Zlr pokopan # Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus. 14. nadaljevauje. In iznova ga je objala in vsa srečna in blažena šepetala njegovo slavno ime. «Akš Blaž — moj mož! Vcliki, slavni Aleš Blaž! Ljubljcaec naroda —, inoj ljublj«nec, moj vzor, ki sem o njem sanjala kot dvajsetletno dekle —! Kako rada bi bila poznala Aleša Blaža —! In sedaj je moj inož —!« — Vse ji je povedal. Pa titdi lo ji je povedal, da mora takoj^ še tisti večer oditi. Bežati mora v tujino pred državnim pravdiiikom. Gospocl Aleksaiider Delmontc je grozil —. Pa on, Alcš Blaž, se ne bo vdal, ji je pravil. Šel bo. Tnjina mu je bila od nckdaj Ijuba. In Lenka ptide za njini. Donia bodeta pa prodala —. Sedla"sta in delala načrte. Lenka je bila /.a vst1 pripravljena. žla bo z njim, s svojim velikim, slavnim Alešem, če treba do konca sveta. —. In Aleš se je lotil pripravljanja za na odhod. Sicdi med neuiiniiui letanjem in iskanjem in spravljanjem se je oglasil hlapec Štefan in prišel pravit, da čaka spodaj na dvorišču siromašen popotcn človek. l^renočišča prosi. Zablodil da si je, večeri se in da ne ve ne kod ne kam. Kaj takega se je večkrat zgodilo. Hiša je stala na sanioti cb cesti s kolodvora. In Lenka jc bila gosloljubna gospodinja. «Naj gre v družinsko sobo! Tam iiaj počaka. Sedaj riimain časa. Dobil bo večerjo in pri peči mu bom prifravila leiišče«, je dejala. Zvečer je Aleš mimogrede videl popotnika v ku-  binji. Pri mizi ye sedel in večerjal. Nič ni bilo poseb- nega iia njem. Mršav, zaraščen obraz je imel in močna. šinoka pleča. Ponižno je pozdravil. ko je šel Aleš mimo. Aleš se ni ninogo zmenil zanj. Berač jc beiaču podoben, si jc mislil. Le toliko jc opazii, da je neznanec nepotiebno dolgo stimel vanj, še jesti je skoraj pozabil, tako ga je gledal. * * * Z besnu nagiico so udarjala kolesa ckspiesncga vlaka ob tračnice. Voz se je zibal, da bi človek lahko dobil morsko bolezen. Zunaj v tcmni noči je včasi zablisnilu lučita in šinila miiuo okna kakor strela. Zamolklo so drdrala kolesa svoj enakonierni, uspavajoči rata tata — rala tata, pripovedujoč o silni vlakovi brziui. Pa še prepotasna se jc zdela nepolrpežljivemii Alešu nagla vožnja. Na begu je bi). Iz doniovine je zbežal, uili je bolel roki pravicf. Varal je javnosl. Zlagal se je, da je Aleš Blaž unirl. Mesto njega so sveca.no pokopali iiavadnega slugo in cialopridneža. Goljufal je domovino. narod —. In pod napačnhn imenorn se jc oženil —. Varal je javne ob- lasti —. že jutri se bo zvedelo, kaj je storil. Gospod Akksander Dclmonlc ne bo molčal —. Kak hrup bodo zagnali! Javnost. užaljena (Ja jo je imel za norra. bo jezna zahtevala zadoičenjc. Klirala bo državncga pravdnika. In ta se bo moral oglasiti. Kot čuvar poslav, katore jc varal —. Krog njega so spali in smrčali sopotniki. Alcš ni niogel spati. Vso noc ni zatisnil očesa. Z vozom se je peljal ua najbolj oddaljeno pastajo. Tam si je vzel vozni listek do prcdzadnje poslajc in še Ie na tcj si je upal zahtevali listek za inozemstvo. Kako se je bal, \la bi ga opazili, spozuali! Verjetno ni bilo, mogoče pa vsckakor, da je gospod Aleksander Debnonte dal obvestiti obmejne postaje —. Klobuk si je lišcal na obraz, v san>otni'm lemm-in kolu je sedel, z nikomer ni govoril. Vsak Ircnulek je pričakoval, da ga kdo pokličc po inienu. Pripravljen jc bil, da skoči iz vlaka. Sicer končno — jirazaprav nni uičesar niso niogli. Kdo mu je mogel d"okazati, da je on Aleš ,Blaž —? Aleksander Delmonte? Oh —! Star dedec, ki brska po zaj>rašenib rokopisih. prebira in študira romantične historije in si izmišlja nove —! Kdo mu bo verjel brez dokazov? Sklircval se bo na Aleševa dela, na rokopise —. Ah —! Ali se še nikdar ni čuk), da bi bil kak pisalelj v besedi — in tudi v pisavi posnemal svojega učitclja? No — in drugib dokazov pa ni imcl! Saj mu niso niogli ničesar! On je bil Hinko Brglez in Alcš Blaž je umrl. Pa mir in konet-! In vendar je bežal, bežal kakor lat, ki iina slabo vesl. ki ne zaupa nikomur, tudi sameniu sobi ne. Bal se je. Slrab ga je bilo. čudno! Skoraj dve leti je imel uiir pred svojo boječnostjo. Yes čas, liar se je pisal Hinko Brglez. Sedaj pa ko je spet vstajal iz groba~Aleš Blaž, sodaj je vstajal z njim tudi nckdanji ntunini slrah prcd laslnim imenoni, slrah pred naslopom v javnosti, sirah pred občinstvom. 3\'i še bil popolnoma zdrav —. Luč je za hip posijala skoz okno in izginila. Druga je posijala in tretja, zunaj v črni noči je žarel«, vlak je zavozil počasncje. Še par mimit in uslavil sc je na obmo.jnem kolodvoru. Aleš je izstopil mcd zadjijimi. Če je bil kdo na vla-^ ku, ki ga je poznal, ga vsaj ne bo videl. Klobuk si jc globlje potisnii fta čelo, krepko je prijel potni kovčeg in slopil v carinsko dvorano. Razdeljena je bila v dVa dela, v enem so uradovali domači carinarji, v drugcm pa inozemski. Pregraja je ločila obe državi. Gruča potnikov je še stala tostran pregraje. Urejevali so svoje stvari, ki so jim je razmetali carinski uradniki. Eni so kadili cigarete, malomrano tiščali roke v žep, drugi so se pogovarjali s carinarji onstran meje. Aleš si j« oddahnil. Nikogar ni bi'o, ki bi ga poznal, Opravil je pri carinarjih in se približal pregraji. Prijel je za vrala. Tedaj vržc cden izmed malomarnih kadilcev cigareto v stran in pristopi k Alešu. Alešu je zastalo srce. Tale človek je bil sinoči gost pod njegovo streho —. V hipu mu je bilo vse jasno. Zasledovali so ga. Mož je bil lajni policist —. «Gospod Hinko Brglez, — prosim potmdite se z menoj!« VII. To vam je bilo tistikrat vrenja in vrvenja in pehanja in pipanja za časopisc! Vsi so izšli v posebnih izdajah, nekateri so prinesli poseime izdaje celo dvakrat na dan. In šc ni bilo dovolj. Na mah so bili razprodani in še so čakale trume radovednih in razpaljenih ljudi prcd upravništvi. Pa je bilo tudi res vredno je brati. Za palec debeli naslovi so javljali, da je «Aleš Blaž vstal od"tnrtvih«, da «Ale§ Blaž vobče ni •umrl«, da jc »slavni pisatclj Aleš Blaž še živ«. ' «Dvc leti živ pokopan!« je razglašal nek list, «Skrivnostna smrt velikcga pisatelja!« je pripovedoval drugi. In za temi razburljivimi novicami so naznanjali časopisi druge, nič manj razburljive. «KraIjcvska akademija na zatožni klopi!«, «Založnik Ivan Dvoržak tožen zaradi goljufije!« Kakor bomba pa je udarilo med ljudi poročilo, da «dTŽavni pravdnik toži Aleša Blaža zaradi varanja javnih oblasti. «Aleš Blaž na zatožni klopi —!« to je bil višek poročil. Pa tudi podrobnosti so prinašaii. Pod naslovom »Širne Blaž proti Ivanu Dvoržak« je objavil »Mešcanski glasnik« zgodovino tožbe. Celo vrsto prič, je pripovcdoval list, ima obtožena slranka na raz- polag"o, da Aleš Blaž ni umrJ, da je prvi dan po svoji smili pod svojim pravim imenom nastopal tu in tam in da je bil cclo pri svx)jcni laslnem pogrebu. šele nalo je izginil. Izmcd prič je list imcnoval na primer zdrav- nika, ki je bil navzoč pri sairli Alcšcvi, jiotem vratarja v holclu «Pri solmu«, pevovodjo in oiganista meslne cerkve, dva policaja in žc nekatcre druge ljudi. Ni m>- licncga dvoma, je izjavljal list, d& je pravi Aleš Blaž še živ. Ni umrl on, ampak njegov sluga Hinko Brglez. Iz kakršnegakoli vzroka, ki je pa umljiv pri lakih vc- likih uiožeh, si jc Aleš Blaž nadfl imo svojcga sluge in po par dneh izginil. Njegove poslednje tri povesti pa so ga izdale in gospodu Aleksandru Delmonte gre zasluga, da je našel pisatelja. Kdo bo pa tožbo izgubil. je zakljnčil list, to ni težko uganiti, «Casopis za umelnost« se je bavil z vprašanjem, ali je mogoče iz brezimnega dela spoznati pisatelja. Vsak pisatelj, je tazlagaL ki je v re&nici močen, samostojen, ustvarjajoč talent, iina svojc posebnosti, svoj besectni zaklad, svoje misli in nazore, svojc priljubljenc predmete itd. Na delih Aleša Blaža se to posebno dobro vidi. Kdof primerja njegova. tri «posmrtna« dela s prejšnjimi, jc slep in gluh, čc ne spozna Blaža v njih. Pa so prišli tudi časopisi, ki so dvomili nad uspehom takega dokazovanja. Vse je mogoče, so pravili. Pisatelja se da posnemati, ne samo v pisavi, tudi v pisateljevanju. «Kolikokrat smo že doživeli«, je vzkliknil «Domači pripovedovalec*, d"a jc človek, ki ni znal boljšega, kratkomalo prepisal od drugih! In zakaj bi Hinko Brglez tega ni mogel storiti?« - Najhuje jc «Družinski Dnevnik« ugovarjal potJmeni, da je Hinko Brglez Alež Blaž. «Le prismojcn, do mozga prismojen človck bi si mogel izmisliti tako ne~ umnost, da bi se izdal za svojega slugo, o sebi pa raztrosil vest, da je unirl. — Ali bomo o našem najduhovitejšem možn dejali, da je prismojen? In povrh ne more obtožena stranka navesti nobenega, pa prav nobencga dokazn, da bi bil Aleš Blaž res še živ. Vsc kar pravi, so le domnevanja, zgolj domnevanja. Neumno misel, da Blaž ni umrl, je sprožil tisti znani Aleksaader Delmonte, ki je zgubil zdravo razsodnost med starimi preperelimi rokopisi. Le takemu človeku je moglo kaj takega priti na misel.« Kralko pa dobro je pogodil jedro zadeve »Opazovalec«: «Ali je gospod Hinko Brglez Aleš Blaž ali ne, to bo gospod Hinko Brglez sam najbolje vedel in nam gotovo tudi povedal. če bo videl, da je potrebno.« Nagneteno polna sodria dvorana je vlekla na uSesa, vratovi so se stegovali, ljudje, ki so stali ziinaj na hodniku, so pritisnili v dvorano, par ženskje vikrtilo, špodaj na uliei se je dvigal hrup, «Pssst! pšsstl« *e j« čulo od vseh strani, poslušalci so postajali nervozni. (Dalje prihodnjič).