KOPALIŠČE IN TURIZEM Poljanska Sora in Poljanščica. kakor jo imenujejo domačini, je najtoplejša tekoča \ oda na Gorenjskem. Kdino Blejsko jezero je toplejše, toda to je mirujoča površina ter se čistoča blejske vode ne more primerjati s Poljanščico. Tudi Selščiea ne zaostaja mnogo za svojo sestro. Temperatura Selške Sore je le za 2—5" C nižja, lo dobro lastnost naših dveh sotočnic so že poznali naši predniki, zato je tudi kopalna tradicija v Loki in po vsej Poljanski dolini že zelo stara. Tok Puljanščice je zelo umirjen, in to že od tijenega izvira nad Žirmi, preko Zirovskega polja in dalje preko gorenjevaško in poljanske terase vse do Škofje Loke. Rečna struga Poljanščice ima zelo ugodno smer. tako da je ves dan osončena. Vodne mase. ki zlasti v poletnih mesecih niso velike, se pri prelivanju preko malih skalnatih pragov hitro ogrevajo. Mirni tolmuni, v katerih vodna površina na oko skoraj miruje, so prav tako izpostavljeni soncu in v njih voda pridobiva na toploti. Mali pritoki, ki pritekajo po grapah in se izlivajo v matično strugo, so po vodnih količinah zelo skromni in tudi njihova temperatura ni nizka. Ne bi zanikal tudi možnosti toplih izvirov, katerih dokaz imamo v Kopačnici nad Ilotavljami. Dolžina struge .Selške Sore pa je krajša, nekoliko bolj osenčena in hitrost vode je večja. Pritoki izpod Ratitovca so hladnejši. Zato je temperatura Selščiee nižja od Poljanščice. Glede čistoče obeh naših voda se ne moremo pritoževati. V obeh dolinah do sedaj ne obratuje nobena industrija, ki bi z svojimi industrijskimi odplakami kvarila njihovo bistrino. Tudi naselja do danes niso kanali/i rana v rečno strugo ter je tako zaenkrat bakteriološka okužba nemogoča. Lahko trdimo, da kljub množičnemu kopanju lii bilo primerov okuženj zaradi nečiste vode. Zelo skromna je tudi prodonosnost Poljanščice: v sel.ški strugi je za spoznanje večja, ker je hitrost \ od nega toka nekoliko večja. Mala prodonosnost je tudi vzrok, da v obeh strugah ne najdemo večjih naplavin mivke. Mivka pa v mirnih tolmunih vedno vsebuje organske snovi, ki gnijejo In s tem okužijo vodo. Tudi zaloge gramoza ti dve vodi ne ustvarjata. Vsi navedeni pogoji so izredno ugodni za kopanje in so ustvarili staro kopalno tradicijo. Že v drugi polovici 19. stoletja so pričeli naši predniki z gradnjo malih kopaliških objektov imenovanih toplice. Značilno je. da so sprva Ločani dajali večjo prednost Selščici. Prvi tak objekt je bil zgrajen v Viličarjih pri današiiji vili »Anki«, last Lovra Planine. To je bilo zaprto javno kopališče z lesenimi kadmi, ki so bile polnjene z ogrevano vodo. Pozneje so zgradili pod bivšo gostilno »Pri Balantu«, pod današnjo avtobusno postajo nekakšno zakrito kopališče, da nepoifc* 243 klicano oko ui moglo opazovati nežnega sj>ola pri kopanju. Dolga leta so služile Ločanom lesene toplice nad Koširjevim jezom na desnem bregu .Selščice. Privatna kopališča, ki so jih gradili po prvi svetovni vojni, so tudi priče te tradicije. Ko je jeseni leta 1924 visoka voda Selščice uničila javne toplice nad Koširjevim jezom, je pričelo olepševalno društvo razmišljali o gradnji novega kopališča. To idejo so realizirali leta 1927, ko so zgrudili leseni kopališki objekt s kabinami in malim bifejem na desnem bregu Poljanščice ob korenu Pepetovega jezu. Dobrih 50 let je lesena zgradba služila svojemu namenu. Mnogo prijetnih in zabavnih uric v poletnih mesecih je staro in mlado užilo na tej loški plaži'. Kopalni vlak je vsak dan pripeljal čistega zraka in tople vode željne Ljubljančane. Crotovo se vsak Ločan še spominja iz svojih otroških let velikih ribolovov kapeljnov pod Pepetovim jezom. Marsikomu je ta strast detinskih let zapustila posledice ter je pozneje }K)staI član ribiške družine. Brez pretiravanja pa je treba priznati, da ima bližja okolica Pepetovega jezu najl)olj idealne pogoje za kopanje. Umirjena gladina nad jezom nudi z različno globino kopalcu vse možnosti kopanja kot v bazenu. Plitva voda pod slapom jezu daje zabavišče malčkom, da lahko tam brez nadzorstva staršev ustvarjajo svoje umetnine. Preko jezu padajoča vodna masa koristi tudi kot izredna masaža telesa. Živahno valovanje v tolmunu pod brvjo pa zabava dobre plavalce, da tam preizkušajo svojo sposobnost. Zelo dvomim, da ji' možno še kje najti toliko različnih načinov kopanja, strnjenih na enem kraju, kot tukaj. Zato se je turistično društvo odločilo, da bo tu zgradilo moderno naravno kopališče z sodobno ureditvijo. Današnje zahteve gostov turistov se v marsičem razlikujejo od zahtev turistov pred drugo svetovno vojno. Prej so se gostje posluževali gostilniških in privatnih sob ter se hranili v restavracijskih podjetjih. Danes je takih gostov vedno manj ter imamo namesto njih \cdno več modernih nomadov . Namesto .sobe jim služi šator ali pa male \veekendliišice. Ciost hoČe biti popolnoma prost, ne vezan na strogi hišni red. Hrano si ,\uvci Zgrajena kopališka stavba -s kabinami, prhami, bifejem in teraso. (Foto inž. arh. Tone Mlakar) 244 |)ri|)ravlja sam in če mu ne od^^ovarja prvo za bivakiranje izbrano mesto, si i)oišče drugega. (Jotovo bi bil stari Rous-ieau zelo srečen, ko bi danes videl, da se delno le uresničuje del njegove življenjske filozofije o povratku k naravi. Poleg bivakiranja pa je potrebno gostom nuditi tudi razno zabavo. Vse to je bilo upošte\aiio pri sestavi programa za ureditev novega kopališča. Osnovne zahteve tega programa so: — kopališka zgradba s kabinami, bifejem, sanitarijami, prhami in kegljiščem, — zelena livada z negovano travnato jKJvršino za sončenje, — prostor za igre (odbojka, perjanica. rokomet), — otroško zabavišče z majhni/n bazenoni z \odo in mivko, — majhen bazen z skakalnim stolpom za skakalce v vodo, — prostor za bivakiranje, — asunacija desnega brega struge od korena jezu do starega opMjrnega zidu, - v poflslapju jezu ustvariti nekak naraven bazen s tem, da se dvigne vodna gladina, — parkirni prostor za prevozna sredstva. i\azpi>ložljivi prostor na desnem bregu Poljanšfice pri Pepctovem je/.u zadostuje za realizacijo tega programa. Xa osnovi teh zahtev se je v letu 1956/37 pristopilo k izdelavi načrtov in jeseni 1958 se je pričelo z gradnjo. Celotni program je zelo obsežen, zato ga ni mogoče realizirali v kratkem času, temveč bo potekala gradnja daljšo dobo, V prvi fazi je bila zgrajena nova dovozna cesta mimo puštalskega gradu h kopališču. Istočasno se je pričela gradnja kopališkega objekta na mestu, kjer je včasih stalo leseno gospodarsko poslopje Josipa Cuzelja. Komunalno podjetje je jeseni 1958 zgradilo cesto. SGP Tehnik? pa od jeseni 1958 do poletja 1959 kopališki objekt. S tem je bil dosežen že velik napredek in zaključena prva etapa izgradnje kopališča. Novo zgrajeni kopališki objekt ne lx> služil samo v času sezone, temveč bo lahko obratoval vse leto. Mala bife-restavracija in kegljišče bosta nudila-zabavo tudi v času izven sezone. Prijatelji sonca bodo lahko uživali sončno toploto tudi v zgodnji pomladi in v pozni jeseni za steklom v prostoru za kabine. V drugi fazi gradnje mora biti izvršena regulacija desnega brega, splaniran celotni kopališki prostor ler zgrajeno otroško zabavišče in igrišča za odrasle. Prav tako mora biti tudi urejen parkirni prostor za prevozna sredstva. V zadnji fazi gradnje bo urejen naravni bazen v podslapju jezu. To delo ni lahko. Potrebno je najprej odstraniti iz tega dela struge grobi gramoz, katerega je Poljanščica odložila na tem mestu ob katastrofalni povodnji. Nato bo potrebno dvigniti krono malega pretočnega jezu v tolmunu pod brvjo. Obenem se bodo napravile zatesnitve med samicami v strugi. Nivo vode se bo dvignil za 70cm. Tako bo v podslapju jezu nastala globlja vodna blazina, ki bo ščitila podnožje jezu pred kinetično energijo padajoče vodne mase. obenem bo pa ta naravni bazen shižil kopalcem. Pri izvedbi tega načrta je potrebna velika previdnost. Vodni režim v strugi z novo ureditvijo ne sme biti izpremenjen. temveč mora biti vodnim masam dana možnost, da se ob visoki vodi prosto prelivajo dalje po strugi. V to poslednjo fazo spada tudi gradnja malega umetnega bazena s skakalnim stolpom. Bazen bo stal na severni strani kopališkega objektu. Predvidena velikost je 8 X 8m z globino do tri metre. Ob bazenu bo postavljen skakalni stolp z višino 5 m. Polnjenje bazena bo potekalo po betonskili ceveh z vodo iz struge. Ta naprava bo služila prijateljem vodnega skakalnega športa in v zabavo gledalcem. Prostor za bivakiranje je predviden na skrajnem južnem delu kopališkega prostora. Tu bodo zgrajene male lesene hišice z 2. 5 ali -i ležišči, z malo mizico in garderobno omaro. Velikost hišice je predvidena od 7.5 do 10 m-. V taki stavbici se lahko gost udobno in svobodno namesti. Sam si uredi pr>čitniško življenje po prosti volji ter sam skrbi za red in snago. Za pripravljanje jedil je predvidena odprta kuhinjska lopa z gorilci na plin butan. Na tem prostoru ntora tudi biti sanitarni objekt z umivalnico in straniščem. Preostala površina med hišicami bo na razpolago bivakirancem s šotori. Vsa površina kopališkega prostora mora biti pokrita z lepo negovano travo ter mora imeti nasajeno lepotično grmovje in drevje, ki bo nudilo senco pred pripekajočim soncem. Tako urejen prostor ne bo služil svojemu namenu samo v času kopalne sezone, temveč tudi izven nje. Tu bo mogoče organizirati razne zabavne prireditve, bife in kegljišče pa bosta služila svojemu namenu vse leto. 245 I dobri gostinski dejavnosti: o tem priča veliko število večjih in manjših gostilniških obratov. V zadnjih letih pa smo si na tem polju zapraiili zelo veliko tega ugleda. Uspeh, ki ga je pokazalo s svojim vztrajnim delom turistično društvo, in požrtvovalnost njegovih članov daje ugodno perspektivo l>odočemu razvoju našega turizma. (Jb zaključku moram Se pripomniti, da vse te ideje za ureditev kopališča niso delo enega samega človeka — projektanta, temveč vseh članov turističnega društva, ki so s svojimi predlogi in nasveti pripomogli k sestavi investicijskega programa. Želja vseh je. da se bodo te ideje realizirale in dale Loki novo in bolj živahno turistično življenje. In/.. Paole Hafner 247