Pogreb kateliifceiš® /Piše s. Ksaverija Pirc iz Svatova na Kitajsikem v Katoliških Misijonih.) Imeli smo pogreb, kakršnega naši kristjani še ruiso videli. Pokopali smo g. Petra Li-ja, premožnega trgovca iz Singapurja. Gospod Li je bil rodom iz Poh-ne-ja, fcrščanske-vasi svatovskega .vilkariata. Po dovršenih srednješolskih Btudijah je otvonil s svojimi brati več trgovin v Singapurju. Kmalu je močno iobogatel, a ostal ikljub temu globokoveren in pobožen. Ko je čutil, da bo sušica slkoro dovršila svoje delo v ubogih pljuftlh, se je vrnil z ženo in mlajšimi otroki na Kitejsko, da leže v rodni zemlji k .večnemu počitku. Tako delajo Kitajci ysepovsod. Iz Amerike, Jave, Malajske, Bornea, od povsod so vračajo umirat domov, če le morejo in jih. smrt ne prehiti v tujinl, zapužCajo ogromne svote, da se jim truplo prdpelje v domovino. V svojd zadnji bolezni se je g. Li nastanil v eni izmed svojih hiš v Svatovu in tukaj smo ga videli pristopati sleherni dan k mizi Gospodovi, dokler, 14 dni pred smrtjo ni mogel več zapustiti postelje. Umrl je na prvi petek dne 3. februarja z blaženim nasmehom, rekoč: »V nebesa grem.« Ker ni nihče pričakoval tako hitrega konca, so določili pogreb za 16. februar, da bodo dmeli mnogoštevilni sorodniki od vseh strani čas dospeti. V misijonski certkvi smo imeli tiste dni vsako jutro slovesno zadušnico za pokoj njegovi duši. Prejeli smo tiiskano obvestilo o njegovi smrti, ki je obenem njegov življenier»is in rodovnik. Naštete so vse čednosti, vrline, odlike in dobra dela umrleea, kakor tudi vsa bližnji in daljni so- rodniki, natančno po redu in vrsti. Ni«1 kjer pa ni omenjena žena, ne hčere, ne snahe, ne svakinje. Žena na Kitajskcm še vedno nima mesta v uradnih reSeh. Da je evropsko naobražena, to starodavnih obredov in navad prav nič ne izpremeni. Te so nedotaJkljivo svete vsakemu Kitajcu. Truplo, bogato odeto v lzbrano težko svilo, so položili v krsto Iz debelih debel drevesa tik (dragocen trd les, ki raste v Sdamu in se izvaža po vsem svetu). Čez in čez je bila popisana z izrekl sv. pisma v veliklh rdečih in zelenili znaikih. Kitajsike krste so taJko Iziborno izdelane in tako skrbno zaprte, da mrtvec ostane brez vsakega vnanjega sle-' du trohnobe lahko po cele mesece v d<h mači hiši. Ker je bil g. Li velik dobrotnik svatovske misijonstke postaje, s© je pogreba udeležila tudi naša šola in celo štiri redovmice, kar je nekaj zelo.redkega. Izmed katoli.anc . Svatova in okolice je komaj fedo manjkal. Prišlo je pa tudi mnogo poganov in protestantov, s katerimi je bil pokojni v trgovinskih ter dmžabnih zvezah. Vsak pogrebec, tudi me, je prejel nov, bel žepni robec, da si ga ovije v znak žalosti ofcrog leve lakti. Mesto cvetja in vencev so na Kitajskem ,v navadi ogromne svilene zastave z raznimi napisi, n. pr.: »Pokoj tvoji duši«, »Blag spomin«, »Čast viiemu možu« itd. Nekaj teh naba\i družina, drugepa darujejo znanci in prijatelji. Gospod Li jih je imel 184 vseh barv. Prevladovali so odtenki modrine in vijoličaste, ki sta poleg bele barve barva smrti in žalovanja. Žalujoči so bili vsi v belih, narobe obrnjenih oblekah, s šivi na zunaj, čez pa so imeli dolge plašče iz žakljevine, visoke kape dz iste robe, ženske pa tudi zagrinjalo Łez obraz. V sprevodu sta korakali dve godbi, ki sta sfcušali igrati Chopinovo žalno koračnico, pa se jima ni dobro posrečilo. Ker nosijo pogani v pogrebnem sprevodu sohe malikov, morajo ikristjani tudi kaj nositi. Izpo&odili so si pri nas lep kip Brez madežne, napravili zanj lično nosilnico yso v cvetju in to nosili v sprevodu. Na pokopališču je družina želela Imeti prostor poleg groba naše predstojnice, umrle lani. Toda p. misijonar jim ni mogel popolnoma ustreči, ker je pri;hranil na vsaki strani po dva prostora za nas redovnice. Takoj zraven pa je cetnentna grobnica g. Li-ja. Menim, da inašo dobro predstojnico še v nebesih veseli, da ima za soseda taiko izvrstnega Jkristjana, Pogrebu je sledila pogrebna gostija, glavna toSka pogrebne slovesnosti. Na dvorišču dešfce šole so bile pogrnjene .mize za 800 oseb. Nihče se ni branal prisesti, kajti vsi pogrebci so bili pošteno trudni. Pogrebna slovesnost je trajala namreč polne štiri ure. Pričela se je ob .osmih s slovesno zadušnico, kateri je sledilo fotografiranje vseh pogrebcev na dvorišču deške šole, nato razvrstitev, sprevod po mestu in ikončno daleč ven na pokopališče in nazaj. Tudi me redovnice smo bile povabljene na gostijo, pa smo se vljudno zahvalile z opravičbo, da naši predpisi ne dovoijujejo obeda izven zavoda. »Toda, če Vam princsemo Vaš delež na dom, ali bi potem ne hotele počastiti spomina umrlega z okusnim prigrizkom?« Tako ponudbo je bilo težje odkloniti in predstojnica je z izbrano vljudnostjo dovolila, da nam prinesejo večerjo iz hiše žalosti. Točno ob pol šestih so začeli prinašati jedi v ikovinastih skledah z dvojnim dnom. napolnjenim z vročo vodo, da se jedi med potjo niso ohladile. Prva jed so bila lastavičja gnezda v sladki omaki. To je nekaj zelo dragocenega in za Kitajce velika in zelo priIjubljena slaščica. Tu v južnih obrežnih krajih živi lastavica, ki izdeluje svoje gnezdo iz morskih alg. Ta gnezda, lepo o.iščena in posušena, gredo Kitajcem zelo v slast. (Ne moremo trditi istega o sebi.) Sledile so vse mogoče pristno kitajsfce jedi, med drugim kokošja jajca, kj so bila tri mesece zakopana v zem.ji. Bila so skoraj Crna, toda jako okusna. Zadnja jed je bila juha, ki je prišla na mizo vrela. Lonec je namreč imel v sredi nekak majhen dimnik, napolnjen z gorečim ogljem. — šteli smo jedi in jih našteli 24! Ker bi bilo jako neolikano, vrniti kako jed nedotaknjeno, smo jih celo vrsto izpraznile v naše kuhinjske lonce in sklede in imele tako zalogo še za dva dni. Spomin umrlega smo torej lepo počastile. Najstrožji Kitajec nam ne bi mogel ničesar očitati. — Tisti večer smo živo čutile z Ijubim sv. Pavlom, da je treba vsem vse postati, torej s Kitajci Kitajec, da jih vse pridobimo Kristusu.