Na
svltlobo
dane

krajnske kmetijske družbe.
Tečaj V
srědo 12. prosènca

48.
List
»Io je zadnji tedeu grudna V hisi sim doma sedel, Sevra sapa zunej studna Brila je, pa sneg je šelj Kar na okno zunej tica Ivavsat pride s kljun am snica.
y
y
Milo vpira v me očeša Peti pesmico začne, Mili glas za moje všesa Sercu mili bolji še
y
y
In poslednjic melodije
Zalostno tako zavije :
Srote vsmili	Daj me k sebi
Mene tice	V hišo vzeti,
Vboge v sili	Se pri tebi
Se senice;	Mi pogreti;
Lej nožica	Zunej piše
Prezebuje,	Sapa studna,
Perutnica	Zima više
Omaguje	Rep si grudna.
Vbogi meni	Lakot grusti
Revni tici	Mene v sili
Zapuseni	Saj ne pusti!
Zgol samici!	Vsmili, vsmili
Seiiiciea.
Sirotice Revne, bore
y
ke senice Ki ne more Najti piče. Sneg lej krije
Log in
• V
gnce,
Kerme ni je. Torej k sebi Daj me vzeti,
Se pri tebi Mi pogreti; Bom ti pela, Prepevála, Serce grela, Zveseljvalaj Vsmili, vsmili
Sirotice Vbose v sili
Se senice!
y
Meni se pa revca smili, Pesem gane me v sercé Iz očés tekó po sili Vroče, grenjke mi solzéj Okn ice tedaj odklenem, Tico k sebi v hišo dénem.
Ino jesti, piti zvesto
Vsaki
y
dan
sim ji dajál,
Stanjevanje sim ji, mesto
V kletici široki zbrál.
Ino
O
dan na dan mi poje sladké pesmi svoje,
Zdaj pa pride pomlad mila
y
Travniki se zelene
Tičev truma se vernila Je v logove, na verte, Vsa zelena je dobrava Prerojena je narava.
y
draga tica
Ino moja Si želí na vert nazáj, Veselí jo log, gorica, Rada bi zletela v gaj, Z drugim' ticam' peti slavo Radovati se z naravo.
y
Torej zvedši njene želje Kletke odprem ji vratica Vun zletí, in o veselje! Na drevó se vertica Prosta vsédši peti jame Se hvaležno ozira na me
y
y
Ino z mnogo drugim' ticam' Vred zletí v zeleni gaj, Tode mnogokrat s sestricam' Verne se na vert nazáj, Ino tukej žvergoléva, Se hvaležno razodéva.
' »	M, Val j avec. *
Vesela íiovíea zasťran krompirjeve
giijilíiie*
která stori, de se krompirjeva kožica tako spací, de se krompir pod njo zadusí. De bi se bil pa krompir v naših deželah sam na sebi spridil in de
Xar slavniši sedanji nemški kemikarDr.Lie-	bi poslednjic popolnama ob ta žlahtni sadež prišli,
big je najdel v starih angležkih bukvah popis	tega se nam po Liebigovih besedah ni clo nič
krompirjeve bolezni, ktera je današnji popolnama	bati. Xar gotovši se da gnjilina po Liebigovim
enaka bila. V imenovanih bukvah je tudi kemijsko	svetu odverniti in zatréti, če se krompir v suho
ločenje tadajniga gnjiliga krompirja popisano,	in lahko zemljo sadi. Kakor so višji in bolj na
ktero je ravno tako, kakoršno je po Liebigo-	zraku ležeče'njive za krompir nar bolj priprav vili sićušnjah pri današnjim gnjilim krompirji.
ne
5
tako se mu tudi zračni hrami ali kleti nar
Po teh starih skušnjah, ktere imenovani ime-	bolj priležejo. — Po Liebigovih mislih sedanja
nitni kemikar popolnama poterdi in ktere so po	krompirjeva gnjilina ni nova bolezin, temuč seje
njegovih mislih edino resnićne, je vzrok krom-	vsako íéto, pa po različnih deželah, vcasih
pirjeve gnjiline samo v preveliki mokro ti iskati,	bolj vcasih menj , prikazala. Posebno vreme
S pričijočo pesmico vpelj
pervikrat veliko obetavniga mladenča na slovenski
Matija Val j avec je imé mladiga
pesnika, ucenca visoko častitiga gosp» profesorja Martinaka v šesti
pesmica spričuje, pri kteri nismo ne čerke popravili
borno iz Valj
dn evop
P
bravcam za poskušnjo podali, namreč: p
(Tagebuch), ki ga je v pretèklih veličili
d
parnas.
Ljubljani, od kteriga imamo •— kakor priči prihođnje veliko lepili pesníških dél pričakovati
íolskih praznikih doma spisal, en sostavek v
Vredništvo.
Drugo pot
kled
poslednjih lét nam je to bolezîn hujši naklučilo

ktera bo spet prešla, kadar bo
to vreme z^inilo.
Bog daj
5
de bi bile resnične te besede !
(Frankfurter Blatt.)
ljetina v Savinskim okro
Stajarskim.
u
na
Letina se mi zdi, se je lani po celi Slovenii ne kako enako obnašala. Ako en pridelek drugimu primeri
Kmetijska sola za mlade in stare.
(Dalje.)
Začeli bomo, kakor smo unidan obljubili, kme tijsko solo z razlaganjem
Pomnožen ja sa tie £e v sploh.
Vsi sadeži sploh se dajo pomnožiti (ploditi)
A v •
reci
y
de je nekaj slaběji bila, ko pred
mo, bomo mogli lanjska, de si so ravno nektere reći po samim bolje storile ko predlanjskim. Čuda jabelk bo storilo, de ne
na
• V
VIZI
ali po
m
ali pa po pópkih
bodo ljudjé stradali, drugači menim , bi se pa bili ko-mej lakote vbranili. Jabelka so mende po celi Evropi tako obrodile, de jih nihče ne pomni toliko. Po Savin-
, so . de
skim so jih toliko imeli, de niso vedli kam ž njimi jih sušili, za pijaco tolkli, in še jih je toliko ostalo
aliberstji. Pogovorili se bomo tedej, dragi bravci

nekteri nima dosti prostora za nje. Nekteri ž njimi pridno
pervič od semenskiga pomnože nj razložili vse, kar je vediti potreba
Od semen sploh.
ter bomo živino redíjo. Korún (krompir),
v
ce
g-a
v
se
tudi pomanj
kuje, je vunder vsaj nekaj bolj storil, ko predlanjskim. V zemlji ga je sicer še manj bilo, tudi drobneji je bil tode cnjil ni tako čez silo ko predlanjskim , de so ga
y
Séme se vseje ali na tišti kraj, kjer ima eni koj na njivi pustili, kér je bil vés od kraja
pozneje sadež rasti, cveteti in sad donesti
ali pa
rr
lani je bilo k večimu tretji del takó
njil;
IJVfilIVJV,/	J V T	A M. M. ^t*^	^ ---- r "	JV/ W11V/ IV I VVllliU. V A ^ tj L UV1 l«AU ^UJlllgO ^ UC U1 « tt
na gnojne in semenske gredice ali sadiša, bilo le na njivi pustiti; sploh se je dal pa vès porabiti. kjer sadež le toliko časa ostane, de se nekoliko Kteri smo si ga kmalo od kraja v 3 déle razdelili,
njiliga
de bi
S*
obraste, potem pa se na drug kraj presadi, kjer ima pozneje sad donesti. Pervo ravnanje se ime nuje navadno sejanje, drugo pa presajanje Narpoprej bomo tedej govorili
smo cisto
ga
z d r a v i g a
de
na
drugi
na en kup, močno gnjiliga
kup, in malo nagnjitiga zopetposebej spra
vili, ne
bomo skorej lanjskiga pridelka ne zernica zgubili.
Mocno gnjiliga so kmalo od kraja svinje dobile, in se
Od navadniya s ej crnja
Séme
je zerno, iz kteriga druge semena en a ci g a plemena prirastejo. Na njivi tedej, ktero si z ječmenam obsejal, ne moreš upati pšenice žéti.
kruh
pri lijem dobro redile; potem je přišel za svinsko pico
na versto; cisto zdrav bo pa za ljudi
nekoliko nagnjiti
in za seme. V bolj pesnati zemlji, in kjer mu niso
se je še nar bolje obne-
spomladi vnovič nic
pognojili,
Séme da le zerno sebi enako. Kakor se je v roki Jezusovi pomnožil, ko je v pušavi s peterimi
sel
?
v ilovki in na nov gnoj vsajen je pa močno
cr
njil.
5
se
ječmenovimi hlebi pet tavžent ljudi nasitil, tako
tudi zerno na njivi po Božjim blagoslovu pomnoží
in nam ljubi kruh donese.
Vsáko zerno obstojí iz dveli delov: iz cime
in moke, ktere pa zna kemija, kakor ste slišali še v več daljnih delov ločiti ; cima in moka ste s kožico ali lupino povíte. Cima ima dvoje v sebi.

Kako so se razni pridélki v naših krajih obnesli ne morem ložej pokazati, kakor če jih pridelkam pred lanjskiga léta primérim. Ce bi bil imel kdo následnic po pisanih pridélkov predlanjsko léto 15 mernikov, véder
centov, funtov i. t. d. je imel Jani na ravno tolikim
prostoru: pšenice 12, réži'8, ječmenal2, ovsa 15 ajde 12, turšice 18, prosa 17, koruna 16
y
i
y
ko
re nj a 15, répe 15, zelja 17, fižóla20, bôba 12
Kadar se namrec oživí in se začne premikovati,
9
1
gré eno viin iz zemlje, drugo pa v zemljo noter.
, se zelenje
Tistimu, ktero iz zemlje viin pride
lece in kihre 15, jábelk narmanj 150, hrušek 60 oréhov 12, češpelj 12, vina 10, sená 10, otave
buč 20. To je sploh rečeno, in sploh bo tudi ob-
ali zelenjad reče, iz kteriga slama, klas i. t. d. priraste; uno pa,
9
stalo
y
y
po samim se bo pa tam pa tam že nekolik
y
m
ktero v zemljo gre, so kořeni nice. Berž ko se to dvoje v semenskim žernu oživí potřebuje svojo rejo in svoj živež.
?
Iz česar se
pa redita, dokler sta še zaperta v lupini?
Ona
se
redita od moke. Kadar je moka povžita, pdči ko
zelenje gré iz zemlje vun, koreninice pa v
za
zemljo; zelenje iše in dobi svojo rejo po svoji na tori v zraku, koreninice pa jo išejo in dobijo v zemlji. Zato se vidi, de eno plémě semenskiga
, pri
vmés tudi velik razloček našel. Repo so nam sploh go-sence požerle ; kjer so jo pa zgrešile, jo je dosti kot predlanjskim. Po hribih so imeli lani polne češplje, malo manj ko predlanjskim po polji; ali po ravnini jih lani skoraj nič ni bilo.
Strah, ki je ljudi predlanjsko léto zavoljo korunové gnjilôbe obšel, se je začel manjšati. Dozdéva
se nam, de bo ta žlahtni sad zemlje sčasama zopet do
žerna lupino verh zelenja prazno vun prinese druzih pa pri koreninicah obleží. Pri vsacim se menskim žernu se to godí, kar pri pišancih v jajcu
ber in rodoviten kakor
bil precej bolji ko predlanjskim.
v poprešnjih létih, kér je
že lani
S.
Obertniske
reci«
Piše se v jajcu od
beljaka redi, kadar
tega zmanj
vlastnica mnogih fuzin
na
ka, prekljuje lušino, zleze vun in svoj zivez na zemlji iše. Tako se cima in koreninice v semenskim
i'	_____	m % _	-	a
k. deželniga poglavarstva
zernu rodijo od moke; kadar je ni več, póči lupina in one morajo svojo rejo zunej lupine iskati.
Gospá baronovka Zois, Gorenskim, je po sklepu c. od U.
striških fužinah v Bohinu vsake baže vlito in kovaško železje, kakor tudi lično jeklenino in
grudna pretečeniga léta
dobila pravico v Bi
mnoge pri
Iz tega se očitno vidi
de vsako zerno za prave za mašine izdelovati in prodajati.
seme ne veljá. Pri semenskim obdelovanji mora tedej umni kmetovanec gledati l)na pravo séme,
na umno pripravljanje sémena, 3) na čas,
ko ima séme v zemljo priti, 4) na pravno mero bravci že vsi dobi
f	»	m ^ il	f	f	t	i •	TT1 1
Strobali in pa eeski kolovrat«
Cas je přišel, de se kolovrati ročno sučejo. N
v r
vedó
de
ki kolovrat nase na
sémena in 5) kako gré séme s ej a ti. Kdor eno ali drugo teh ravníl v nemar pusa, ne zasluži imé na umniga kmetovavca, temuč le kmetiškiga moj
adne delj
delj
prekosí, vedó pa tudi de mojster
Cnglert v Ljublj
nar boljsi izdelju je. Danes pa
stra-skaza.
jim bravcam še to oznanimo. de je pervi mojster ceski

(Dalje sledi.)
Nasleđba v lanjskih Novicah oznanovane letine slovenskih fcràjev.
Vredništvo.
predenja Jožef Strobah svojo cesarsko službo lani v ti lepi knjigi zapisanih najdem, pa sama jih bos brala
"	in posnemala, kér ti létas želim za vajo v branje „Zgodbe
doslužil; de ima tedej zdaj časa dovelj, v ceskim pre denji učiti in za tega voljo tudi na de žel o iti
, ce ga
et
»
pisma noviga
k
za
lad
ljud
kdo zato pozel
Beseda 11a nedelske šolarje ob uotiiu
I. Perve stare

létu.
(Konec.")
gerde in zamazané bukve nar
v roke podati. Jaz pa zdaj, sicer ne rad, zaprem te lepe bukve, in vam še gorši odprem, ki imajo zlate pismenke, in se zlata in srebra lesketajo.
III. Z veseljem vam tedaj tretje zlate buk?
pre m
j
ki
popřej odprêm; nič lepiga v njih zapisaniga ni, kér te bukve so: „bukve vesti." V teh bukvah so zapisani gréhi pretečeniga léta in življenja , ki smo jih stolili z
?
jim pravi
Veličastv
beškig
od ve
v njih stojí z zlatimi čerkami tôle zapisano
„Veličastvo in veselje nebeškiga raja je nezapopadlj
mislimi, z besedami, z djanjem in z opusenjem dobrih nj glišalo
veliko, kér sam vecni plačilo
Bog je
ojih sluzabnikov obilno
u
dél
?
v njih tudi tvoji pregreški zapisani stojijo

Dalje stojí zapisano: „De oko ni vidilo tudi v serce člověkovo ni prišlo
?
?
ljuba mladost! Bêri te černe bukve za menoj, in nasla
tištim pri pravil, kteri nje
ljubijo
u
uho
, kar je Bog V nebesih je tako
bos v njih černe picice, ki so pregreški tvojiga delà. Bêri: ali nisi bila terdovratno nepokorna svojim staršem
rada v šolo
veselje, kakor prerok David pravi, de en sam dan v
več vreden, kot tavžent dni v naj
îni nasiteni
ubogala,
?
veži Gospodovi je večim veselji tega sveta;
in učiteljem, si jih vselej rada.
hodila, in se pridno učila ? Si vsako jutro, opoldan in
zvečer, pred jedjó in po jedi, pred delam in po delu, želí v te zlate bukve pred šolo in po šoli pobožno molila? Si komu na skriv
tamkej bojo i z voljen z obilnostjo nebeškiga veselja, kér jih bo Bo pam svoj
»
s poto
veselja napajal
Kdo tedaj od nas ne srečniga življenja zapisan
nim kej vzela, ali se z premislikam zlagála,
ali koga
biti, kdo ne vzivati veselje nebeškiga raja
? Gotovo boste
i
9
ga hudo opravljala in oponašala? Si
po krivim tozila se pri božji službi spodobno zaderžala — pobožno molila
moji otroci! v teh bukvah svoje imena z zlatimi čerkami zapisane brali, gotovo enkrat vživali veselje nebeško
?
de za nebesa se morate truditi. radi se učiti
in Bogá zahvalila
za vse přejete dobrote? Si bila mi-loserčna z živalimi, ki so tudi delo Božjih rók ? i. t. d. O ljuba mladost! več ali mànj si se lanjsko léto v tem s]užiti pregresila. Koliko lepih naukov so marsikteri v nemar
tode
Jezusa posnemati, po njegovih zapovedih živeti
?
? j
oie
hudo nagnjenje krotiti, in iz goreče ljubezniBogú zve
?
koliko ur'v lenobi potratili, ki bi imeli v šolo
dobriga naučiti!
Mnogoterimu vaših
pustili
hoditi, in se kaj verstnikov in verstnic bo žal, de so lepo priložnost v šolo hoditi zamudili, ktera zamuda se težko popraviti da. Léto je vam in njim minulo ; vi ste na dobičku
Tôle so te troje bukve, ki jih vam za novolétnico dam. Varite se pervih černih bukev, de ne bojo vaše
iména v njih zapisane;
pridno in skerbno prebirajte
druge bukve, in posnemajte Jezusa v vsih rečéh; ako
dopolniti, kar

m
v	V	/	✓	1viij	v WVJJ v y
pridniši zmed vas so v zlate bukve zapisani; uni pa veličastva in
bi vam pa včasi pretežko bilo knjige učijo, o! le hitro tretje
odprite, in
so
na zgubi,
in ostanejo v černih

gerdih in v zama
veselja nebeškiga raja

vas druge opomnite se kteriga vam je
zanih bukvah kot nevedni divjaki zapisani
Kaj nam
Jezus pripravil; — tako boste lahko in veselo vse storili.
----------------- — —------ __— —r------- --------------Zdaj vas pa u«j a» touu
pa je storiti, me bojo poslednji prašali, de vse to po-	učiteljem, ki se z vami trudijo, še veliko novih lét v pravimo, in de iz černih bukev izbrisani bomo? Kaj
nič druziga ne, kakor svoje pregreške spoznati, se jih
Bog
obvari
Bog
daj vam in vsim
kesati, in ter dno skleniti, v novim létu se v vsih rečéh
milosti Božji doživeti, zdravim in veselim se v solah znajti, vesele pesme peti, in si obilno bogastva naberati za
poboljšati.
Jelite, de vam te gerde černe bukve nič
večno življenje, kar vam iz serca zelí
?
kaj ne dopadejo? Meni tudi ne; zatorej jih zaprem in na stran položim. —
prijatel vaš J. Zabukošek. *
II. Druge bukve,
lepo bele kot sneg,
od nobene človeške roke pisane, in z rudečimi čerkami natisnjene
jih zmed vsih knjig za nar potrebniši
odprem zdaj, in
knjigo štejem. V njih najde žalostěn tolažbo, slab kre post, revež bogastvo , nost
i
. v .
Is trljan ski Nlovenci
med Teržaškim in Reskim morjem.
V	m
Čudno se mora vsakimu člověku zdéti, de, ker je
?
nie
?
neumen učenost, mlácen goreč-dvomljiv svetovanje, bolnik zdravje, sužen reše-z eno besedo, v njih najdemo vse, kar nas časno
od druzih Slovencov zmiraj kaj govorjenja,
od
naših, to je, od SI
v Istrii tako malo govori
in vecno srecne storiti zamore. Iz njih so se učili svet-niki božji brumno, čisto in sveto živeti in srečno umreti, in marterniki vse krivoverske muke junakoserčno prestati. In ravno v teh bukvicah boš tudi ti, ljuba šolska
Oni so ravno tistiga roda, in po njih zilah tece tista kri, kakoršna po žilah drugih slovenskih junakov.— Od kod de so oni prišli v te kraje, se za prav razsoditi
ne more, če ravno so se modri in prebrisani možjé že večkrat v tém prepirali. Toliko pa je resnica, de niso vsi od eniga kraja prišli; to se vidi iz njih obleke iz njih jezika in iz njih navad. Kolikor jih je pri morji, posebno poleg Teržaškiga morja, so si, kér vedno po kupčijah po morji semtertje hodijo, govorjenje in na
j
mladost ! nasla vodbo svojiga življenja , in pravo pot k svojimu Očetu v nebesa. — In te bukve, ktere zdaj z veseljem odprem, in kterih nikoli zadosti priporočiti ne
* Nje-
morem
so :

Jezusovo presveto življenje.
drugih,
osobito od Lahov polastili, zato tudi
govo sveto življenje ni druziga ,
bezni.
Iz
gole
kot i z vir goreče lju-ljubezni do nas svojih otrok je on na svetim križu u m eri, de nas je z Bogam spravil. Solzé in kri, ktere je on přelil za človeški rod, so tedaj tište rudece cerke, s kterimi je on bukve svojiga življenja
vade od
večidel po laško govorijo, razumejo pa tudi horvaško
Drugi
f
kteri so v sredi dežele, se tudi, kakor bom
, m
pobarval. V teh bukvah se najde zapisano, de prava modrost je le B oga poznati, svoj cilj in konec
bolj pozno govoril, v obleki in govorjenji razločijo sicer tako, de kolikor se gré bolj blizo proti Terstu in Krajni, toliko več se čuje laških in krajnskih besedi. Naj več čudno pa je ravno pod Učko (Monte-maggio-
vediti, in svoje dolžnosti poznati in dopolniti; ta modrost je kralju in cesarju, kmetu pri plugu ravno tako, kot vam, ljubi otroci, potrebna. In v takih rečéh
re) kteri
?
so nektere plevanije Vlah
?
to je, od takih
y
se nosijo obléčeni, kakor naši drugi kmetje
V •
1
tudi
z nami govorijo
po horvaško
?
med sabo pa imajo drug
moder biti vam je Jezus v svoji mladosti in v celim
__•__i•__•• ___ i	v• «	i i	....	«
svojim zivijenji nar lepši izgled.
Veliko. veliko ko
.	-J-'-J-------i ^*	' vuuv J
ristnih in zvelićanskih naukov za te, ljuba mladostí
Pričijoči šolski ogovor ofo novim letu, nekoliko okrajšan, smo že lani od castitiga gosp. fajmoštra za Novice přejeli; kér smo ga pa lani prepôzno dobili, smo ga prihranili za
letašnje novo léto.	Vredništvo.
jezik
9
kteriga imenujejo
r>
rimljanski
u
ali
»
laški jezik", na svitlo, in veljá za celo léto 5 gold, za pol léta 2
in
kterig
drugi
Istrijani ne razuinejo in ne
go vonj o
j
°*old. in pol
»
9
za cetert léta
pa 1 gold, in 15 krajc.
Nektere verstice tega jezika drugi pot
Glasovito imé vrednika
Akoravno pa so lstrijanski Slov
med sabo v
9
gosp
Janeza Ohérala
?
ki
eni
ali drugi stvari razloceni, se
ïjubij
9
in so si v vec stvareh in navadah enaki
se nam je tudi z vredništvam letašnjiga nemškiga ko-under vsi med sabo lendra (Jurende s Máhrischer Wanderer} práv prikupil,
nam v napovedanim časopisu, ki bo mnogoverstne
Ve
čidel so serčni, krepki in za učenost jako priprav junaki; škoda samo, de je premalo sol
poducivne in kratkočasne
reci
za vse stanove obsegel
in da
i
pi
nam je porok, de imamo kaj izverstniga pricakovati, in
več ubogi,
--------7 — J- r-----------7	— ~ i	-------J i— — 7 — --------- —J — ■ ----~ t"	*
pošiljati svoje mlajši v Terst ali pa clo v pervi na svitlo dani list nam tudi poterdi, de se bo
Gorico v šolo ; ravno zato jih le malo hodi v šole
so
ve či del kmetj
?
pa br
týdenník kmalo vsim prijatlam slovenšine prikupil. učenja so razumni, in spoznajo Obsežek perviga lista je: „Uwod. Osady chorwatske w
podobami). Lite-
vsako korist. Že stari Rimljani so poštovali Istrijane, ki so na več mestih, posebno ob morji, imeli svoje hiše, v kterih so več mescov v létu stanovali, kakor pokažejo stari kamni z napisi na hišah in na grobih.
Morawe. O nowem wrtacim
načini
ratura, nowe knihy. Dopisy z Prahy, z Widne, z Lub lani, z Bělohradu. Domáci
zprawi z Brna. ze Zidlocho
(Dalj
sledí.)
Med In pelin*
ivic, z Iwancic, od Slawkowa. Denni kronika. Průmysl, řemesla, polni a domači hospodařstwi. v Obchod: Ceny obilní. Bursa Widenska. JVaše nebe. Kwětena. Kolendar
Clo vek, vedno le clovek in nobeden drug kakor
historicky.
Swatopluk fpesem). Sirotek. Listky (pe
le člověk! Zmirej le on
kakor de bi vse
druge
stvari Božje na zemlji clo nič ne bile! Ali niso to ošabne, pregrešne misii? Zatorej pa tudi taki ljudjé ne-iimno
věstí
sem). Satyra fpesem). Prostoduchá odpowed". — Imenovani obširni in dobro izvoljeni obsežek perviga lista
bo tudi
našim
?
ubogo, nedolzno z i val terpincijo in mucijo brez
V •	•
noviga Marskiga
9
za necimerniga,
pa
9
kterimu je Bog
hudobniga, prevzetniga člověka
ÉriMáfeÉÍÉM	^MftriÉM^iBH v «
časopisa, vsih slovenskih deželah vošimo.
Slovenca m nar veljavniši priporočilo
kterimu prav srečno pot po
Dr. B.
pamet dal, de naj lepo zivi in de
l^H^IB^HHB zato
se sam lahko krivice varje, se potegovajo
?
je
člověk. Zares ! to se ne pravi Stvarniku vsih
Oznanilo novih slovenskih Inikev.
a slovnica ^gramatika) za
Kratk
lovensk
stvari služiti; tako ravnanje je nasprotno namenu stvar-jenja, pravici Božji, človeški pameti in človeški dostoj-
gerde
P
9
vsa slovensko pisana in na svitlo dana od
gosp. Dr. J. Mu
9
učenika veroznanstva pri s t. st
človeškiga napuha
9
nosti, in je ocitno znamnje ošabnosti, njegove silne prederznosti! Clovek v svoji strasti je nar grozovitniši živina, pravi starpre-govor, in res je to. Ce vidimo okoli sebe ljudi brez
meščanski soli v Gradcu, se dobi tudi v Ljublj
pri gosp. Blazniku za 10 krajc.
^ * ___ . ____ _& _
llomorođiia no vica.
V Novim me stu na Dolenski
so na sv. treh
iskrice ljubezni do vsih bližnjih stvari, napuhnjene in i kraljev dan zbrani domorodci igrali Linhartovo krajn-ošabne, — bi skorej rekli: oh, kako lepo bi bilo na svetu, sko komedijo v 5 delih spetjem, pod imenam ..Veseli
«i	mm	av-m»	■ r	m	* «	....
ko bi
9
nič
ljudi na njem ne bilo !
Fr. Grâfer.
dan ali Matiček se
v • LL
z en i.*
Okoli 300 Jjudí je v
Oznanilo natoroslovskili Imkev.
le
di šu v kazini zbranih bilo, ki so íoliko dopadajenja na ti
veseli
Pred nekimi mesci je dal
naš
slavni natoroslovec
igri
našli
9
de je bila v nedeljo potem v drugič
igrana. Gospodje igravci
9
gospe
in
o-
gosp. Ferd. Smidt nemske bukvice na svitlo, ki nam vsi so se práv po mojstrovsko obnesli.
ospodicne igravke:
naznanijo vse dozdaj od njega naKrajnskim najdene
9
ostrige
ena
na suhim in v sladkih vodah zivece poize in (mušeljne), in nam tudi kraje pokažejo, v kterih se in druga imenovanih žival najde, kterih je okoli 200 plemen dozdaj znanih. Hvalevredne bukvice, krajnski šolski mladosti posvećene, se imenujejo „Systematisches
Z astavlea.
Tukaj, predragi! iz zastavice té Šest cerk porabi za moje imé. Cerka v nar at i se perva dobi,
VTerzeichniss der in derProvinzKrain vorkommenden Land- und Siisswasser-Conchylien mitAngabe derFund-
orte von Ferd. Jos. Schmidt in Schischka", ki nam
razodenejo tudi v tem
pól
V •
1
ko natorno
bogastvo, s kterim je naša domovina obdarovana. V teh bukvicah popise tudi gosp. Smidt dozdaj še malo znano, pa zavolj natorne imenitnosti obiskanja vred-
Druga v mocvirji ocitno stoji, Tretja v povodji, v nevařnosť se sliš', V mahi četerto, alj v kôpi dobiš, Peto pri vdovců bos najdel lahko, Šesta junake končala ti bo. Ako prijatel ! razumis verste, Lahko povedal bos moje imé.
Emanvel Tomšié
Današnjimu listu je perdjan
dokladní list
v •
no, 4000 seznjev dolgo prepad ali hiknjo med pecinami
Zaternike in Pokluke na Gorenskim. ktero vsacimu
botanikarju in sploh natoroslovcu obiskati pri poroci
Mi pa pripoi
V •
P1
ti priliki vsacimu natoroslovcu in
çopotniku, ki pride v Ljubljano Smidta v Šiško nad Ljublj; nabéro krajnskih m et ulje v,
9
de naj
gré tudi
gosp
obiskat in
	1 1 JfyJuOiJft*ti\	f JĚáťftJšěJé
^^^ 1 WAtni kup« (Srednja cena). ■ - ' -	8. Prosenca.	3. Prosenca.
	ffold. 1 kr. 1	ffold. 1 kr.
nie
keb
trig i. t. d
gledat, ki je
v resnici ogledanja vredna. Prij Šmidt mu bojo radi svoje zaklade pokazali.
gosp
Dr. B
mernik Pšeuice domaće
banaške
Tursíce.......
Soršice.......
iBriiiorocilo noviga
Mta easoiiisa
§lovaii§kka
V Bern i je ob novim létu zacel izhajati nov slo vanski časopis pod naslovam: „Týdenník, listy po
naučné a zabawné".
Rezi • •.
Ječmena Prosa • • Ajde .-•
Ovsa • • ■
Cena pre sice v na somnji v Krajnji:
kteriga smo že lani v 49. listu Prešici po 9, 7 in pol, in 6 in pol krajc. funt
napovedali. Vsak cetertek pride en list na veliki poli
Spêh po 23 in 24
gold.
cent.
Vrednik
Janez Bleiweis
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani