bo-te enkrat opustili ta načrt. Torej, kratko, (Je.it Darlaiul — je zaročen.'' 4SKot bi vda rila strela, tako se stresete obe dami in ua t iT»o gledate. "Saj to ni res!" klikne slednjič gospa Helena. "Ne, oče, to mora biti zmota," doda Dita. "Pa vendar je res in ved ve se morate s tem sprijazniti." Razočarani se spogledale obe dami in šele po dolgem ča>u se izvije iz ust gospe Helene: "S kom — s kom se je zaročil!" Kari Rasnmssen globoko diljne, kajti vedel je. da je sedaj prišlo najhujše in da se bo na njegovo glavo stresla jeza. "Čudili se boste — Hana je njegova nevesta, dam-s po poldne stit se zaročila." To sporočilo je vdarilo kot bomba. In twlaj zadivja nc-Priei e se strašen prizor. (lowjja Helena ]x>zabi, da .le sphdt dama, kriči in divja, govori najhujše j»ovke proti Ham, prekolne jo, prekolne dan, ko je prišla v hišo ter zmerja moža z neverjetnimi ln-sedami, ker je pripeljal to "smrkljo" v hiso. Tudi Dita Mpije in divja, se jezi nad Hano ter razburjena zatrjuje, da je bila pn varana. Molče pusti Rasmussen, da gre ta nevihta čezenj, kajti vedel je, da je ni mogoče zajeziti in da se je saj mogel dahniti. Ko j- gospa Helena že popolnoma hripava, tedaj 'se za kriči: "Se prišlo iz tega, ker si brezpogojno zahteval, da pride ta nehvaležna baba v družbo. Že naprej fem vedela, da iz tega ne bo nič dobrega. Da bi saj t« ga m dovolila." "Tu Darlaiul bi >a« potem ravno tako malo oženil z Dito," -slednjič mlgovori Rasnmssen. "kajti »i njo nima prav ni česar." "Tega ne moreš vedeti. O, ko bi saj ne bila nikdar dovolila, da si to balm i co *zel v hišo. Nehvaležnica, z vso sra moto jo bom vrgla iz hiše." "Tega ne boš storila, Helena. Praviš, da je Hana ne hvaležna! Za kaj pa naj bi nam bila hvaležna, ali mi hočeš to jKJvedati! Mogoče zato, da je delala za tri dekle, ne da bi za to dobila kako plačo? Mi smo ji dolžni v vsakem ožim!'' • Gospa Helena se zaničevaluo zasmeje, Dita pa v jezi in togoti grize robec. "Ali na Altwiese ni imela brezskrbnega življenja? Ali Jii imela doma in popolne oskrbe?" "fht, in od jutra pa do večera zmerjanje jn očitanje, in »a plačo ponošeno obleko, dokler ni mogla za svoj lastni denar kaj kupiti — ia siromašno podstrešno sobo, nobene ure i>očit-!ka, nobenega oddiha, nobene prijazne besede, nobenega razvedrila. Žal. da sem vse pustil, da je šlo svojo pot in zato iN- že davno sramujem. Hanini dolžniki smo in ne samo v idoalnem smislu, ne, ten.več tudi v resničnem pomenu. Že -dolgo časa smo živeli od njenega denarja — da, od denarja, ki ga je podedovala jh> Hansn Morami." nes ne ve, ali ne utegne spet kdaj izgubiti svoj spol. Vse-kako nc more več misliti na to, da bi se poročila, pa naj si bo kot ženska ali kot moški. Na-rava si je tu dovolila uganko, nad katero si učenjaki belijo glave. setkrat toliko. Skoraj bi SP j irskega udejstvovanja. Naj človek bal, da bi premoga zmanjkalo. Zna nosi je izračunal'-!, da b utegnilo vsega premoga v zemlji biti kakih .")..") bilijonov ton. To je seveda le cenitev, ker natančni računi so nemogoči. Co bodo tudi v bodočnosti tako kopali premog, kakor so tra leta 19.T>. bo na zemlji zmanjkalo premoga šele čez H7011 l<-t. Torej bi se n?m ne bilo tr. ba v tem ozirn nič bati. iif i 1 visi 1.111 i le fi in kontrolorja. Pod "' ..........vodstvom tell je potem banka POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: JUGOSLAVIJA ............,25 CANADA ..............................4«) ZEMLJEVID CELEGA SVETA Cena .25 ZEMLJEVID AVSTRMSKE-1TALIJANSKE FRONTE (L. 1018) ...........25 ZDRUŽENIH DRŽAV Mali zemljevid (velikost ll'.rJO ineev) .............10 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Missippi. Washington, Wyoming Cena 20 ccntov TI RISTIČNI VODNIK Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New Vork, Virginia Vselmji- slavne a-este, železnice, električne i»r<»ge, okraji, mesta, trgi, vasi, poštni uradi. jezera, ra-ke itd. 1'osjiniezne alržave 30c, Naročilom Je priložiti denar, bodi si v goto\ ini, Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandl-rajte pip.ai<. KNJIGARNA ,CGLAS NARODA" 21 T, IS St., New York VAŽNO ZA NAROČNIKE nnslovn Je »t5»vidiio d.» Vd«J luuite plačano wn^nlno. Prvr Ct^^ilk« iMimeni mesec, drnga dan In tre.Jn .eta». Pa n«in prihr* oi.if D^aotrelma ga del« In tdntčkov. Vas prosimo, da skušate naročnl-piavoCanic i»or«vnatl PoSljite naročnino jaravn..st naui ali Jo pa j Iftfaite uaSeuiu zastopniku v Vasem Icraju all pa kateremu izmed zasfopikov. kojlh Imeua »u tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge uasdldne, kjer Je kaj nafiib rojakov naseljenih. delovala. Dijaki pa so «e mo-, rali ob prostem easn lioditi v| —— bližnje gozdove pobirat želod,j- dalje «o po mestu pobirali Cta-J re easnpise. katero so vnovieili I banko (i24i> pengov. Ker je bil ter tako svoj delež vlagali v j torej uspeli tega poskusa v banke. To gospodarsko delo-|l>ebrecinu tako velik, je Csa-vanje dijakov je imelo tajnak naprosil sedaj še prosvet-uspeli. da so v štirih meseeih J nega ministra, naj tako banko naložili v novo svojo šolsko! dovoli ustianoviti tudi do dru- VEČINA TEI1 ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN BRATIH K; CE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ 1'OTREIU JETE gih niadžiu-skih srednjih šolah v tiste mkomitatu, kjer je vsega skupaj 250,000 dijakov. Ljudje te poskuse moeno hvalijo in priporoeajo, da bi se take banke uvedle po vseh šolali. F= CALIFOKNJ4: S»d Francisco, Jacob Uaihli 'OLORADO: Puehlo, Peter Cullg, A. Satti« Walsenhurg, M. J. Barok INDIANA: IndianaiK>lis, Fr. Zupani!«. linger. Jacob Kesnlk Jonu Hlapni! tilrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kivn** Xoungstown, Anton KlkeU 3Ki!GON: Oregon City, Ore. J. Koblar 1J.1NOIS: Chicago. J. Ilevčič Cicero, J. Fabian (Chicago, Ck wr In Illinois) Joliet, Jennie Itaudda-h La Salle, J. SfteUcb Mnscontah. Frank August!« North Chinm.. in Wankesun,' Malh. Warsek MARYLAND: Kltzmiller, Fr. Vodoplree MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Cbisholm, Frank UonSe Ely. Jos. J. Peshel J. Lakanlcb Eveleth, Ix>uls Gonfe Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, Jofca Povfte Vlrgina, Frank Rrvatlcb LONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champ« NEBRASKA: Omaha. P. Broderlcfc NEW YORK: Gnwauda, Karl Wialsha Little Falls, Frank Masle ORIO: Rarlierton, Frank Troha CJwelnffd. Anton Sobti.. 9nrl- PENNSYLVANIA: BeMemer, John Jevniktf Urougbton, Anton I pave* Conemaugb, J. Bretovee Coverdale In okoUca. Mrs. (vaaa Rupnik Export, Ltrais Supanči« Farrel. Jerry Okorn Forest City, Matb Kaarfa ^SrwDsburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Folanti Krayn, Ant TantelJ I-uzerne. Frank Ballocb Midway. John fewt PittKluirgh in a.ka.lia-a, Philip Progar' Steel ton. A. Hren ' Turtle Creek, Fr. SeUfrer West Newton. Joseiih Joraa I »WISCONSIN: Milwaukee. Weat AtUs, Fr. Bt*k Sheboygan, Joseph Kakež WYOMING: Rock Rpiings, Loots Tanrbar DlamondTllle, Joe Hollcb potrdilo aa n» SLOV ENSKO-AMER1K ANSK1 1938 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. f.LAS NARODA"