ÉPSr FituTil&a'' stane SO w» "1«!
95, številka*
Haribor, àm® 29. novembra 1918.
Letnik X.
^»roésilata listu: —
teto	.	.	K12 —
teta .	,	j	,	6—
let*	..	«	s	3*—
ise£»o.	.	.	»	120
isf Avstrija : —— Seto	.	.	*	15'—
iawzne f ievilk® I® ^Itaarfev. —
S!S&ä9Kä*Kj
MiäatSsv*» In apravaiStvo • Maribor »Uta allea. S. - Talcton Bt. 113.
Insalatisi! ornai
se računajo po IS ođ 6 redne petltvrstej večkratnih oznanilih
— popust.
^Straža* izhaja v deljek in petek popa!
Rokopisi se no
„mm m miiiiii ' ..hi"..«cs«
Neodvisen političen lis 1 za slovensko l]tidsžvo7|
Z urednlfttvoat se more gov vsak dan od 11.—12. are dopo
Našemu narodu — pravo
omiko ia prosveto!
Ono, po čemer so hrepeneli milijoni naših sre več kot tisočletje, se je zdaj uresničilo: imamo svojo svobon- neodvisno, demokratično državo, imamo veliko Jugoslavijo-, Težek je bil boj za njo, nismo je dotali brez žrtev Zato nam je pa ta di nad vse ljuba ,, in draga.
Izpolnila se je velika oporoka, ki nam jo je zapustil veleumni dr, Krek, On bi zdaj gotovo ne mi -rovai, temveč bi bil šel nemudoma dalje na delo. Da bi bili vredni imena svobodnih državljanov, bi B|e bil posvetil z yso vnemo skrbi za pravo kulturno in gospodarsko osamosvojitev našega naroda. Vendar našega Mojzesa ni več! Smo pa še mi, da izvršimo njegove načrte.
Dr. Krek je pričetnifc krščansko-sociiainega deta na Slovenskem, zanesel pa ga je tudi med brate na jug. Njegova ustanova je Krščanskosocialna Z;ve-ea v Liubliani, ki ima veliko članic po jugoslovanskem ozemlju.
Krščansko-socijalna Zveza je sedaj na tam, da ostane po težkem vojnem času le novemu življenju , Sa nadaljuje delo tam, kjer jo je bil prekinil svietov-, ni požar, ob enem pa, da izpopolni vse, kar bi bilo nedostamega y njej in se preustroji, kakor zahteva lok in potreba časa; kajti gotovo je, da ne smemo podcenjevati duševnega stremljenja, ki spada k bistvu vsakega družabnega razvoja, nasproti materi-• »elnim interesom, Mi smo neposredno pred časom, ko bo šlo za velikopotezno kulturno politiko in gorje o-nim, ki bodo nepripravljeni. Vzporedno z zunanjo e-notnostio naroda, ki smo jo dosegli, moramo utemeljevati in utrjevati vedno globlje tudi dobrino notranje narodove edinosti in družabne izobrazbe na preizkušenih, pravih načelih. Vsak naš človek mora postati sodelujoč član človeške družbe in sicer po svojih zmožnostih, ki jih je sprejel od Boga, Skrbeti mora. da se ne zamudi in ne prezira nikdar in nikjer duh časa, dokler je ta v skladu in soglasju s krščanskimi načeli in z onimi Krekovimi besedami: Kar je v ‘kaki ideji dobrega, jje naše, katoliško! Le tako bo zajamčen prenovljeni Zvezi že v programu samem tudi njen obstoj, uspeh in napredek in kar se še ne sme pozabiti: ugled in vpoštevanje v javnosti. Vsak neutemeljen konservatizem in vsako neumeva-n’*e časa pa. bi bilo Zvezi samo v kvar, istotako vsako pretiravanje.
Sociialna Zveza stopa torej poživljena na noge in se bo izpopolnjevala tekom časa kar najbolja vsestranski. Njej gre za načela krščanske socijalne demokracije, ki jih bo oznanjala vedno in povsod, za ona krščansHo kulturne izobrazbe. Na polju teh načel je mogoče kar najširše in nairaznovrstnejše de -lovanje in gibanje, z nobeno vedo in znanostjo niso v nesoglasju, z naravo in z vsem stvarstvom so v skladu. Vsakemu pripuščajo lih omogö&ujejp najpo -polnejši razvoj individualnosti, nikjer se ne more ž njimi priti v upravičen spor; zakaj če bi se to godilo, bi bila načela zmotna in nevredna, da se za nje borimo Da pa še mnogi tega ne pripoznajo, temu niso kriva naša načela, temveč to, da jih nejasno spoznajo. Mi pa vemo, kdo jo porok za uje: sam Bog je nas prišel osebno na zemljo o tem poučit, zato verujemo v resnico in ta je — katoliško načelo! Ce pale nekateri izmed naših vseeno ne ravnajo tako, so to le suhe vejice na bujnozelenem drevesu. Njihova razumna jasnost je še premajhna,, da bi to spoznala, stopili so v omejen krog, zapletli so se v mreže mračnega duha, Te suhe vejice pa bodo polomljene in v , ngenj vržene, v kolikor ne odpadejo same.
V očigled času, ki gotovo ni več daleč pred na- ■ mi, poživljamo vse članice Krščanskosocialne Zve- j ze, vsa prosvetna in bralna društva, mladeniške in \ dekliške zveze, Orle, abstinente itd.l da začnejo iz- j nova z načelnim delom, da se poživi vse, ka,r je ma- j lodane zamrlo, in kjer je treba, pokliče čisto iznova j k življenju. Začnite, kakor morete, samo da začnete, ! začeti pa morate! Ne odlašajte, Čas beži, življenje naših 'dni je hitro! Ne pozabite, da zahtevajo vse današnje ^naprave in zadeve, kakor so: živo politično življenje, tehnika, industrija, znanost, leposlovje, o-brnzovalna umetnost, Šolski pouk, uplivi časopisja i. t, d., vedne čuječnosti in samopopolnitve, ki se mora na njih delati vedno, če hočemo, da uidemo ne -varnosti: da obnemoremo na najnižji stopnji družbe. Tega pa gotovo nočemo, zato moramo pridno delati, veliko delati in vztrajno 'delati!
'Osrednja Socijalna Zveza v Ljubljani ustanavlja svojo osrednjo pisarno z nalašč za to določenim možem na čelu. Na njo se boste mogli obračati kar v vseh zadevah in vedno vam bode postreženo, ITja boste pošiljali vse svoje želje in zahteve, obenem pa
tudi primerne načrte, da bo skupno delo bolj uspe -vaio. Cim bolj skupno bo naše delo, tem lepši bodo uspehi! Prosimo pa, da izprva nekoliko potrpite,'dokler se vse ne uredi, saj bo to trajalo prav malo časa, Ö vseh nadaljnjih korakih boste potom časopisja ali celo zasebno obveščeni pravočasno in iste usluž-nost pričakuje tudi Osrednja pisarna od vas.
Važno bi bilo tudi to-le: da nam naznanite začasno statoe društva in odbor, M mu načeluje, ah o ste poživili društvo nanovo, kdaj in kako, ali če ste ga ustanovili iznova, če še ne, kdaj mislite to storiti; kakšne želje in nasvete ima odbor, kakšne imajo člani in v čem potrebuje ljudstvo pred vsem največ pouka. Vse svoje 'dopise pa naslovite na naslov: 0-srednja pisarna Slovenske Kpščansosocijalne Zveze, Ljubljana, Ljudski dom.
Jugoslovani, Jugoslovanke, na delo, začnimo! Za Osrednjo pisarno S. K. S. Z,: Jože Stabej.
Za tajništvo S, K. S, Z.: 'A, K o ml an ec.
Gusterai Franche!* ■ dTEsperey o Jugoslaviji
Najdargocenejši uspeh vojne — Jugoslavija. — Jugoslavija zaveznica Francije.
General d’Espe ray je pri sprejemu v Zemuna na pozdrav dr. Bertiča odgovoril takole: Jaz m yes francoski narod se iz vsega srca raduje, da so osvobojeni Srbi in V3i ostali njihovi Jugoslovan dd bratje, Francoski narod smatra to osvoboditev kot eden izmed najdragocenejših uspehov te vojne. Ta radost francoskega naroda je podvojena vsfed tega, ker vidi, da so se osvobojeni bratje tadi ujedinili. V imenu Francije želim, da bi bilo to uje đinjenje trajno. Zakaj francoski nared želi v uje diajeni in jaki Jugoslaviji imeti v svoji zadostnosti svojega zaveznika tako zanesljivega, kakor je bila to junaška, če tudi mala Srbija.« Na pozdrav katoliškega duhovnika dr. Kraljeviča je general na-glaSal, da ga zlasti veseli, .da tudi katoliška duhovščina sprejema misel narodnega jedinstva ia ujedinjenje s pravoslavnimi Srbi. On se je bal, da bi se pojavila s te strani opozicija. Zato se raduje, ko vidi, da je bila ta bojazen neopravičena. V resnici pa se tudi katoliški cerkvi ni bati olje ga stika s Srbijo, ker bo Srbija v vprašanju vere najtol«rant*ejša, ss j je to tudi namen spoštovanega, kralja Petra, ki je takoj v početku vojne namestil v svoji vojski katoliškega duhovnika, dasi je bilo v armadi vrlo malo katolikov. Nadalje je general omenil, da pozna tudi Hrvate, ker je v svojih mladih letih bil v neki misiji v Zagrebu in Dj& kovu, kjer se je poklonit tudi neumriemu škofu Strossmayerju in se divii njegovemu umetniškemu umotvora prelepi njegovi katedrali. Pripomnil je lađi, da dobro ve, da je bila Strossmaye?jeva mi -el in cilj njegovega življenja vprav Jugoslavija 'ukšna, kakor se ustvarja danes Zato se tudi on nadeja, da bodo prav Hrvatje kot učenci velikega Stressisiayer ja z vsemi močmi podpirali ustvarjenje velike Jugoslavije,
Nedeljska slavnost
v Slovanski Bistrici
ie na slovesen način zaključila celo vrsto shodov, ki jih je bil priredil marljivi N S v slovenjebistriški o-kolici, da pouči ljudstvo o veliki spremembi in mu o-znania svobodo. Naše mesto si je odelo prazniško o-bieko, skoraj raz vseh hiš so vihrale slovenske trobojnice-in kdor si ni mogel radi pomanjkanja blaga nabaviti zastave, si je okrasil hišo s papirnatimi zastavicami. Proti poldnevu že se je začelo zbirati naše ljudstvo iz mesta in okolice, prihajal je voz za vozom, okrašen s trobojnicami. Ob eni uri popoldne se je postavilo ljudstvo v velikem polkrogu pred Narodnim domom, ko prikoraka-, pozdravljena od burnih živijo-klicev in pod grmenjem topičev, na,r. hramba in se ustavi v sredini polkroga. Pogled na naše vojake, utrjene v štiriletnih bojih, s slovenskimi okraski na čepicah, sledeče slovenskemu povelju, je navdajal vsakogar s ponosom in navdušenjem Temu
se je dalo duška s pesmijo „Hej Slovani;“, ki jo je prepevalo vso zbrano občinstvo in vojaštvo.
Nato je nagovoril g. stotnik Kovačič kot odposlanec mariborskega vojaškega poveljnika v kratkih in vznesenih besedah vojake, jdh zaklinjal, da, služijo tako zvesto Jugoslaviji, svoji domovini, kakor so doslej služili tujemu cesarju, jih bodril, da vneto izpolnjujejo svoje vojaške dolžnosti in jih nato n:a slovesen način zaprisegel. Ko je po zaprisegi g. stotnik Kovačič pozval navzoče, dat zakličejo trikratni živijo Jugoslaviji, zaorili so navdušeni klici iz sto in sto grl in je. navdušenje prjkipelo do vrhunca, ko je tisočglava množica razoglava zapela „Lepo našo domovino.“ S slovensko trobojnico na Čelu je odkorakalo vojaštvo, kojemu se je pridružil sprevod, k hiši okrajne hranilnice, kjer so imeli reditelji dovolj posla, da so preprečili nevarno gnječo, Velika dvorana in galerija je bila nabito polna. G. dr. Goričan pozdravi kot podpredsednik NS navzoče in obrazloži pomen shoda.
Prvi govornik, g. dr. Reisman, je pokazal občinstvu v izrazitih vzuiedih, koliko je imelo Pretrpeti v večstoletnem nemškem suženjstvu, našteval je nami prizadejane krivice in preganjanja- leta. 1914 ob pričetku vojne. Na podlagi spisov je očrtal v;so okrut -nost in krivičnost postopanja nekdanjih cesarskih o-blasti in slikal neizmerno trpljenje onih, ki toso bili pregrešili drugega, nego da so hib zvest, svojemu j narodu. Ko je govornik omenjal klanje Srbov — tu-I di otrok —- v Slavoniji, Dalmaciji in v Bosni, je da-j Ia množica duška svojemu gnjevu z burnimi medkli-j ci. Govornik je nato obračunal z Habsburžani in bi-I la je huda obtožnica., ki je ljudstvu odprla oči. Bur-I ni medklici so pričali, da ni več onih okostenelih na-j zorov med nami in da je staro in tako skrbno z vso-j mi lažmi vzgojeno dinastično Čustvo ugasnilo uidi že ! pri kmetu, Koncem svojega govora je omenil g. dr. j Reisman Jugoslavijo, našo novo in prosto domovino, j kjer bomo gospodarji in ne več hlapci. Z naivduše -I mim odobravanjem je poslušalstvo dokazalo svoje so-I glos je.
I	Drugi	govornik, g. dr. Vladimir Sernec iz Ma-
I ribora, nàs je vpeljal v Jugoslavijo, začrtal je nam j zvezo, ki se snuje med nami in brati Hrvati z brats-{ kim narodom srbskim, slikal junaški boj tega malega t a trdnega naroda za svojo svobodo, Ta bratski na-I rod nam ponuja sedaj roko, da vstopimo ž njim v noil vo državo, svobodni Jugoslavijo. Ako tudi državna 1 oblika novi državi še ni konačno določena, ali repu-f blika ali kraljevina., tudi v slednjem slučaju bi doio-j čevali zakone, ki bi bili prikrojeni ljudskim potre -S bam, prosto izvoljeni narodni zastopniki n- bi kralj / kmetske rodovine bil pravi ljudski kralj, zi sc bi bistveno razlikoval od nedosto pno vlada-iev visokega rodu Govornik je povdarjal velike politično in fmanciielne dobičke, kojih bi bili deležni pod okriljem 'državne jedinosti s Srbi ker bi vstopili s tem v kole zmagujočih držav, ki so deležni vojne odškod -nine, ki jo morajo premagane 'države — kakor Ška Avstrija — utrpeti. Omenjal je tuđi lažjo uredi« tev denarnega vprašanja (valute). Podpore velikih držav na mirovni konferenci, kjer se bodo končno u-redile meje, smo gotovi in tudi Italijani bodo prevda-rili si vzgajati sovražnika na vzaodu, ko jim vedno preti sovražnik iz severa. Govornik je pozval ljudstvo, ‘da za Čas kratke prehodne dobe do konečne ureditve razmer spoštuje sedanje postave, plačuje svoje davke naprej novi državi in se pokori pozivom NV ,v Ljubljani, Poziv k vojakom je ponekod ljudstvo jako razburil. Govornik je dokazoval potrebo tega poziva in poročal o razoroženju. mariborske nemške straže j o jugoslovanskem vojaštvu. To poročilo je izzvalo nepopisno navdušenje m slava-klic i našemu jugoslovanskemu vojaštvu ter njegovemu poveljniku, g. generalu Maistru, so zadoneli po 'dvorani. Govoru di Serneoa, ki je končal s pozivom, da nosvetimo naši domovini Jugoslaviji vse svoje moči, je sledilo burno odobravanje.
Vharno pozdravljen je nastopil starosta slove -njebistriških 'Slovencev, g. Peter Novak kot tretji govornik. Zahvalil je Boga, da mu je dal po 301 etnem, mučnem narodnem 'delu gledati prebujenje in vstajenje,- Razpravljal je nadalje, kako se napuh in prevzetnost vedno slabo plačujeta in je na šaljiv način vpletel zgodbico o ujetem kralju, ki se mu razjasni obraz, ko vidi, kako se suče kolo, da je enkrat spodaj in enkrat zgoraj. Ko je vzkliknil: „In presneto se je zasukalo!“ je izbruhnila po dvorani viharna veselost Govornik je izrazil zahvalo našega naroda vsem, ki so ga vodili na poti osamosvojitve, našemu dr. Korošcu, a tudi vsem igozemskim prijateljem, in bratom Slovanom, ter velikemu možu, ki je prvi iz-pregovoril besedo o pravicah malih narodov do osamosvojitve, p,rezidentu Wilsonu. Navdušenje, ki so ja
izzvale te besede v narodnem boju osivelega narodni aka, se dolgo ni hotelo poleči in s slovenskimi in hrvatskimi in srbskimi pesmi se je zaključil slavnostni del
Vsi prostori Narodnega doma so bili na mah prenapolnjeni, pesem se je vrstila za pesmijo in dan bi bil ostal pač vsem udeležnikom v neskaljenem in najlepšem spominu. A gadja zalega, ki jo je vzgojil nemčurski Kresnik v CreSnjevcih, je bila sklenila o-blatiti to slavnost s svojimi zločini,. Slovenski vojak, ki je zaukazal tem petim razgrajačem, da zapustijo Narodni dom, je zadobil zavratno od zadaj strel in je obležal nevarno ranjen. S kakimi nameni so pač prišli ti zločinci v Narodni dom, dokazuje dejstvo, da so se pri aretaciji našli samo pri enemu, pri siabo-glasnemu Lahu, kar trije popolnoma nabasani vojaški samokresi. Več o tem za sedaj ne poročamo, ker bo stvar sodišča natančneje baviti se s temi ljudmi. S to zalego bomo pa korenito obračunih, tu bi bila pač vsaka prizanesljivost na nepravem mestu. Te čtajerčijauske podlosti nas pač napolnijo z gnjevom, nikakor nas pa ne morejo ustrašiti. Narod je prebujen in samozavesten in Bistrica Je postala in bo o-stala na veko slovenska.
Zedinjena Jugoslavija pod j začasnim sibskim regent-st vom.
aša mlada država preživlja sedaj vse težke in neizogibne otroške bolezni. Ne le, da mor amo še-i • v notranjosti urediti vse na novo, da moramo na razvalinah stare Avstro-Ogrske Zgraditi nov dom , ne le, da nas čakajo težke naloge, kako urediti svoje gospodarstvo, ki so je bivše avstrijske vlade po - f polnoma zavozile, da moramo rešili vj rašanje valu - \ te, vprašanje, kako povišamo vrednost denarja,, ki ' danes nima takorekoč nikake veljave, nam treba u - ; rediti tudi naše razmerje n aprami inozemstvu, naš’ : juunarott i ootežk
Te slednje pa je najvažnejše, ker, dokler ne bo ; naš mednarodni položaj urejen, tudi na ureditev na- ; Šega gospodarstva in naše valute ni misliti: ravgo-tako pa tudi ne na uredite-7 meje, kakor to odgovarja resničnim narodnostnim raz., eram Naša jugoslovanska država je sicer priznana od Angleške, Amerike in Francoske, toda ne priznava je Italija, samo da lahko nemoteno zaseda naše pokrajine in dela po n5ih, Kakor v sovražni deželi. (Protesti NV v Ljub -ljani in NV v Zagreba niso pomagali nič. Tu je bilo treba napraviti odločen korak, da se razjasni naš mednarodni položaj.
Opetovano smo izjavili, da hočemo tvoriti s Sr- j bi v kraljevini in Crnigori enotno državo. Ta volja ie izražena v kriškem paktu in v sklepu N V z dne 19 oktobra i. 1- Dne 6. t. m. pa so dr. Korošec kot zastoonik NV, dr, Trumbič kot zastopnik „Jugoslov. odbora“ in Pašič kot zastoonik srbske vlade sklenili, da bo država SHS „enotna država od Soče do Vardarja, v kateri ne bo ne političnih ne carinskih mej. Sedanje vlade na teritoriju bodoče jugoslovanske države se smatrajo za provizorične, a ustanovi se skupno ministrstvo 12. ministrov, ‘Resorti se raz -dele med srbsko vlado, zagrebške N V in Jugoslov . klub."
Toda direktnih poročil o teh sklepih nimamo , temveč smo le navezani le na poročila francoskih listov, No, NV ni imelo uradnih poročil iz Pariza, do-gim je položaj na naših mejah tak, da treba hitrih sklepov.	•	’
Vsled tega je dalmatinska deželna vlada predla mia načrt radi začasne ureditve naše skupne ju -goslovanske držajve, NV je v seji dne 24. t. m. sklenilo, da se izvoli iz 28 oseb obstoječi odbor, ki naj stoni s srbsko vlado v dogovor radi ustanovitve prehodne, oziroma začasne skupne vlade.
Ta odbor se je že podal v Belgrad, da stopi v dogovor s srbsko vlado. Podlago za te dogovore bo tvoril predlog dalmatinske deželne vlade, ki predlaga prestolonaslednika Aleksandra kot začasnega regenta, Moramo torej pričakovati, da bo proglašen srbski prestolonaslednik Aleksander za začasnega regenta 'Jugoslavije.
Nimamo nič proti osebi prestolonaslednika; ;A’’ leksandra in radi priznavamo velike zasluge, ki si jia je pridobila dinastija Karagjorgjevičev za osvo -’ bodi te v srbskega-dela našega naroda. Toda trpljenje ki smo mu bili izpostavljeni v avstro-ogrski monarhiji, je napravilo iz. nas prepričane republikance, to trpljenje je rodilo v nas uverjenje, daje prava republika le v republiki. Ko so okoliinokoli nas same republike, ni primerno in menda tudi ne trajno vz -držljivo, da bi imeli mi v svoji državi zastarelo monarhično vladno obliko. Naše ljudstvo Je zrelo dovolj, da se more vladati samo, da bo samo svoj vladar,
To je načelno stališče naše stranke, ki mu je dr. Pogačnik dal izraza y seji NV dne 24. t. m., pò-vdarjajoč, da sklep ne odgovarja popolnoma našim željam. Vzlic temu pa so člani VSLS v NV glasovali za predlog večine, ker je nam stvar narodnega ujedinjenja višja nego vse drugo. Ne gre sedaj zaenkrat za vprašanje: republika ali monarhifa, temveč za vprašanje: biti ali ne biti. Najprvo si moramo u--1 variti državo, ki bo mednarodno priznana kott taka, moramo napraviti v njej red in mir ter ustvariti predpogoje, da se more zopet začeti normalno življenje Tn ko bo vse to dovršeno, bomo mogli misliti na sklicanje konstituante, ki bo odločala o vprašanju: republika ali monarhija, federalizem ali centralizem.
In tedaj bomo mi odločno nastopili za svoja republikanska načela, a izjavljamo že naprej, da se bomo sicer tudi v tem oziru lojalno podvrgli sklepu večine. Kakor, dosedaj, nas bodo tudi vnaprej vodili
pri vseh ukrepih edino le oziri na dobrobit našega celokupnega troimenega naroda*
Koliko šaša ie?
Nemški listi poročajo iz Zagreba: Ogrski po slanik v Zagrebu je pripovedoval, da je po umoru v Sarajevu žrani polkovnik Pribičevič udrl ca Hr vatsko, da deželo podvrže gospodstvu kralja Petra. Med Srbi in Hrvati so neprestano nasprotstva, ki zavzemajo vedno ojstrejše oblike. Iz Segedina in Pečnha prihajajo nepotrjene vesti, da je v Srbiji izbruhnila revolucija. Kr -lj Peter je vržen iz pre stola, po drugih vesteh je bil kralj Peter umorjen. Revolucija se je polastila ob'asti.
Tako budimpeštanske poročilo. Sicer smo na vajeni laži nemških in madžarskih listov, a toliko laži vendar še v par vrstah nismo čitati.
Nas bi to ne vznemirjalo, ko bi Nemci in Madžari pitali s takimi lažmi le svoje ljudi. Mi želimo s cer, da bi živeli z Nemci in Madžari v bodoče v razmerju dobrih prijateljev in sosedov, a če je nemško in madžarsko časopisje tako brez vestno, da pita svojo javnost s iakirpi lažmi o nalih razmerah, je nam tudi prav. Končno bodo oni naše prijateljstvo bolj rabili, nego mi njihovo.
Vendar, kar nag razburja, je, da so tudi med nami ljudje in to še celo inteligenti, ki sveto verujejo tudi največji bedastoći, ako je le tiskana v nemškem časopisu. Zato se nam vidi potrebno, da na kratko zavrnemo gori navedene laži. Ako je re3 te stvari pripovedoval poslanik Badìa, potem bi bil to dokaz, da on ni v Zagrebu zato, da ustvari med Zagrebom in Budimpešto prijateljske razmere, ampak zato, da bi po stari navadi duna] sko-budimpeštansko kamarilo intrigiral, sejal med nani nezaupanje in razdor. N. V. bi zato storilo zelo pametno, ko bi tega gospoda poučilo, da s svojim nastopanjem ne doseže namena, radi katerega je baje prišel v Zagreb, namena namreč, da vspostavi med'Zagrebom in Madžari prijateljske razmere.
Glede polkovnika Pribičeviča treba pred vsem povedati, da je bil on sicer vodja in duša vsega : pokreta za ujedinjenje Jugoslovanov, a z umorom ! v Sarajevu ni bil v nikaki zvezi. Toda kaj so i nemški listi že vse nalagali o tem odličnem srb-i skem Častniku! Enkrat so pisali o njem, da sa je I njegov polk uprl proti njemu in ga ubil, drugič, j da je padel itd. Vedeli so celo čisto natančno, kje leži njegov grob. Sedaj pa, ko se vrača po treh S tetih na čelu 20.000 mož brojefie jugoslovanske j lepije — ki je sestavljena iz raznih slovenskih,
[ hrvatskih in srbskih prostovoljcev — lažejo o njem i ponovno. Ta plemenita gospoda se je sploh tako j navadila, da n® more živeli brez laži o nas in J naših razmerah. Pribičevič je udrl v Hrvatsko, da ; podvrže Hrvatsko kralju Petru! To pišejo danes l nemški listi vzlic temu, da je splošno znano, da t so Srbi prišli na Hrvatsko, ker jih je pozvalo Nail rodno Viječe!
Isto velja glede trditve, da je spor med Hrvati in Srbi vedno hujšL Mi znamo vsi, da je vladal med Srbi in Hrvati v zadnjih letih najlebši sporazum. Ta sporazum so sicer skušali kaliti od Du naja in Budimpešte plačani frankovci, pri katerih I so imeli' glavno besedo Židje, s se 'jim ni. posre* i čilo Klika je še vedno na delu, da bi. ribarila v j kalnem in to so pred vsem stari avstrijski generali, ki bi nas hoteli pripeljati v prejšnjo avstrijsko , sužejost nazaj. Toda to so vse z im a nji uplivi. — Narod —- pa naj je to slovenski, hrvatski aii srb I ski del — o vseh teh intrigah noče ničesar slišati. Ta narod hoče samo: Živeti svobodno v j svoji skupni jugoslovanski domovini, v državi Slo* j vencev, Hrvatov in Srbov. Zato pa moramo resno 1 vprašati nemške liste: Koliko časa bodete še lagali : o naših razmerah? Ali ne vidite, da ste v minu-j losti s tem ie škodovali svojemu narodu, a mu bodete v bodoče škodovali še več.
S '
J Kak.© so nar©do ogoljufali.
Bavarski ministrski predsednik Eisner objavlja I spise o predzgodovini vojne, in sicer predvsem j poročila poslanika grofa Lerchenfelda. Iz teh spi* I sov je razyidno, da so v Beroiinu ne le vedeli za j ultimatum, ki ga je Avstro-Ogrska pripravljala za I Srbijo, ampak so celo podpihovali Dunaj, naj od j Srbije zahteva stvari, ki jih ona kot neodvisna j država, ne bo mogla sprejeti. Hoteli so torej v f Beroiinu na vsak način vojno. Toda v Beroiinu l so se bali, da se na Dunaju ne bodo tako ener ■j gično povspeli. Državni podtajnik Jagow je celo ! rekel, da je zapravo postala bolni mož Evrope j Avstro-Ogrska, kakor je bila poprej Turčija. Od-] ločen in uspešen nastop proti Srbiji bi zopet
dvignil Avstro- Ogrsko ter bi se ona utrdila bot državna moč, dvignila gospodarsko življenje in potisnila tuje aspiracije za leta nazaj. Pri ogorčenju, ki vlada v celi monarhiji zavoljo sara jev skega umora, se sme pač zanašati tudi na Slovane. V nekaj letih bi se pri nadaljnem razvoju te propagande ue mogli več zanašati na slovanske čete. Zato je Berolin pritiskal na Dunaj, naj porabi primeren trenutek. Na Dunaju toga nastopa Nemčije niso pričakovali in drž. tajnik Zimmermann je celo dobil utis, da so na Donaju ta pritisk Nemčije neprijetno občutili.
Pozneje je pa nemška vlada izjavila, da o vsej stvari ni nič vedela! Istočasno je nemško poslaništvo na Dunaju avstrijski vladi prigovarjalo, naj Italiji odstopi južno Tirolsko. V Beroiinu so bili prepričani, da porazijo Francoze v štirih tednih.
Kakor se razvidi, so bili vsi računi Berolina pogrešni. Kar so iskali, so našli.
*
* *
V zvezi s temi razkritji je važno tudi razkritje monakovskega profesorja in ministra dr. Jaffe ta, da je Avstro Ogrska dobila meseca decembra 1917 od Amerike mirovno ponudbo. Gzernin je nato izjavil v dunajski »Neue Freie Presse«, da to ni res, na kar je dr. Jaffe objavil neko pismo grofa Czemina z dne 2. januarja 1919, iz katerega je jasno razvidno, da je res, kar trdi dr. Jaffe in da Gzernin ni hotel sprejeti ponujane mu roke za vstvarjenje miru.
Obenem objavlja brzojavna agentura v Hassgu, da se tikom pred začetkom nemške c letizi v e spomladi leta 1918 vršila med zastopniki Francije in Angleške ter Avstro Ogrske zaupni razgovori, ki so imeli ta uspeh, da je ententa bila pripravljena stopili v mirovna pogajanja pod sledečimi pogoji: Nemčja izprazne Belgijo in plača tri četrtine stroškov za obnovitev, dočim plača ententa eno četrtino. ¥ Alzaciji in Lotringiji naj odloči ljudsko glasovanje o državni pripadnosti. Dalje so zahte vali odstop Južne Tirolske Italiji in mtern&cijona-liziranje Trsta. Srbija, Crnagora ih Rumunija se morajo izprazniti ter dobe obenem odškodnino, pri čemur so bile države entente pripravljene pokriti del stroškov. Ententa je zahtevala, da ima Czernin staviti predlog za mirovno konferenco.
Toda tu j© posegel vmes Ludendorff, ki je brzojavil: >Pustite nam, da zmagamo!« 24 ur nato je začela nemška ofenziva. Kako je končala, znamo vsi!
Iz objav, ki so se dogodile do sedaj, se vidi, kako nesramno je nemška in avstro-ogrska diplomacija ogoljufala narode. Sama je izzvala vojno, ker jo je hotela, potem pa je pred svetom svetohlinsko zaobračala oči, češ, mi smo bili napadeni, mi se samo branimo. Za laž in goljufijo je prišla strašna kazen. Žal, da morajo to kazen trpeti nedolžni narodi.
Zgodovinsko društvo v
Mariboru
jedmeio 23 nov. prvo sejo, odkar se je izvršil vek zgodo vinski državni preobrat. Z ozirom na to se je tudi resno pretresalo, pred kako velikimi nalogami stoji sedaj društvo. Novi jugoslovanski državi bo rade volje na razpolago, da se organizira varstvo historičnih spomenikov in znanstveno preiskovanje,, da se ustanovi velika javna knjižnica, muzej, arhiv itd.
Meseca aprila letošnjega leta je društvo na občnem zboru časovnim razmeram primerno spremenilo svoja pravila, toda bivše namestništvo v Gradcu je v svoji znani naklonjenosti do slovenskih društev te spremembe prepovedalo, Za sedaj tedaj ostanejo stara pravila, dokler se ne uredijo nove državne razmere in se potem društvo primerno preustroji. Za sedaj ostane iodi stara ednina, vendar društvo prosi cenjene ude, da si prostovoljno zvišajo udarno, ker je v tiskarnah silna draginja in društvo še ima sedaj druge važne naloge. »Časopis« za 1919 se tiska, radi težav v tiskarni gre ddo počasi naprej. Pripravljeno je več slovstvenih del. med dragim zgodovina lepega trga In župnije Ljutomer, a radi pomanjkanja papirja se sedaj ne more izdati. Z&naprej se bo posvečala večja pozornost tudi zgodovini domačih mest, ki so nam bila doslej tuja in sovražna; zanaprej upamo, bo drugače.
Za »Trstenjakov skiad« se je sedaj nabralo 6576 K, s čemur se bodo objavljali zlasti viri za domačo zgodovino.
Izdaja Štrekljeve »Historične slovnice slovenskega jezika« je zagotovljena. S pod pove raznih rodoljubov je »Zg. dr.« odkupilo rokopis za 1200
K.	Jogoslov. akademija v Zagrebu je zagotovila

podpore 1000 K. Knjigo bo pa izdala »Matica Slovenska«.
Novi naročniki se naj oglašajo pri Matici, fati pa, ki so že vplačali pri »Zg dr,« dobe knjigo, ker se njih naročnina odstopi Matici. Knjiga a e izide kot redna, marveč kot izredna publikacija. Časovne razmere v tiskarstvu kajpada otežujejo tud-, izdalo tega dela.
V velikih zgodovinskih časih živimo, zavedajmo sa tega in pospešujmo visoke kulturne cilje, ki jih goji »Zg. dr.<
Politične vèsti
Naši shodi prihodnjo nedeljo Naroda! svet v Maribora priredi v nedeljo, dae 1. novembra ata slednje shode: v Svečini dr. Hohajec po večernicah pri Šerfomek-Kuštru; na Muti ob koroški žel. dr. Koderman v Ciril Metodovi šoli po drugi sv. maši; pri S^. Lovrencu nad Mariborom pri Skačejo po pozni službi božji dr. Leskovar; pri Mariji Snežni po pozni sv. maši pred cerkvijo urednik Žabot; pri Sv. Marjeti ob Pesnici po službi božji predpoldne- d?. Vladimir Sernec; v Vuzenici po rani sv. maši pri Mravljaku prof®■ sor Voglar; v Framu pri Maribora v torek dae S, dec, ob 8. ari popoldne pri Turnerja dva člana MS Iz Maribora. — V Hočah ne bo zborovanja dne 1., ampak 15. decembra.
Francoski častniki v Zagrebu Minuli pondeljek «e je pripeljalo v Zagreb mnogo francoskih častnikov pod vodstvom polkovnika Trame. Bili so aa kolodvoru slovesno sprejeti. Pozdravili so jih zastopniki -vlade in zagrebškega mesta. Odgovoril je polkovnik Tranie poudarjajoč, da je Francija vse lej anatrala za svojo dolžnost, da ščiti predvsem brezmočne narode. Z vso ljubeznijo podpira sedaj tudi jugoslovanska stremljenja, ker se je uveriia, da so pravična Na «ó se jè vršit nà cSSÌ -feàS-©oskih oficirjev v Palast hotelu banket, katerega so se udeležili srbski častniki, na čelu jim polkovnik Milan Pribičevič, kot zastopnik Narodnega veča Svetozar Pribičevič, kot zastopnik zagrebškega mesta Mika Kresič, kot zastopnik Slovencev dr. Baris Zarnik, pisatelj Rikard Katalinič Jeretov in mnogo dragih odličnih oseb V razgovoru S8 je francoskim Častnikom pojasnjeval mučen položaj jugoslovanskega naroda na zasedenem teritoriju od Gorice do Dalmacije. Francoski oficirji sa se zlasti interesirali za naše narodne meje in naša pristanišča. O vseh teh vprašanjih so dobili točne in izčrpne informacije, Preko Zagreba pojde na Reko 2000 mož francoskih čet. Polkovnik Tranie potuje na Rt ko v važni poli tični misiji, kot poss-ben odposlanec Clemenceau a, da zbere na Reki in v ostalih pokrajinah informacije o dejanskem položaju ter o postopanja Italijanov na ozemlju, ki je last našega naroda.
Pomoč Srbov. Iz Zagreba javljajo: Pogajanja s srbsko vlado glede prehrane jugoslovanskih ozemelj ©o se izvršila z ugodnim uspehom. Srbska vlada stoji na stališču, naj se razdeli vojni plen, ki se nghaja na ladjah in m vlačilcih v Vukovaru popolnoma bratski. Srbija obdrži zase samo toliko, kolikor neobhodno potrebuje za prehrano Belgrada in okolice. NV. v Zagrebu j a dobi: od 750 vagonov pšenice 500 vagonov; od 140 vagonov soli 100 vagonov. V celoti odpade na N V. 75Ò vagonov raznega žita, 100 vagonov sali, 500 vagonov pre moga, velika množina sirovega olja, bencina, petroleja, bakra, bombažavine in dragih stvari. Odposlanstvo NV. za prehrano je že odpotovalo iz Belgrada.
Kaj vse je zagrešila belo-zelena garda? Objav
Ij-jo se sledeči grehi članov belo-zelene garde: 1. m Franc Hajek, narednik/ je obdolžen, da je o pri liki neke hišne preiskave pri železničarju K. Frasu ukradel 621 51 K. 2 Narednik Josip Spanner, če ' vodja Friderik Dobaj in pešec Ernest Lebar so aue 12 t. m. razsajali v neki tolerančni hiši in pozneje na ulici. Vojaški straži, kije vsled tega prišla, so se zoperstavili in jo napadli. 8 Člani mestne garde, ki jim imena še niso znana, so v noči od il. na 12. t, m. v bolniških barakah rezervne bolnišoice št. 1 ukradli 100 rjuh in 25 o dej. 4. Četovodja Martin G&rb, korporal Karl Rot* mann, strelec Rajmund Lirzer in strelec Gottfried Mochoritsch so med tem, ko so vršili strašno službo, vlomili v vojaško oskrbovalno skladišče ter odnesli 19.000 cigaret, 50 zavitkov tobaka, 1300 cigar.
Pobožne želje. Maribortske Nemce silno bode je v oči srbske čete, ki opravljajo v Maribora sbraitio službo. Ker v »Marburgerci« ne morejo izražati svojih pobožnih želj, so se zatekli v Gradec. V »Grazer Montags Zeitung« namreč zahtevajo, da
naj zasedejo Maribor ententiue čete (saj so vendar srbske čete tudi ententine čete?) in sicer bi naši Nemci največ zaupali Italijanom, da bodo po stopali nepristranski. To zaupanje so mariborski Nemci dobili od Italijanov vdel pritožb našega ijudstva iz krajev, ki so zasedeni po Italijanih To postopanje Itilijauov jim je naenkrat dokazalo da so to njih vredni bratci in spomnili s> se debelega prijateljstva, ki Je nskiaj vladalo med Nemci in Lahi, ko se je šlo proti Slovencem Pri tem jim naši Nemci celo odpuščajo, kar delajo Lahi z njih rojaki aa Tirolskem Toda to pot ostanejo la nem ške pobožne želje, da bi štajerski Slovenci čatili poleg nemških tudi laška dobrote. Lahi pojdejo pač nazaj, a naprej ne več!
Velik apetit po slovenski zemlji. Človek bi mislil, da so sl morali Nemci po te n, ko so doživeli s svojo požrešnostjo pa tuji zemlji tak polenti, po poluoma pokvariti želodce. Toda oni imajo še vedno velik apetit. To dokazuje predlog za volilu! red za nemško avstrijsko Constituante. Po tem predlogu bi spadali v Ne alko Avstrijo okraji Ma-reaberg, Maribor, Ptuj, Sv. Lenart v Slov. gor. in Gornja Radgona, potem cela Koroška in Belapeč na Kranjskem! Apetit je res velik! Nemškonacio-nalni gospodje naj bodo prepričani, da se bodo v imenovanih slovenskih okrajih in krajih volitve za nemško Avstrijo vršile o svetem nikoli. Ti okraji in kraji bodo volili za Jugoslavijo, ker so v Jugoslaviji. Nemški M hal, si razumel?
Ormož v slovenskih rokah. Tudi Ormož je od slovil svoje dosedanje nemčurske gospodarje. Ža-paauje sedaj slovenski odvetnik dr. LašiČ. Prl-sedniki so gg, Ivan Veselič, ’ dr. Strelec, Jakob Sajovič, Ladovi k Kuharič, Ivan Rojs in Jakob Kovačič. — D:. Depila se bo preselil na Koroško.
Sprememba pri mariborski sodniji. Dne 28, no vembra so se na sodniji v Maribora izvršile na slednje osebne spremembe: Namesto dosedanjega predsednika okrožne sodnije dr. pl. Kočevarja je jjnenovan za predsednika nadsvetnik Tomaž Cajn-kar; naui35w ^dheya državnega pravdništva Viktor Verberberja je imenovan cif. Mifko ^ Graselli iz Ljubljane; namesto umrlega volitelja^SRr^iH® nije Debt-senega je imenovan sodai svetnik dr! ' Anton Malej; namesto preiskovalnega sodnika dr. Oswatitscha dr. Ivan Hojnik in namesto kazenskega sodnika okrajne sodnije Avg. Modrinjaka dr, Lenart. Spremembe so se izvršile v navzočnosti generala Maistra.
Spremembe pri vodstvu mariborskih pošt. V če frt«k, dae 28. nov., so se v navzočaosti slovenskega častništva izvršila naslednje osebne spremembe pri mariborskih poštah: Vodstvo glavne pošte št. I je prevzel namesto Ferdin. Tschecha poštni nadkontroiof Laiovik Jašek. vodstvo kolodvorske pošte je prevzel namesto Teodora Nendl poštni kontrolor Jakob Novak. Obe pošti poslujete v reda naprej.	-.
Ven s slovenskimi napisi! Naši trgovci, obrtniki in gostilničarji v Maribora se kar ne morejo odločiti, da bi odstranili nemške napisa. Ali so ta ko zelo Zaljubljeni v te znaka našega nekdanjega suženjstva? Proč z nemškimi napisi! Ve a s slovenskimi!- Kdor je naš, naj pokaže, da ja naš!
Škof Jsgiič ■— jugoslovanski kardinal Merrier. Minuli torek sta se mudila v Ljubljani francoski komandant Carbon ter ia angleški major Temperìey tes obiskala tudi škofa dr, Jegliča. Pozdravila sta ga imenom entente ter izjavjja, da so v krogih entente občudovali njegov pogum naoratn avstrij ski vladi ter ga vedno smatrali za jugoslovanskega kardinala Mercierja, ki je napram nemškim nasiljem neustrašeno zastopal pravice belgijskega ljudstva. Škof se jima je prisrčno zahvalil za obisk iu izraz 1 prošnjo, naj se ententa zanima za npšs n-boga ljudstvo.
Tržaški škof se odpovedal. Neki itaUjans^L^ist trdi, da se je tržaški skat dr. Andrej Karli a odpovedal. Papež je na njegovo mesto imenoval dosedanjega italijanskega vojaškega šhofa tmsgr. Bario loaazzija Vendar ta vast še ni potrjena in bode bržkone te pobožna želja.
Vlada SHS je razpustilo okrajni zastop in mastni zastop ptujski. Vodstvo okrajnega zastopa je poverjeno državnemu poslancu Brenčiču, mestna uprava pa dr. darteli.
Meje naše države, 7 Sabotici so imali Srbi na narod proglas, v katerem aagialajo, da sega jugoslovanska država >d Soče do Vardarja, od Subotica do Prizrena, od Temsšvara do Trsta,
Četverosporazumove čete vkorakajo t Berolin. Po porodim iz Berolina vatra] a čet vero sporazum pri svojem načrtu, d» bodo francoske ia angleške : Cote — nekaj tisoč mol — okorakale skozi Bra- 1 niborska vrata v Berolin	*
Ludendorff ia Tirpitz. Pobegnila sta neznano kam nemški veliki admiral Tirpitz in general Ln-
dsndorff. Prvi je dobil svetovni »sloves« V3led svojih »nepremagljivih« P čolnov, dragi pa vsled svoje »zmagovite« strategije,
Viljem II. — ujetnik. Ententa je sporočila nizozemski vladi, da smatra bivšega nemškega cesarja Viljema II. za ujetnika. Nizozemska vlada je odgovorna zanj, da na pobegne. V petek bo v Versaillesu zborovala komisija, ki bo razpravljala o zločinih, ki jih je zakrivil Viljem II. — Profesor na pravni fakulteti Barthelemy objavlja v »Matinu« članek, kjer prihaja do zaključka, da so krutosti, povzročene po cesarju Viljema, tudi v vojnemu stanju po mednarodnem pravu prepovedane in da tvorijo zločin v zmislu navadnega kazenskega prava, Cesar Viljem je zločinec in v jaridičnem zmisia sokrivec grozovitosti, ki jih je ukazal izvršiti v protislovja z voinimi običaji in ga zato lahko izroča sodišča.
0i česa je živel cesar Viljem med vojna? Vilj. Carle, član beroìiaske dslavsko-vojašice vlade, si je ogledal cesarski grad, kjer je stanoval cesar Viljem do svojega odstopa. Našel je ta velikanske privatne zaloge vsakovrstnih živil, cele kape vsakovrst nega mesa in drobovine na leda, razne omake v velikih škriajah, velikansko množino fine. snežno-bele moke, na tisoče jajc, polne sode masti, kave, čokolade, vkuhane zelenjadi, različnih koQ3erv v nepreglednih vrstah, na stotine stožcev sladkorja, dvopeke, svežega ia suhega sadja. Vreiaost le-teh zalog je zaašala več stotisoč mark. O o teh zalogah je bilo pač lahko, bramao klicati: Durchhal-tea! Vzdržimo do konca! Tako poljski Ust »Kraj« po »Vorwärts.«
Pamet! Na dragem mesta se bavimo z lažmi, ki jih trosijo o nas v svet nemški listi. V resnici bi morali samo za pobijanje teh laži izdajati poseben Ust. Posebno o razorožealu mestne garde so nemški listi zopet napolniti cele stolpce. Kriče o jugoslovanskih nasilstvih, ae da bi povedali razloge, ra di katerih je g- aerai Maister odre dil raz orožeaje. Tema kora se pridružuje tudi graška »Tagespost«, ki pravi v članka, kjer opisuje po svoje razorožeaje mestno garde, da »manjka Jugoslovanov približno vsa, kar treba za lastno življe-Mi bomo prav v kratkem dokazali, da
se Nemcev?av a®-° biotti», ako pričakujejo težave
v naäi uÄSi,011«1' h»“3. da m»«™ prav lahka shajati	madžarskih n-
radaikov. Kjer so bili doaedaTtr?!^.”^^^ posta-vimo v bodoče enega Slovenca in vse*™»"’* e^° gladko.
VeilenA® mmvim
m
'C- ■
Dan zahvale in molitve. V četrtek, dne 28. novembra se je v baziliki Matere milosti v Maribora vršila veličastna slavnost. Svetovni velmož Wilson je namreč določil, naj bi bil 28. november dan zahvale in molitve k Bogu, da je končana vojna. Ob 9, ari so se zbrali v cerkvi jngoslo-vabska garnizija, zastopniki uradov, člani Narodnega sveta ia številni verniki. Slavnosti se je udeležil tudi poveljnik obmejne jugoslovanske armade general Maister. Prepovedoval je gumn. profesor in vojni kurat Jan. Ev. Kociper. Isti je služil tudi sv. mašo. Na koru je prepeval pevski zbor, sestavljen iz raznih pevskih zborov. Po slavnosti, ki se je vršila v nabito polni eerkvi, se je zapela veličastna himna. — Vojaštvo je nato defiliralo pred svojim poveljnikom generalom Maistrom, kar je napravilo zelo lep in izpodbuden utis. Prav nič nismo slišali več komaa de v tajam jezika, temveč častniki, so poveljevali v slovenskem jezika.
Duhnvnlške vesti. Bivši vojni kurat Alojz Rez-man nastopi dne 1. decembra 1.1. mesto stolnega kaplana v Maribora. Stolni vikar Fr. Simonič gre v pokoj in se naseli v bolnišnici usmiljenih bratov v Žalcu. Stolni vikar postane g. stolni kaplan Anton Tkavc. Bivši vojni karat Marko Škofič pride za kaplana k Sv. Benedikta v Slov. gor. Prestavljen je č. g. kaplan Blaž Berdnik iz Vran skega na Pilštanj. — Nameščena sta kot kaplana naslednja čč. gg. Jože! Kuk pri Mali Nedelji in T, Lendovšek pri Starem trga pri Slov. Gradca.
Narodna vlada SHS v Ljubljani, poverjeništvo za uk ia bogočastje, je sklenilo, naj se nujno sestavi kataster vsega ljudskega in meščanskega šolstva in učiteljstva v njegovem območju. Delo se poveri strokovnima učiteljskima organizacijama,
Društvo finančne straže za Kranjsko vabi vse slovenske izvankranjske tovariše, da sporeče čim-preje svoje naslove draštvanema predsednika pre gledniku Antonu Česnik v Mengša.
Darila za N3 Občina trg Središče 500 —1 K Središki tržani 1024— K. Učiteljstvo v Jareaini po nadučitelja g. J. Čonča 100 K, Ciril-Metodova.
podružnica v Dobovi 450 K, Fortunat RemSe v Vihovcu pri Mozirju 61 K, Jan. Vogrinc, župnik pri Sv. Barbari v Halozah BOO K.
Staro ime za Spielfeld. Ime tega kraja gre od ust do ust sedaj, ko so ga zasedle jugoslovanske Cete. Zveni tako Cisto nemški, tudi zunanji značaj trga' je nemški, v resnici je pa spielfeldska žup- | nija do dobre polovice slovenska, bar je tu nem* I škega, je delo zloglasnega avstrijskega ponemče- f vaDja zadnjih 100 let. Nekateri šaljivci so ime | Spielfeld prestavili na slovensko: Igropolje! V stari | nemščini res pomeni beseda »spil« šalo, kratko* j časje, zabavo, nazadnje tudi igro, vendar sedanje ime Spielfeld nima z igro nič opraviti Ime »Spiel* felde« zasledimo prvič okoli L 1300, v starejših virih pa ima kraj drugo ime. Že 1. 1170 se med lipniškimi podružnicami omenja cerkev sv. Mihaela v Vlenberg (beri Uienberg) To je naš Spielfeld. Enako se imenuje okoli 1. 1265, 1295 pa Eulen berg, istotako 1. 1372, 1397 in okoli 1. 1490 Ss 1. 1637 pravi neki zapisnik: »Eilberg, drugače Spilfele imenovan«. Eule, v stari nemščini iule ali ule pomeni sovo. Kakor cela Štajerska je seveda tudi okolica spielfeldska bila v starih časih celo slovenska. Naravno je, da je slovensko ljudstvo dalo ime kraju v svojem jeziku ia navadno po lastnosti kraja ali njegovem prvem lastniku. Ko so Nemci zavladali nad nami, so pa ta imena deloma prestavili, đelcmg izopačili, kjer jim pomen ni bil jasen. Prvotno ime za Spielfeld je bilo torej Eulenberg, to pa je prestava slovenskega Sovjaka. Sove se drže v dupljinah in spielfeldski breg je res zelo rahel, saj se trese cela cerkev, kadar drdra mimo železnica, in v tem bregu, ki je nek» daj segal dalje proti Muri, so bile mnoge dupljine, v katerih so skovikale sove. V starodavnih časih je Mura tekla daleč od Spielfelds proli vzhodu, mimo Sv. Vida na Vogalu, kjer se še stari murski breg pozna doli do Radgone. Spielfeld je inačica za Eulenberg in ne pomeni igre, marveč ravan ob bregu z mnogimi špiljami, Špilja namreč po meni dopljino. Staro ime Spielfelds je tore! Sovjak ali Sovič. Bilo bi dobro v Jugoslaviji prastaro in prvotno ime zopet spraviti v veljavo. Nekateri mislijo, da je ime Sielfeld od latinskega speculum, čez, da je na bregu bilo opazovališče za sovražne napade. A ljudstvo je dajalo kraje rn„ ime v svojem jeziku, ne v tujem, krat je bil vendar obljuden in poimenovan prgj^kb so postavili tu bramimi stolp.
'	Dr. F. K. j
Ornigova bolezen. Bivši vodja šiajercijanske j stranke, ptujski župan Ornig. leži nevarno bolan v Gradcu v nekem sanatoriju. Od časa d® časa se mu blede. Zdravniki dvomijo, da bi okrevul.
Shod v Studencih pri Mariboru se vrši jutri, v soboto, dne 30. nov., ob 6. ori zvečer v gostilni Vlahovič. Govorita člana NS dr. Koderman in pa profosor Voglar. Agitirajte za obilno udeležbo!
Bufisi,
Maribor V soboto, dne 80. nov. se bo za okoliš 2 prodajal krompir po 80 vin. za kilogram. Na vsako na dražbinski karti vpisano osebo pride 8 kg krompirja. — Osebe, katere vsled gnječa pri četrtkovi prodaji jajc, vloženih v apno, niso prišle na vrsto, oziroma niso dobile nič jajc, se opozarjajo, da to priglase pri prihodnji prodaji jajc, ki se be vršila v nekaterih dneh. — Da se ocpomore velikemu pomanjkanju mleka, je mestni gospodarski urad z dovoljenjem mariborskega okrožnega glavarstva zvišal ceno za mleko na 1 K 36 v za liter. Za manj premožne sloje prebivalstva pa stane liter mleka samo I K.
Dogoše pri Maribora. Brihodnji četrtek, dne 5. decembra ob 4. uri popoldne, se vrši v hiši gosp. šmirmaula shod, na katerem govorijo odposlanci NS. Povabljeni go vsi domačini in tudi sosedje. Agitirajte za obilno udeležbo!
I# Ljutomer. Tukaj se obhaja v soboto, dne 7. gradua 1918, popoldne ob 5. uri, v telovadnici narodne šole Miklavžev večer s petjem, živo sliko, nastopni Miklavža s spremstvom ia razdelitvijo daril.
Velika Nedelja. V nedeljo, dne 1. dec., po ra ni sv. maši, se vrši tukaj važen shod, ki ga priredi štajerski NS. Govori g, Pušenjak iz Maribera. ! Pridite!	|
Konjice. Dr. Anton Prus se je vrnil iz bojsžča jj in je zopet otvor.l odvetniško pisarno v Konjicah 1 na starem mestu (Ogorevčeva	hiša).	|
Sv. Pavel pri Preboldu. Dne 24. novembra je i v starosti 72 let umrl tukajšnji veleposestnik in j veletrgovec Norbert Zanier. Za povzdigo občine je g rajni mnogo storil. Velike zasluge je imel pritsn. g da je dobila župnija Sv. Pavel tako krasno novo | župno cerkev. Vnetemu in	plemenitemu rodoljubu I
svetila večna luč!	i
Jakob

Podpisana se v svojem, kakor tadi v imenu otrok in bratov naj prisrčne! še zahvaljujem za mnogobrojne izkaze sožalja ob prerani smrti našega preljubega moža oziroma očeta in brata gospoda
gostilničarja in posestnika v Mozirja.
Posebno se zahvaljujem častiti duhov ščini.sa veličasten sprevod, g. Ivan Lipoldu za pretresljiv nagrobni govor, mozirski prostovoljni požarni bramhi, županstvu občine trg Možirje, krčmarski zadrugi v MozLju, pevskemu zboru za pri hiši, v cerkvi in na mirodvora péte žalostinke, kakor sploh vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so spremili mojega blagega moža na potu k zadnjemu počitke.
Tudi vsem darovateljem krasnih vencev moja najprlsrčnejša zahvala.
Mozirje, dne 19. novembra 1918.
292	Marija Strmšek, gostilničarka-
Potrtim srcem javljamo pret užito vest, da je dne 4. t m po večletni, potrpežljivo prenašajoči bolezni vsled obizbruhu vojne za-dobljeni rani in španski b Jezni po prejema svetotajstev mimo v Gospodu zaspala gospa
Angelina Kosi omež. pl. Gtonda,
katero smo na mirodvora v Ormožu dne 7 t. m. izročili v naročje matere zemlje. Za nam izkazana sočutja povodom bolezni, smrti in pogreba drage rajne izrekamo tem potom na šo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljn jemo pre®vitli obitelji barona Lj. Vranieani ja, gospej M. Plesee Maixner, poštariei v Moškanjcih in njenemu sinu poštarju g. Kar la Maixner, ki so ob mukepolnib dneh našemu sinku, v Šteratalu, ponesrečenemu poštne mu uradniku brezplačno po materinsko stregli. Bog plati stotero!
Ladislav pl. fionda, mora. kaprtan, Larika, sinek, Vatroslav in Ivanka Kosi stariši, Adolf Kosi, poštni uradnik, Pavlina Effenberg er, ravnateljica, Vladimir Kosi, vojak, Olga Kosi, privat, učuteijica, Slavček Kosi, Milica Kosi, bratje ia sestre. Josipina Kosi, fflicika Šrol, Fanika Košorok, Fani Pasiek, 322	tete.
Ormož—Oroslavje, 10. nov. 19 L8.
Trbovlje. Jugoslovanska strokovna zveva, skupina Trbovlje, vabi svoje člane na sestanek v prostorih Čitalnice Društvenega doma na dne 5. dec. ob 7. uri zvečer.
LISTNICA UREDNIŠTVA, p V Slovenski Mariborčan v tujini:
Vi vprašate, sli še imamo v Maribora vedno na piše »Kaiser Wilbelmsplatz«, »Bismarckgasse«, in »Luthergasse« itd. Da! Žalibog še ti napisi vedno delajo sramoto našemu mestu. — Sv. Je d e rt: Došlo prepozno.
Mala naznäm!a.
Okrajni zdravnik
ga občine Laški trg, Sv. Krištof, Marijsgradee, Št, Lenart in Št. Rupert se sprejme. Dozdanji letoi dohodki od občin 1300 K, okrajna bolniška b agajna 1600 kron. Zdravila se plačujejo pri brezplačnem lečenju u-bogih bolnikov Zasebna praks» obširna. Prošnje do 1. decem. na krajevni odbor Narodnega sveta v Laškem trg®	296
; bat. 1/il, sli Ipnfca j* sasno-nja-j goro bivaližče, naj sporoči sed*-i nji Ejegor naiio ..„Podkovski ioti slov. kmetijske dražba“ v Lj aulì sni.	531
DriAntönFrüs
se je vrn i i« bojišča ia je aopet otvori! odvetniško pisarno v Kosi i,ah na starem mesta (Ogorevčeva fe ih &,)	809
Za obile izkaze sočutja ob prerani smrti
naše iakrenolj ubi jene hčerke in sestre
Mare Miklavc
se tem potom srčno zahvaljujemo. Posebno pa preč. duhovščini, g. pevcem za krasne žaiostinke, darovalcem lepih vencev in cvetlic, sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki so rajno spremili na zadnji poti.
Bodi vsem dobri Bog plačniki Hezabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Ribnica na Poh. 22. nov. 1918.
310	Žalujoči ostali.
ObèmiM redar
za Lsški trg se išče proti mesečni p'ači 100 K, prostem stanovanju, IkO K letno za obleko. Prošnje vložiti je do 15. dee. 1918 na krajevni odbor Narodnega svéta v Laškem trgu. 297
nÜsk iz višjega is# e M m im	gimnazijs-
kega razreda se išče, da po učuje v slovenščin v pisarni. Vpraša se v Maribora. Raiserstraße 1, poslopje na dvcrišču.	319
Inozemsko posodo
iz pločevinasta emajle prodaja trgovina brstov Reittsr v Slovenj gr&dcu.	316
Gospodična,
spretna strojepiska in stenografi o j a, zmožna slovenskega in nemškega jezika se sprejme. Ponudbe na elektrarno Fai.	265
Mt »finer
za tovarniško kantino v kuha za približno 40 uradnikov in 200 delavcev se išče Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja se naslovijo pod „Kantiner 10.000“ na npravo lista.	320
KOLO
za moške, iz mirovne dobe, dobro ohranjeno se proda. Vpraša sa na npravo pod .Kolo št. 297.“
AbsoN' ii*aii
konservatorist kapelnik J. Pešta deli pouk na poslih in gb sovirju. Naslov: Maribor, Wieiandg. 14.
JVazmrnlloT
Fri šoli na Hmtaika j« odiati mesto hišnika o*ir. šolskega singe s mesečno pkčo K 100, prost m Btaaovaaovanjejn in prosto kar a «s. Mesto bi b;lo pripravno' pcasbao ra kakega pensijonista. Ponudbe j® takoj rposlati krajnemu šoksketEU sveta v Hostnika ob juž, žel.	290
ji T^®äbbä1i« ®den hla-0/C:aik.'l( pej g® takoj
sprejmeta v trgovi as a stoktom in gslahterrjakim blagom. Iran Eotrssč č ? Radgoni.	299
[ Ivo S
j v Maribora se je sopet vrnil od
I voj&kci? do «or in gsvsšsje svojo j obrt ? Re-1 se--j ex. i elei 26, Sil
-	.... . .. . ...	■■ *msummu*UHmr
Cerkveni pozlaisr
Alojzij tatti
se je vrnil zopet iz vojaške službe ter prevzema zopet raznovrstna, v svojo stroko spadkjooa dela in presi č. duhovščino za naročila. Maribor, Schmidererjeva alica štev. 3.	___*	287
Strojepiska
s prakso, popolnoma zmožna nemščine in slovenščine, išče službo, tudi zunaj. Naslov: Marija Roškar, Pobrežje, Nasipna ulica štev. 2, Maribor.	274
HWaleiiiuf“
(eajg) zelo močna, pristno blago brez papirne niti za moško obleko, za dve ženski obleki plavega in sivega blaga in 3 ženski naglavni robci se po nizki cani zamenja za živila, kot krompir, moko. jajca ali mast, ostanek se poravna v denarja. Vpraša se v Maribora, Bis» markova ulica 17, pritličje vrata 3.	2 75
jZamastf olje
ali Špeh dam par novih močnih moških čevljev št. 43 ali obleko za 14 1. fanta s
kratkimi hlačami ali črno
pe crino. Dalje m 2 kg masti srebrno moško nro z verižico. Maribor, Grajska ul 24. (Pavlič.)	276
se proda z vrtom. Kje, pove uprava Streže. 298
Na prodaj
okoli 50 lepih plemenskih ovc pri F. Goričar, Šoštanj.
308
Riad kotač
kovskim
izp tom vzame v najem ali knpi kovačnico v prometnem kraju. Naslov:	Gabriel
Wntti, Ločilo, p. Rikarjavas pri Beljaku, Koroško. 303
Sprejmejo
se 3 konj skl hlapci trezn’ in pošteni, dobra plača in hvana s stanovanjem v hiši. Nastop takoj pri Frane Kar-lovšeku, pos. in trg. na Sa-fii pri Celja.	301
V zza,»! eno
se da za rimsko suknjo pr trpežnih čsrljer za 12 kg Špeh». Nšslov v apra?!.	814
“PrlifiùT
slivovka in droženka 45—52 procent, močna proda se na dsbelo iu d: .10. Restavracija Narodni dom, Maribor.
Važno za vinogradnike !
Žveplo prvovrstne kakovosti se odda za živila v Ma* riboni, Bismarkova ulica 5, priti., desno.	277
Kolarnca
f bližini pesta sli na deželi m iSČ8 v ®sje® dobroidtiča kolsrsi-ea. Ponudb© »a Karel Aatoa, Hače pri Maribora.	go2
GoDCI
vs*h icSlrameator s® takoj sprej-majo Mesečna plača plača 800 K «**n t©£» goobent doiladki. Pri-
%mi sa -morajo' pri 'SHS jugoslo-
ji slovanskega strel kegs polka S3, j Sodbeni oddelek.	800
Z A H ¥ A L A.
Ker dobivamo od naših Borodn'kov in znancev še vedno n nogo dokazov odkritega sožalja vsled prebridke izgube hčerke in sestre
Hite Guleč,
zato izrekamo tem petom vsem prizadetim nar šo najpriarčnejšo zahvalo.
318	Žalujoča rodbina Goleč.
feristiate>H in	s
Tisk tLkartie sv. Cirila v Maritar n.