rubine Sterfficet Navadne Dh —‘75, ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR' Uwjt %n*k dis tm<i
■•drif« m proiAor, ob 1& ari t datumom imlobjafo >M tar ataa« mooečoo po poiti D UT—, M tao-tamatao D l#- —, dootaoKoo bo dooi
D]!*-, ao iotomioo DIO—.
Maroio m pot upoooi MARMOR. jmStao. ri
Posi(UfiB 0isiiii V^69i(tri cena oanasni® ssav. /s para;
TABOR
P snn en« Stevflket Navadne Din —*75, ob nedelfab Din l'—%
UREDNIŠTVO «o uboj. * IW> bor«. Jgriftaa «lT57< L omU
taropjo. Tolofoo lolurt H. SS. UPRAVA oo »»M. • JtrtuM •MAi P«««!« doopo. Tol«. <«■ il. M- — SHS pootsoSohooml o«««« u— n .w£
Mo aanSU booo ticaooj« m m
Naslov
Maribor, due 13. novembra 1925.
Težka elementarna, nesreča je zadela Mariborsko oblast. Malo je krajev, ki ne bi bili prizadeti. Strahovito jesensko deževje je zalilo že takointako premočna tla in umazano jesenske vode so Poplavile nizko ležeče kraje ter poškodovale človeška selišča. Od Mure, Drave in Savinje prihajajo vesti o povodnji. ■Prekmurje in nižji del Murskega polja «ta v boju zoper umazanega sovražnika; de] dravskega polja in Medžtmurja okoli Središča — 5« v vodi, iz mnogih drugih krajev prihajajo podobne vesti, oetudi ni povsod enaiko lmdo. Celje, kjer 3« povodenj dosti gost, je tokrat prizadeto kot ni bilo že več desetletij. Milijonsko škodo so_ nanesle jesenske vode Prebivalstvu naše oblasti.
, 2o dolgo ni bilo povodnji v takem j , Keg1K Tokrat so bilo take, da je zastal V.es Promet; le s težavo so ga vzpostavili
. č ga vzpostavljajo. Nenadoma je hrišlo vse to, zalotilo ljudi v njih vsak-'Mb.iem življenju, ki se oklepa iluzije, 'M jo vso, kar so ustvarili, sigurno in da vse teče po normalnem toku. Kar čez boč je divji element pokazal, da so lahko poigra z ljudmi, kadar se mu zljubi M da jim zmeša njihove prometno »šire-Pe«.
Naši kraji potrebujejo še mnogo te-F&, o čemer so civllizirauo človeštvo *Ži-ti pred takimi katastrofami. Naše reke po večinoma neregulirane. Naši večji Imtoki teko prosto po svoji volji in nanesejo prebivalstvu v deževnih pomladanskih in jesenskih dneh veliko škodo, ■kašo starodavno Celje je na pr. vedno V nevarnosti,, da ga Savinja v dobi močnih padavin poplavi. Nič se ne čn-nmo. č6 beremo v poročilu iz Celja o-'Pno vprašanje: »Smo li res obsojeni, a Utonemo?« Nič bolj ni zavarovano h te d poplavami Prekmurje. Regulacija Mure, ki je zelo nemirna reka in M je tekom zgodovine večkrat in čisto svojevoljno uravnala tok, je star štajerski Problem. Na njem je zainteresirano vse naše Pomurje (Prekmurje, Mursko polne in Merlžimurje). Tudi man.iše reke oziroma potoki v naši oblasti čakajo, dn tvezemo njihove razbrzdane elementarno sile tako, da ne bodo imeli ljudje Školč' ^ regulacijo je pa v ozki zvezi pro-_ opi' .splošne, kanalizacije in osuševa-l3-Toda to je delo za stoletja.
. tem trenutku smo si v svesR, da
j	Maribor,	sobota	14.	novembra	1925.
Po ostavki prosvetnega ministra
Ali se bo sedaj vlada rekonstruirala? — Političen značaj demisije. — Pašičcva pasivnost in notranji spori v NRS.
BEOGRAD, 13. nov. Po demisiji prosvetnega ministra Vukičeviča je ministrskega predsednika Paši£a sprejel
Ufi«! X ,	.... iv vi v	uči
c"ka tudi na tem polju ?e mnogo
’ Posameznik tega
ne zmore, tudi sto«, združbe nimajo .zadostnih sred-_ • j jo treba državne pomoči, Sedn-, . ;Ptastrofa je napotila prizadeto pre-‘ovaistvo edinole k državi. Državo naj oa pomoč, naj odpiše davke in olajša Prebivalstvu nesrečo, ki ga je zadela. Prepričani smo, da ho država tud: storila svojo dolžnost. Ob tej priliki p.s opozarjamo na dejstvo, kako potrebno je podrob.n0 (j^lo v okvirju oblastne «am ouprave. Znkn.i oblasti bodo »Porale Prevzeti velik del leh državnih halog. One bodo morale skrbeti zn ožje gospodarske potrebe posameznih krojev, njihova^ naloga bo, da regulira jo poto *e, »rade mostov« i. t. d. j Treba nam1 je podrobnega dela, splo-.ha saharina v tistern1 obsegu, ki je naj-^ulj TnOgPč. Treba na m je veliko gospodarskega del.m Fžleme.i+arne kntn.-trofe JJB najbolj uče solidarnosti in drupoe-"a dela v državnem okvirju, --ob.
kralj Pašič je ostal pri.kralju do 19.30. Nato je bil sprejet zunanji minister Ninčič. V političnih krogih zatrjuj3jo, da je Vukičevič podal ostavko iz političnih razlogov, čeprav izjavljajo službeni krogi, da so ga k tam i prisilile re-sortne zadeve.
Radikali so v splošnem zadovoljni e prosvetno politiko sedanjega prosvetnega ministra, vendar je vsi ne odobravajo. Večina v radikalnem klubu je. bila nasprotna ukinitvi nekaterih gimnazij in velikim sn^meraMun YiČae<*a .'gobja. Radi pomanjakanja učiteljstva v Južni Srbiji jih je bilo mnogo tjakaj premeščenih, a so se vsi branili in so skušali dobiti druge državne službe. Prosvetni minister je radi tega zaprosil ostale mi-
 D
Za zadoščenje Sv. Pribi čeviču
Samostojni deinokratjo se v znak solidarnosti s Pribičevičem no udeleže sej od katerih je bil Pribičevič izključen
BEOGRAD, 13. nov. Na današnji seji voditeljev parlamentarnih skupin se je razpravljalo o incidentu med podpredsednikom skupščine Subotičem in bivšim ministrom posl. Pribičevi.jem. Davido-vieevči so se odločno zavzeli za samostojne demokrate in so obsojani postopanje podpredsednika Subotiča, ki je škodoval ugledu skupščine ke- jo poslanca Korbo Timoti javi jo n Prlblčftvi-ča nepravično kaznoval. V znak prote sta so sklenili samostojni demokrati, da ne bodo^veš čas Pribieevičeve izključit ve posečali skupščine. Dalje so vklenili, da bodo zahtevali od skupščinikega predsedstva zadoščenje. Včerajšnji skupščinski seji so samostojni demokrati prisostvovali, ker so bile na dnevnem redn interpelacije samostojno - demokratskih poslancev.
M~0d"ko7a.nic S*?®* češkoslovaške
dr, « Te V, f° bHl na ®»®c«n gra-V11 stpvosno odlikovani elani čsl. Maffi-"a\t. j. tajnega društva, ki je zn gaHa z defetizmom proti avstrijskim jj ^lini, zlasti pa z vzdrževan j mn sti-* čeŠkoslov'. političnimi krogi v'«no-« dobivalo za osvobojenje češko-^^vaškega naroda. Revolucijska kolajni«''C. .a Podeljena 9*2 članom nekda-hveJi '■i®* Odlikovanja onih, ki so nmrli, so bila izročena njiho-> 111 svojcem,	-	1
Jesenske vede
Povodnji na nemškem Štajerskem.
GRADEC, 12. nov. Deževje zadnjih dni se je razvilo včeraj popoldne in nocoj ponoči v nepretrgani naliv. Radi preobilega dežja go narasli potoki in preplavili obrežja. Danes opoldni sp je med Ernovzem in Mariborom vdrl železniški nasip, zato ic bil promet tri ure prekinjen. Polja oh progi TVnring— Glcisdorf so docela pod vodo. Zimska setev je poplavljena od blata. Tudi iz drugih delov deželo poročajo o povodnji.
•
Neurje, poplave in vremenske nesreče v Tfaliji.
RIM. 12. novembra. Včerajšnje neurje je povzročilo po vsej Italiji velike poplavo. V Rimu se je porušil del 6 m visokega zidu. ki obdaja Vatikan. Na Progi Pi«a—Firenze je moral biti železniški promet 'iz previdnosti ustavljen. Na gorah severno od Breseije je zapadel sneg.
• *
RIM, 15. novembra. V Piacenzi se je strmoglavilo na zemljo neko francosko
nis.tre, da premeščenih profesorjev in uč’~rl jev ne sprejmejo v 'lužbo.
Govori se, da je pri zadnji geji ministrskega sveta nastal oster konflikt med trgovskim in prosvetnim ministrom, ker je prosvetni minister zahteval, da somu podrede tudi strokovne šole. Trgovski minister je proti temru odločno protestiral in preprečil zahtevo prosvetnega ministra. To so samo zunanji vzroki dtrni-sije. Glavni vzrok tiči v notranji politi čni situaciji, ki je radi Pašičevc pasivnosti postala neznosna. Nasprotja v vladi so sporazumaški politiki celo ne varna. Vukičevič, pristaš Ljube Jovanoviča je podal ostavko, Ja i>: prisili Pašiča k rekonstrukcij! kabinetu. Rekonstrukcija postaj x vis? a a tudi radi tega. ker se morajo dvanajstim; sprejet! še koncem tegi meseca
letalo. Radi neurja so se razkropila tri nadaljna francoska letala in jih doslej še niso našli. Letala so 'bila skupno namenjena v Teheran. To je že drugikrat, da so nevihte preprečile francosko zračno ekspedicijo v Perzijo.
HEJ—
Prolifašistovske demonstracije v Novem Sadu.
BEOGRAD, 18. nov. Jugoslovanski naoijonalisti v Novem Sadu so skušali demonstrirati proti Italiji. Policija je demonstrante razgnala, pri čemur se je z njimi spopadla. Med spopadom je pri katoliški cerkvi eksplodirala bomba.— Več nacijonalistmv, ki so osumljeni, da so vrgli bombo, je bilo aretiranih.
Italija se je sporazumela z Ameriko,
W ASHINGTON. 12. nov. Pogajanja med italijansko in ameriško komisijo za ureditev dolgov so imela uspeh. Danes jo bila sklenjena pogodba o fundaciji italijanskih dolgov, Italiji je bil dovoljen rok 62 let, da plača dolgove, ki g.o se določili na 2.042 milijonov dolarjev.
Boji na bližnjem in daljnem r 'hodu.
PARIZ, ]2. nov. V-taši so spustili zx*ak železniški most na progi Beirui— Damask.
MUKDEN, 12. nov. Pri MnkJcnu se je razvil težak boj, v katerem so imele moukdenske čete 5000 mr iv h
Blaznež v kuti. V frančiškanskem samostanu v Aleksandriji je nenadoma zblaznel.neki Iajik in ustrelil iz revolverja gvardijana in še enega patra. Po dejanju je pobegnil na ulico in se spustil v dir, ve« zapenjen v ustih. Le s težavo so ga ujeli in zvezali.
— Dramatična, poroka pred smrtjo. V i,™* ' °	?9>»r-.mpil	iRetni natakar
K li« Mo-gli a. Na smrtni postelji se je dal poročiti s svojo ljubico vdovo Vornocht. Ko se je približala ženinova smrt, se je novoporočena žena ustrelila v sosedni sobi. Umirajoči je izrazil z zadnjimi besedam, veselje, da pojde tudi žena z njim v smrt.
Leto: VI. — Številka: 260.
Radi tega se ni dalo kdovekaj reševati; dovolj je bilo da so rešili golo življenje. V celoti je bilo prizadetih okoli 200 hiš; polovico teh je voda tako zajela, da so morali ljudi deložirati, mnogih nizko ležečih hišah je prišel umazan tok tako nenadoma, da so ljudje jedva splezali na strehe in tu čakali re.šitvo. Nešteto živino se je utopilo, ker v prvih urah in v splošni paniki ni bilo niti časa, niti prostora, za reševanje.
Prvo rešilno akcijo, ki so jo odredile oblasti, je izvršilo vojaštvo s pomočjo železniške uprave. Za deložirance so bili takoj pripravljeni vagoni, da, so Imeli vsaj za silo zavetje pred mrazom in dežjem. Včeraj popoldne je voda že upadla, tako da jo bila nedaljna nevarnost odstranjena.
Kolikor smo mogli izvedeti, je zahtevala povodenj v Murski Soboti eno človeško žrtev. Utopila se je neka ženska. Škoda je ogromna in se v tem trenutku niti ne da preceniti. Murska Sobota nudi strahovito sliko. Povsod sledovi umazane vode, na vseh obrazih že strah in panika.
Severno od Murske Sobote — na progi Murska Sobota—Hodoš — se je nabralo toliko vode, da so morali ‘progo podreti. Poplava se je valila naprej proti Dolnji Lendavi, ki je nujbrže tudi' težko udarjena. Odtam pa v tem1 trenutku se nimamo poročil.	r	;
Tudi Ljutomer jo obiskala elementarna sovražnica — povodenj. Ker ima 'moevirn0 okolico in ker sta. Ščavnica in G lobe tka neregulirani, je trg 5e pese-nevarnosti, zlasti la nižje lezeci deli. Kakor izvemo, so tno-v -Ljutomeru deložirati okrog »0 his. Trg je težko prizadet; prebivalstvo trpi visoko škodo.	P«.--*
Kakor hitro je bilo Veliko župauBtv« obveščeno o elementarni nesireči v Prekmurju in v drugih delih oblasti, je g.-veliki župan dr. PiTkmager prekinil dopust in se lotil organizacija reševanja in pomoči. Na njegovo intervencijo ja dala vojaška, oblast na. razpolago ptujske pionir j o in se je odpravil na pot pomožni vlak z vojaki Jn železničarji, ki je radi velikih tezkoe. na, progi prispel šele davi v Mursko Soboto. Proga The'd Moškanjci in Ormožem je bila namreč na več mestih poškodovana, takisto t,u<M proga pri Tvanjlkovcih in drugod. Dane« se bo g. veliki župan odpeljal v Mursko Soboto in v druge prizadete kraje.
Že na podlagi prid h vesti je g. velik? župan obvestil o nesreči ministrsko pred1 sedstvo ter poljedelsko in notranje ministrstvo. Prosil je četrt milijona; bfnza prvo pomoč_ oškodovanimi Tr. oblastnih’ sredstev pa, jo*ta:koj nakazal 5000 Din za prehrano onili. ki so morali zapustiti svojo domove in se zateči v vagone.
O katastrofalni povodnji je bil takoj obveščen tudi posl. dr. Pivko s prošnjo. da intervenira v ministrstvih
nujno denarno pomoč.
za'
Prekmurje pod vodo!
V Murski Soboti so deložirali 109 hiš. - Ljudje so zbežali „a strebe - Nebroj zjvine se utopilo. - Doslej 1 človeška žrtef - Tudi Ljutomer težko prizadet. Maribor, 13. novembra.'
Nepričakovana povodenj, ki je kar čez noc planila v našo kraje, je posebno
težko prizadela Prekmurje. Ta del naše oblasti je že po svoji Regi izložen povodnji. Približno pred 20 leti je prizadela Radgono in kos Prekmurja katastrofalna poplava, ki je še danes v živem spominu. Povodenj, ki je včeraj presenetila Mursko Soboto, je p0 svojih težkih posledicah podobna zadnji veliki po-vodnji g Radgoni.
S srednještajerskih gričev in a prek-
murekih gojjc ae je vlila ua
lavan
ogromna masa vode. Strahovit dpž ,ie vrhu lega dobesedno zalil domača tla, potoki so naglonia narasli in preplavili ravnike in polja. Divje se ,ie zagnal umazani tok naprej po ravnici, ki terensko bolj in bolj pada tja v smer proti Dolnji Lendavi.
Nimamo še natančnih in podrobnih vesti iz Murske Sobote, a po tem, kar smo izvedeli, lahko sklepamo, da je pre-oila Mur.skn 4iobofa tež-ko ure. Povodenj je prišla ^ tako naglico, in je vns.tla v| takem tempu, da .si ljudje knr niso zna’:1 pomagati pred podivjanim elementom J
DOLNJA LENDAVA. 13. nov. Naše mesto ni povodenj prehudo prizadela. Pod vodo je samo južni dol pri kolodvoru. Povodenj je odnesla most na opiti med mestom1 in kolodvorom, »ata je promet med mestonr in postajo nemogoč. Mesta samega pa povodenj ni dosegla,’
Pr^d vo!ilno bitko na Ceškosiovaškem
V pričakovanju 15. novembra.
(Izvirno).
Praga, 10. novembra.
Volilna^ vročica na češkoslovaškeflf sc stopnjuje od dne do dne in doseza v zadnjem tednu pred odločilno bitko svoj višek. Vse ugibljc — ka.r radi razumemo. saj je v vseh deželah tako — kakšen bo volilni rezultat. Zanimivo je zabeležiti nekoliko časniških glasov.
»Tribuna« sodi, da se sedanje politično stanje ne ho bistveno izpremenilo.
I udi po volitvah bo sedanja vladna večina edina vladna kombinacija, kj bi lahko prišla v poštev. Lahko je mogoče, dn sr bo nekoliko razširila, vendar pase njena idejna podlaga ne bo znatno iz-p r eni oni ln. Tako «e pričakuje, da bo zelo v z ra sl n obrtniška stranka in da bo ta Pristopila k sedanji »n je tki«, To p^ bi
■ssar*
'rr
?r,jai!F|TWiOTr; 'flffft 7Jr:;^w^tnr.va 'is®.
le zaneslo v koalici jo netiva za nova ne-eogilasja. Znataiti, da se bodo delali razni eiksperiinenti z manjšinsko vlado, ali na !konou se bo vendarle treba vrniti na staro-, osnovo.
»Češkoslov. republika« razpravlja v nedeljski številki o bilanci osli. opozicije. V prvi revolucijski Narodni skupščini je bilo vsak čas mOgoče, da bi prišla opozicija na krmilo. V drugi skupščini —1 pravi, ki je bila izvoljena, pa so prišle ria površje stranke, ki niso bile samo opozicijonailne napram vladi, ampak tudi nasproti državi. To so pred-;vseimi Nemci in komunisti. Tekom časa Bo se začeli oboji cepiti. Nemci so .se v odnosu nasproti državi razdvojili v ne-■ -jrativistično in aktivistično skupino.
. Nekdanji Lodgrnannov negativistični in irredentistični tovariš dr. Medil iger je pred sedanjimi volitvami presedlal v . kršeansko-socialtao stranko in priznal diržavo ter lojalnost do nje. Tudi komu-. nkstična stranka se je razcepila. Njen razpad je neizogiben; če zdaj pa ne pred-. stavi ja nikake nevarnosti za državo. — Tako je opozicija, ki je hotela razdajati državo, razdejala samega sebe. Tudi to je odeji izmed uspehov sedanje koalicije.
Čsl. narodni svet je izdal proglas . vsem! čsl. državljanom. Poziva jih. da eo udeleže volitev in da glasujejo za ono državotvorno in državi zvesto čsl. stranko, ki ji najbolj zaupajo. Vsak vo-• lileo pa se more zavedati, da gre za zgodovinsko dejanje in da ne more in ne sme biti nikomur vseeno, kako bo po vo-- Iitva.h.
Listi tekmujejo med sabo. kako bi bolj vzbudili pozornost za svojo stranko in odvrnili obotavljajoče se volilce od nasprotne stranke. Reči pa je treba, da je volilni boj v splošnem! dostojen in na višini zaoadno - evropskega kulturnega naroda. Le na Slovaškem; kjer je največ analfabetov, se uporabljajo metode, ki nas spominjajo volitev v nekaterih balkanskih deželah’.
; i T - v-\	•
>resilče slovo« objavlja nekaj zanimivih številk o volilnih pripravah. Za objavljanje volitev je bilo potrebnih 100.000 izvodov volilnih oglasov. V poduk' pcisahfeznih volilnih komisij je notranje ministrstvo izdalo.200.000 izvodov raznih infonmafeij. Število kandidatov za: skupščino in za senat znaša 5.118. Za vso republiko bo pptrebnjh 148,500.000 glasovnic za volitve v skupščino, a za volitve v senat 113,170.000, skupaj torej £01.070.000.
Izdatiki za' tiskanje glasovnic' Kodo znašali 9—10 milijonov Ko. Papir, potreben zal tiskanje kandidatnih list, bi napolnil 70 vagonov, od tega odpade približno .30 vagonov na; glnsovniče za volitve v senat. Tiskanje glasovnic je oddano SRtim tiskarnam.
Razstava perutnine v Mariboru
Kakor smo že poročali, se b"o vršila dne 14. in 15. t, m. v vrtnem paviljonu Narodnega doma razstava petelinov in kokoši (rjave, grahaste in bele barve), ki bo združena s sejmom za plemensko perutnino naše šta jersko - zagorske pasme-
Ob poteku roka za prijavo se obveščajo razstavljal ci, da, morajo biti kure dud II. t- m. najkasneje- do 8. ure dopoldne na omenjenem vrtu.
Kurnike je opremiti z naslovom lastnika ter je napisati tudi ceno posameznega "'komada, ako so živali na prodaj.
Razstava se bo otvorila, v soboto, dne
14. t. m. ob 10. uri s primernim kratkim nagovorom in pozdiravom.
Predavanja bodo: V soboto ob 15. uri (3. mri popoldne) o zgodovini in važnosti domače perutnine, v nedeljo ob 11. uri dopoldne in ob 15. uri (3. uri popoldne) pa o kurjem hlevu odnosno o izoeri posameznih živali za pleme.
Ker je namen razstave med drugim vzbuditi zanimanje za to panogo domače živinoreje tudi v srcih šolske mladine, se opozarjajo tem potom; vsa vodstva šol v Mariboru in okolici zlasti na o-menjeua predavanja z vljudno prošnjo, da blagovolijo počastiti to prireditev s 'korporativnim obiskom.
Vstopnina za šolsko mladino prosta, za posameznika pa 3 Din.
Razstava se zaključi v nedeljo dne
15. t. m. ob 16. uri (4. uri popoldne), nakar bo treba čim1 preje izprazniti razstavi jeni prostor.
Mariborske vesti
Marlbar. 13. mevembra 19S5
m Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Mariboru gospa Helena Tscheligi, vr°.i-Andreasch iz tukajšnje odlične družine. Blag ji spomin!
m Veliki župan, g. dr. Pirkmajer je a avtomobilom v_ spremstvu g. dr. Reismana v Prekmurje, da si na licu mesta ogleda vsled povodnji prizadete kraje.	,	....
m Ljudska univerza. Opozarjamo na drugi večer predavanj prof. D r n z o v i-ča o slovenski umetni pesmi, k: bo v pondeljek dne 16. t. m. Sodelujem s pevskimi nastopi ga M. D r u z o v č e v a ter gg. P. B u r j a in A. Ž i v k o. Na sporedu so pesmi 16 skladateljev novejše dobe (od 1. 1873 do nastopa moderne). — Natančneje bomo .sporočili v jutrišnji številki. — Nocoj v petek ob običajni uri zanimivo predavanje o razvoju slovenske proze. Predava g. prof B. Tepi y. Priporočamo, da občinstvo^ ppseti to predavanje v kar največjem številu.
m- Podporno društvo za revne učence državne realke v Mariboru ,ie prejelo velikodušni dar 2000 Din. ki je bil nabran na predlog g. .los. Rosenberga na fantovskem poslovilnem večeru g. M-Šesslerja dne 11. novembra. Odbor se naj iskrenejše zahvaljuje vsem darovalcem.	■	'	■
m Določbe cei&tno-pronietpega reda za mesto- Maribor se vkljub Večkratnemu razglasu ne vpoštevajo in so občinstvo zadnjikrat opozarja posebno' na naslednje točke: Zaščitne strehe nad lokali prodajaln in poslovalnic ste, smejo napraviti le v višini od najmanj 2 m in tako da ne ovirajo prometa.. Stranske navpično viseče plahte pri zaščitnih strehah so prepovedane. Izložbeni predmeti ne smejo segati na trotoar, ploh je prepovedano izpostavljati prodajne predmete na cesto in javne prostore. Prestopki te določbe se kaznujejo v smislu d 19. cestno-prometnega reda za mesto Maribor.
m Policijski komisarijat, v Mariboru
naznanja, da je bila pri neki aretirani osebi, najdena zlata vratna verižica. V obesku ima dve Sliki. Stranko, ki pogreša omenjeni predmet, opozarjamo, da sa dobi na mariborskem policijskem komisar i ja. tu v sobi št. 16.
m Policijska kronika. Od; četrtka na petek je bilo izvršenih 6 aretacij in vlo ženili 6 prijav radi raznih prestopkov m Orjuna Studenci priredi dne 14. t. ut. v gostilni »nad Dravo« Martinov večer. h kateremu se vsi, posebej še, vse sestre in bratje vabijo. Poleg licitacije žive in pečene gosi, petja in plesa, so še razne druge zabave na sporedu. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor! 194
m Štajerska klet Narodni dom v petek in soboto domači praznik (Pur e s) domače povoje.m pečene ietrne in krvave klobase. Turška kaVarna. Vino liter
od 7 Din naprej.
Narodno siedaiftie
REPERTOIRE. ‘ V* v'
Sobota, dne 14. novembra ob' 20. uri »Gu-renj-ki slavček«. Premijera.
Nedelja, dne 15. nov. ob 20. uri »Gorenjski slavček«.
Pondeljek, dne 16. nov. Zaprto. 7’2'V' Torek, dne 17. nov. ob 20. uri »Zakleti grad«. Premi jera.
—□—*
Gledališki abonenti, ki še niso dvignili svojih izkaznic, se naprošaj % da to store čim prej, ker začno predstave že prihodnje dni.	A '
Kvartet Zika je pripravljen prirediti se en koncert, če se prijavi dovolj obiskovalcev. Prijave sprejema blagajna do 14. novembra. Koncert bi se vršil okoli 25. novembra,
-P-
Vsebina »Gorenjskega slavčka"
I. dejanje, študent Franjo ss vrne iz tujine. Njegova izvoljenka Minka mu je ostala zvesta in mu na vprašanje, če je še njegova, pritrdi z navdušenim »da«. Ravnatelj pariškega kpnservat >ri ja Chansonette. ki se slučajho nahaja v teh krajih in išče pevskih talentov, sliši izza ogla njen krasni glas. Ves je navdušen; tega gorenjskega slavčka mora naj ti in v Parizu izšolati, da postane slavna pevka. Preizkuša glasove vaških deklet, ali ^slavčka ne najde med .ijimi.
H. dejanje. Pri iskanju slavčka spe zna Chansonette vaške veljake, pred vsem grajskega oskrbnika Št ruki j 4 in pisarja Rajdlja, njegova gospa Ninon pa jim zapoje na čast francosko pesem. Slednjič se zopet zasliši Minkin gl sp. Chansonette ji takoj pove svojo željo, vzeti jo s seboj v Pariz. To se miz posreči tem lažje, ker grozi upnik njeni materi Maj-, a. -ii Proda hišo, če miu takoj tle vrne dolžnih 200 gl,d. Chansonette položi to vsoto in Minka pristane, dsi pojde v šolo ter s tern reši mater. Ali delala je račun brez krčmarja: Ko izve Franjo *a to zadevo, sklene, preprečiti jo s pomočjo va-»canov.
III. dejanje. Vaški veljaki si prila-ste pravico, da aretirajo Chansonetta in ga obsodijo radi dozdevnega zapeljevanja na 200 fr. globe in izgon iz vasi. Tedaj prispe sel iz Pariza z vestjo, da je Chansonette dvignjen v stan marki ja in imenovan za dvornega'pevca. Vaščani se opravičijo in v splošni harmoniji podari Chansonette Minki 300 zid dote. — Med tem je tudi Franjo dobil 'lužbo, Chansonette pa odhaja med petjem narodnih pesmi v svojo domovino.
komisijo. Iver je. ta komisija spričo velikega pomena, ki ga ima dohodnina T našem davčnem sistemu, zelo važna, ne more biti našim gospodarskim krogom1 vseeno, kdo zastopa v komisiji njihove interese. Radi lega so «e sporazumeli za) enotno listo pridobitnih krogov, ki jo spodaj prinašamo. Pozivamo pa ob priliki vse volilce, da se zanesljiv« Hgp leže volitev in volijo kandidate prioč' bitnih krogov.
Kamlidat.j« zn pridobninsko komisijo.
J. razred: Josip Rosenberg. tadustrš’ jalee v Mariboru, namestnik:	'Rinko1
Gintz, ravn. tvrdke V. Freund v Mariboru.
II. razred: Ivan N. Šoštarič, trgovec v Mariboru, namestnik; Aleksander Starke!, trgovec v Mariboru. Anton Cvenkel. trgovec v Št. Petru v Sav. dolini. namestnik: Karl Loibner, trgovec t Celju.
lil. razred, Maribor okolica: Fran« Kos, trgovec v Slovenski Bistrici, namestnik: Franc Retzer, obrtnik v Sv. Lenartu v Sl. gor.
IV. razred, Maribor okolica: IPekUr Alojz, kovaški mojster. Krčevina, Koro-nee Franc. Studenice, namestnika: Kaol Stupan. Slovenska Bistrica, Fr. Šv»?« Spodnji Poirčič-
ITI. razre*?, TVarThor mesto: Rob®?5 Karl, pekarna. Maribor. Vah tar Mibfj obrtnik. Maribor, namestnika: Vincfth® Ferdo, trgovec. Maribor. Potočnik Ferdo. obrtnik. Afaribor.
IV. razred, Maribor mesto; Berafl1^ Josip, obrtnik. Maribor. Horvat Frani0’ slikar. Maribor, namestnika: Volčič •1°' že. mizar, Maribor, Soj«', Ivan, kipar, M*' ribor.	vi .■	\	t
Nadomestne volitve v pridobninsko komisijo
Kakor smo že poročali, se bodo vršile v nedeljo dne 15 t. m1, od 8. ure naprej pri davčnem uradu v Mariboru in pri drugih davčnih uradih mariborske okolice nadomestne volitve v pridobninsko
/ ©koisfvo
■■sbhbbbbbbbmbibbbbbhoibbbbb®®^
m Martinov večer priredi kakor vsako leto tudi letos Sokolsko društvo v Studencih. Prireditev, ki je privabila vedno toliko prijateljev v Sokolski dom, se vrši v soboto dne 14. novembra ob mri - K obilnem obisku vabi odbor. VaBffBBBBBBBBBflBBBBHBBABBBB£l*
o Družabni večer ob sviranju sokolskega orkestra priredi Sokolsko druŠtT° v soboto, 14. t. m. ob 20. uri v dvorah1 restavracije »Union«. Brat dr. Vidic bo imel važno Predavanje o nalogah, sm*' R ip ciljih Sokolstva. Poset tega predavanja je za članstvo obvezen, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji Sokolstva;
Kino
Grajski kino. Do vštevši 15. t. hi. Jir*’ sen film »Mount Eve,rest«. Naravni posnetki iz Indije, Tibeta in z večnih ledenikov najvišjega gorovja na zemlji Himalaje. Dramatičen trud anglešikia raziskovalcev, da, se povzpno na okoli 9000 «t visoki vrh — vrhunec zemeljske površine —Moiunt Everest. Toda — M*-Rverost ne mara človeka Smrt v večni tišini ledenikov. Neprekosljivo! * Vsakdo naj sl ogleda ta film!
—O—
Apolo-kino. Gd 13.-16. t. 3nL lzvr?t®f veseloigra »Izposojeni soprog.- z Re?>' nald la Planke v glavni vlogi. Ssdfm dejanj, polnih burnega srncHa in heTT1' siljene veselosti.
|\	V	globoki	žaloslf	naznanjamo	tužno	vest o smrti naše iskrenoljubjje-
I ne soproge, oz. matere, tašče, stare matere, sestre in svakinje, gospe
Helene Tscheligi, roj. Andreasch
ki je v četrtek dne 12. novembra 1925 ob 8. mi zvečer, previden* s tolažili sv. vere v 60. letu svoje starosti po dolgi mučni bolezni mirno preminula.
Truplo se blagoslovi v soboto, dne 14. novembra v hiši žalosti, Gregorčičeva ulica 29 ob pol 16. (pol 4.) uri ter se provizorično poloči v rodbinski grobnici na starem mestnem pokopališču k večnemu počitku.
Sv. maša zadušniea se bo služila v pondeljek, dne 16. novembra ob 9. uri predpoldne v stolni župni cerkvi.
Maribor, dne 13. novembra 1925.
Ing. Vincenc Andreasch Franc Tscheligi, Paula Felber, Jos. Tscheligi višji stavbeni svetnik v. p.	Josefine	Luckmann	soprog.
brat.	otroci.
Anneliese Luckmann, lise Felber Fritz Feiber, Hubert Luckmann vnukinje.	zeta.	2458
Izgubila se je t četrtek med 2. in 3. lro popoldne od Graj. skepa trga 2 do lekarne Kčnig na Aleksandrovi cesti črna ns-njafa denarnica z 200 Din in ključi. Posten najditelj sena proSa, da isto proti nagrad’ odda na Grajskem try« 2/TI. pri Koražiji.	2448
Zameno stanovanj, prosta stanovanja, prazne sobe, neizrabljene prostore, lokale, ori javite stanovanjski borzi »Mar-stan, Rotevlki trg. 2449
Popravila čevljev brez izjeme kakor tudi vse vrste novih čevljev po meri sprejme prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Jarčičeva 9. 2407
Pozor!
Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, se obrnite na znamenitega egiptovskega grafologa, kateri Vam pove bodočnost. Maribor. hetel „Kosevo“, aoba Št. 2, Grajski trg. Od 8-13. id 14.-20. ure tudi ob praznikih 5395
m
*. liskar: »Mariborska Tlekarnat v Mariboru, predstavnik: Stanko Detelu. r~
predstavnik: Vekoslav Špindler,
i
mM
se kupilo.
Trgovina K. Dobljekar
Te ;ion!sc«5iova ulita 3.
Kupim dobro ohranjene otrotko posteljico. Ponudbe pod .Posteljica* na upravo. 2450
Iščem službo skladiščnik*
ali potnika. Ponudbe ped .Skladiščnik na upravo lista. 244/
POZOR!
POZOR!
KAM? jmsmm
Na Martinovo nedeljo, to je 15. novembra 1925, gremo na Trž*šk° cesto v gostiln« „Prl voselemu kmstu" (poprej Kliček), kjef i6 pojedino krvavih, rlfevih In mesenih klob**'
Tam se toči pristen Pekerčan. Med okrepčanjem svira godba prlmemc komade. Postrežba solidna. Za obilen obisk se priporoča gostilničar’
gospode, dame In otrok® najboljše kakovosti po ndf* aižji ceni kupit« pri tvrdk*
Anka Traun, Maribor, Grajski trti
Pozori	Pozori
Danes v soboto 14. novembra v gostilni Pauli«, Stolna ulica 10
VELIKA POJEDINA
krvavih, pečenih in jeternih klobas združena s koncertom
Podaljšana policijska ura. Prvovrstna nova itj stara vina, kakor tudi vedno sveže pivo.
~ Za mnogoštevilen obisk prosi gostilničarka^^,
u r te! j. Urednik Vekosiav Špindler, novinar. Izdaiatel.i: Konaorcij »Tabor**
'uvinar. Oba v Mariboru.