Osupljivo odkritje patra Karla Gržana
Goljufije $ kovanci
0\

^afte
UŽITEK V DOBRI KAVI f
ST. 86 - LETO 63 - CELJE, 30.10.2008 - CENA 1,25 EUR
Odgovorno urpdoica NT Talpna Cvi/n
Koga moti žaga v Podgradu?
Na črno postavljena žaga pri Vranskem moti krajane, z njimi se strinjajo tudi inšpektorji»
H.

Seks buri (grajske) duhove
Poletno snemanje pornofilma na Starem gradu je med Celjani šele te dni sprožilo polemiko. Predvsem dobra reklama za film?
lUlercator 'ä^Hiäa?
Oj»Xdmiikđ 9. Cdl}S. tet,	80 00
sobota. 8. november, ob 10. uri MARTINO VANJE - zabavtia prireditev nedelja, 9. ncnrember, ob 10. uri MERCATORJEV fiARMONIKAR 2008
ZMIK-omSTE ZMAGOVALCI
tr03 42SSOSO t: oSo 12 24 www.mlk-ce.sl
NOVI TEDNIK
f
UVODNIK
MILENA B. POKUČ
Ko bi vsaj umrl
Se spominjate Ivana, bolnikazaid-som z obrobja Celjai Njegove tragične zapuščenosti v zadnjih mesecih življenja, ki je razgalila vso nemoč in nepripravljenost družbe, dü poskrbi za dostojno življenje vsaj enega bolnika vse do njegove smrti? Pet let je že minilo od njegove smrti, še več od takral, ko smo začeli na veliko opozarjati, da za bolne, staie in onemogle pri nas ni dovolj poskrbljeno. Ugotavljali smo, da smo do besed že prišli, čakamo pa na dejanja. Se je od takrat kaj spremeniloi
Še več besed je bilo izrečenih, le mah dejanj storjenih. »Bolnik zasluži, da ga dostojno obravnavamo in mu nudimo Človeka dostojno življenje do smrti. Mreža pomoči težko bolnim - od patronaže, domov za starale in bolnišnic -sploh ni razvita. Kadar ljudje potrebujejo pomoč, ne vedo, kam naj se obrnejo,« ugotavlja predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pire. Žal ima prav. Še vedno je glavno breme skrbi za neozdravljivo bolne, stare in onemogle na svojđh. Pomoč na domu, ki se je v zadnjih letih lepo razvila, sicer rešuje marsikateri problem, a vseh ne more. Širijo se mreže prostovoljcev, tudi tistih, ki pomagajo zadnje dneve življenja umirajočemu in njegovi družini. Kadar bolezen spremljajo hude bolečine, nepokretnost, demenca, takrat tudi dobra volja in želja po pomoä nista dovolj. Potrebni so znanje, usposobljenost, opremljenost. To imajo v bolnišnicah in domouih upokojencev. Kljub temu. da so jih v zadnjem časa precej zgradili, še vedno ne morejo sprejeti vseh (po zadnjih podatkih je v socialnih zavodih nastajyenih 17 tisoč uporabnikov, na prostor jih čaka 14 tisoč), negovalne bolruinice pa so še vedno pretežno »v planu«.
Na onkološkem inštitutu je sicer začel delovati oddelek za akutno paliativno oskrbo na smrt bolnih> a mu je namenjenih le nekaj postelj. Sprejmejo lahko le najbolj prizadete bolnike z bolečinami, s težkim dihanjem ...Za svojce ob njihovih posteljah praktično ni prostora, najdaljša predvidena ležalna doba je 14 dni. Kaj pa potem? Večina želi zadnje dneve preživeti doma. Za družino, če jo bolnik seveda ima, je to težka preizkušnja. Marsikdo je ne zmore, zalo bi naredil vse, da najde za bolnika posteljo v kateri od ustanov. Tam pa prostora praviloma ni. Ali pa ni denarja za ploHlD dro^e nege. Začaran krog, v katerem tako bolnik kot njegovi svojci neredko pomislijo: »Ko bi vsaj umrl
Da bi bilo to naše zadnje upanje? Žalostno, a to nas vse lahko čaka - bolezni in poškodbe pridejo od danes do jutri, starost se neizprosno bliža. Kaj tega odgovortii v naši družbi res še niso dojeli^ Je res tako težko narediti, kar je treba? Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo je že celo večnost v pripravi, zdaj je menda zrel za medresorsko usklajevanje, sistemska rešitev pa bi naj zaživela predvidoma leta 2013. Tako je vsaj prejšnji teden napovedal direktor direktorata za sodalo na minisfrsfvu za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkuš.
Dolga bo še pot od besed k dejanjem.
Kazniva dejanja ali diskreditacije?
Žalski župan Lojze Posedel odgovarja predsedniku občinskega nadzornega odbora G vidu Hribarju
v Žaicu še odmeva kazenska oyadba zoper t\x-pana Lojzeta Posedela, ki jo je sredi meseca vložil obči nsk i nadzorni odbor. Glavne poudarke je minU' 11 teden predstavil predsednik NO Gvido Hribar, v tem tednu pa se je na nekatere navedbe odzval žalski župan Posedel skupaj s sodelavci.
Županu Posedela žalski nadzorniki očitajo nevestno delo in negospodarno rabo sredstev, sklep o vložitvi kazenske ovadbe pa so spreje 11 soglasno tudi zato» ker naj bi župan preprečil obravnavo dokončnega poročila. Glavni poudarki iz ovadbe, kot jih je predstavil Hribar, se nanašajo navečtočk. Gre za predrage glasovalne naprave, ki so }ih v Žalcu kupili, preden so sploh ustrezno prilagodili postovnik. Ta sicer še danes ni spremenjen, zato se naprave ne uporabljajo. Nadzorniki so izpostavili sofinanciranje ene od raziskovalnih nalog, ki jo ocenjujejo kot malo boljšo seminarsko nalogo na 22 stra-
Gvido Hribar
neh in od katere Žalec naj ne bi imel koristi, vendarle pa je občina zanjo odštela 5 tisoč evrov, Vrt aromatičnih zelišč, gre za naložbo v višini dobrih 45 tisoč evrov, so uredili, še predenje bil sprejet proračun. Lani je bil izdelan in plačan projekt za termalno središče, čeprav je jasno» da ni vode v zadostnih količinah in zato gre po mnenju NO za izrazito ne-
Župan Posedel trdi, da v dokončnem poročilu NO o poslovanju Občine Žalec v letu 2007 ta organ ni navedel, da obstaja kakršna koli bujša kršitev, še manj pa obstaja utemeljeni sum, da bi bila storjena kakšna koli kazniva dejanja. TUdI občinski svet je z veliko večino (25 za od 28 prisotnih) sprejel Odlok o zaključnem ra-Čtmu proračuna za leto 2007. »Zato Še enkrat kategorično zavračam očitke Gvida Hribarja, ki jih je Izrekel na novinarski konferenci in s katerimi nadaljuješ stalno osebno in politično diskvalifikacijo ter degradacijo mene kot človelU in župana ter za omalovaževanje mojega dela. Pričakujem, da bo s tovrstnimi očitki in nastopanjem v javnosti prenehal do odločitev, ki jih bodo sprejeli pristojni organi v zvezi z vloženo ovadbo.«
Spomini na mrtve
V teh dneh potekajo zadnje komemoracije in spominske slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve.
Včeraj so se na celjskem mestnem pokopališču predstavniki Mestne občine Celje s prižigom sveč spomnili častnih meščanov, ki so tam pokopani. Danes ob 11. liri bodo položili venec pri Starem piskru, ob 16. uri pa bo pri grobnici Golovec osrednja slovesnost s polaganjem venca. Opoldne se bodo na Teharjah spomnili Še tamkajšnjih žrtev. Jutri» v petek, ob 16. uri pa bo pri spominskem križu v Košnici pri Celju spominska molitev za žrtve poboja ob koncu druge svetovne vojne. Ob 15. iffi boše m^ vcericvi sv. Luke v Tremerju.
v petek ob 11. uri bosta spominski slovesnosti še ob grobovih talcev na Stranicah ter prt spomeniku na Gorici v občini Vransko.
ŠK, foto: SHERPA
TO
Svečo na grobu častnega meščana Franca Kača je prižgalJoždBučdr. zraven stojijo(7lBve} Romana Zabret, Marta Mikša in Valerija Kmecl. Častni meščani, ki so pakopani na celjskem pokopališču, so še Albert Sirk. dr. Josip Tominiek, Stane Kokalj, Fedor Gradišnik, Blaz Pristovsak, Fran Ros in Janko Orožen.
- it. 86 - 30. oktober 200a -
Lojze Posedel
gospodarno rabo sredstev v višini 36 tisoč evrov.
Županu tudi očitajo, da je službeni avtomobil brez ustreznega dokumentiranja uporabljal za prevoz na delovno mesto poslanca v Ljubljano, posebej pa so že pred Časom vzeli pod drobnogled pogodbo za tisk in distribucijo časopisa Utrip. »Pogodba je bila sklenjena mimo zakona o javnih naročilih. Je izrazito Škodljiva in nikoli potrjena na občinskem svetu. Zaradi določil je po našem izračunu nastalo za 165 tisoč evrov škode,« je pojasnil Hribar in dodal Še sporno urejanje parkirišč pri enem od blokov v Šempetru, kjer ima občina samo 5 stanovanj, 35 pa je zasebnih. Nadzornike je tudi zbodlo, ker kljub pozivom niso dobili na vpogled pogodb med občino in EngrotuŠem. »Če potegnemo vse skupaj, je to nekje približno 300 tisoč evrov škode,« je novinarjem povedal Hribar.
Podtikanja že sedmo leto
Kot pojasnjuje župan Posedel, kazenske ovadbe š^ ni prejel, zato je niti ne komentira. Po njegovem že to. da je predsednik NO rezerviral občinsko sejno sobo za redno sejo odbora, v resnici pa je imel novinarsko konferenco, po svoje kaže na odnos predsednika NO do župana in občine. Sicer župan trdi» da je z gradivom NO ves Čas ravnal tako, kot zahtevajo predpisi. Dokončno poročilo NO je v skladu s statutom uvrstil na prvo redno sejo, ki je bila 6. oktobra. »Do seje občinskega sveta nisem prejel nobenega pisnega stališča, zato nisem odprl splošne razprave, saj je šlo vendar za dokončno poročiio, ki se v razpravi ne more spreminjati,« pojasnjuje župan Posedel in dodaja, da je poročilo objavljeno na spletnih straneh. Tako ne držijo očitki, da je želel, kar koli prikrivati. Njegovo odioči-
tev je podprla tudi statutarna komisija. »Predsednika NO in tudi druge sem javno pozval, da prijavijo ustreznim organom vse morebitne hujše kršitve in kazniva dejanja» ne pa da samo zjav-nimi nastopi prepričujejo javnost, kako je vse narobe in kako neprimeren ter nesposoben Župan vodi Občino Žalec.«
Župan trdi, da je z javnim obdolževanjem, blatenjem in različnimi podtikanji in neresnicami sedanji predsednik NO Hribar začel že leta 2001. »Sistematično s tem nadaljuje ves ta čas, pri tem pa so mu spoštovanje dostojanstva posameznika ali organizacije, dobro ime in integriteta posameznika najmanjša skrb. Njegovih ostrih in žaljivih napadov so bili deležni tudi drugi. Čeprav so najhujši očitki vedno usmerjeni v župana. Agresivnost in teža njegovih izjav in obtožb se skozi leta povečujeta obratno sorazmerno 2 njegovimi rezultati na volitvah, saj ni bil izvoljen niti za Člana občinskega sveta niti za župana niti za poslanca,« navaja Posedel. Za delom župana je 36 zaposlenih, p od županja in dva podžupana ter vseh 29 občinskih svetnikov. »Zato se res sprašujem, ali je možno in dovoljeno sistematično napadati, žaliti in disiu'editirati župana, ki nima takšne moči, da bi vse navedene lahko spravil do takšnega enoumja in neodgovornega dela, kot ga prikazuje Hribar. Aii je res mogoče. da so se občanke in občani Že trikrat zapored odločili za napačnega kandidata za župana In ob tem spregledali edinega, ki se spozna na vsa področja življenja in dela, ki pozna vso zakonodajo, vse postopke, vse rešitve in ki edini ve, kaj je prav in kaj narobe? Meni osebno je odgovor kristalno jasen in prepričan sem. da tudi večini, ki ždi stvari razumeti.«
UR?KA SELIŠNIK
NOVI TEDNIK
DOGODKI
Celjski koledar 2009
Podjetje Fit media je tudi letos izdalo več publikacij, o katerih smo podrobneje že pisali. Novost med publikacijami je koledar za prihodnje leto, v katerem so s fotografijami skušali ujeti prepoznavnost Celja, vendar bo zaenkrat na voljo le pravnim osebam. Fit media konec meseca napoveduje še izdajo tokrat že enajstega letopisa.
Koledar $ fotografijami priznanega ceijskega fotografa Jureta Kravanje je nastal na pobuda podjetij in celjske občine. Kot je pojasnila direktorica Pit medie Lari-sa Čanji. so motive na fotografijah skrbno izbirali. Odločili so se za prepoznavne vedute in še nekatere druge znane celjske lokacije» poleg tega pa so v koledar vključili tudi celjske novosti. »l\i je povezava med starim in novim, nekaj takih motivov, ki bi jih Celjani, ki že dolgo niso bili doma, sploh ne prepoznali. Nekaj je tudi monumentalnih prizorov, kot je Stari grad, ki ima z novo tribuno in Vipotnikovo zaveso
Fotografija ii koledarja C8lje2Q09-IVIfi8to dveh tisočletij (Foto: Jure Kravanja)
nek nov, razvojni pridih v starem,« pravi Larisa Čanjl. Jure Kravanja se je povabilu za pripravo koledarja z veseljem odzval: »PočaSčen sem, da sem kot star Celjan delal ta celjski koledar.«
Na razpis tudi druga območna partnerstva
Svet Savinjske statistične regije se je na torkovi seji seznanil s poročilom 0 izvajanju projektov v regiji, razpravljal pa je tudi o raz* pisu za sofinanciranje razvojnih nalog tistih, ki spodbujajo razvoj v regiji.
Kot je pojasnil predsednik sveta mag. Branko Kidrič, so občine na štiri razpise prijavile kar 65 projektov v skupni vrednosti 45 milijonov evrov, sicer pa je skupna vrednost vseh projektov, ki se izvajajo, 77 milijonov evrov. Projekti bodo končam do leta 2010, po vmesnem poročilu pa kaže, da so občine pri uresničevanju projektov uspešne. Pri razpisu za soänandianje razvojnih naJc^ je prišlo do dveh sprememb. »Odločili smo se, da
se na ta razpis lahko prijavijo RRA Celje in območni razvojni partnerstvi Saša ter Obsotelje in Kozjansko« ki imata ta status ludi že odobren,« pojasnjuje Kidrič, »na razpisu se za odobritev oziroma razdelitev sredstev ne upošteva več Števila prebivalcev, temveč Ste-viio občin, kar so predlagala razvojna območna partnerstva in kar je tudi svet regije potrdil. Druga sprememba pa je, da smo del sredstev v prijavi na ta razpis naroenili tudi trem razvojnim partnerstvom, ki Še nimajo potrjenega statusa s strani službe vlade, si pa zanj prizadevajo. Kljub temu bodo ta sredstva lahko dobila preko prijave RRA Celje.«
§K
T U R N S E K
ioo»
1
www.turnsek.net 03 42 6S 119
TELEVIZIJA
vBi kot 1WTV pro^mov na d^nl taiv^
INTERNET TELEFONIJA
. brezplačni poQovori v SLO kabeMliih omrežil)
Fit media je letos poleg koledarja izdala že peti zbornik okoljskega simpozija, tokrat z naslovom Promet kot grožnja okolju in kot gibalo razvoja, publikacijo ob stoletnici Frischaufovega doma na Okrešiju, izdali pa so tudi edinstveno publikacijo o izvajanju ene najpomembnejših evropskih direktiv (iPPC - Integrated Pollution Prevention Control) proti onesnaževanju okolja s strani podjetij. Po tej evropski direktivi bi morala podjetja s staro tehnologijo» ki dosti bolj ogroža in onesnažuje okolje, ie-to zamenjati z novo, čistejšo. Kot je opozoril Prokurist Fit medie in urednik omenjene publikacije Jože VoUand, Slovenija na tem področju precej zamuja. Tako bi moralo lani to direktivo uresničiti približno 170 slovenskih podjetij, do letošnjega julija pa niti SO podjetij tega ni storilo.
Volfand sicer pravi, da na našem območju podjetja v glavnem ne kršijo te direktive. Kljub temir je v Sloveniji še vedno največ podjetij, ki o kol je varstvenega dovoljenja nimajo. Zanje prihodnost ne bo rožnata, napoveduje Volfand: »Če bodo inšpekcijski organi strogi, se jim lahko zgodi, da jim obrate tudi zaprejo.« V publikaciji je poseben del, kjer so opisani primeri dobre prakse. Med te zagotovo sodi Energetika Celje» ki je prva v Sloveniji pridobila okolje-varstveno dovoljenje. Med podjetji, ki so v publikaciji omenjena kot tista, ki se držijo evropske direktive, niso pa še vsa pridobila oko-1 j evarstvenega dovolj enj a, so z našega območja še Cinkarna Celje, CM Celje, Pocin-kovalnica, Simbio, Štore Steel, Esotech, Gorenje in Termoelektrarna Šoštanj.
SPELA KURALT
Za dobrobit vseh Slovencev
Na slovensko politično sceno prihaja nova stranka
Ni naključje, da Vojničan Marijan OpreŠnik ravno v Času, ko Slovemja tone v vedno večjo bedo, ustanavlja novo politično stranko, kise bo borila za »dc^robit slovenskega naroda, za pravico vsakega posameznika, za vado socialno varnost in končala s sedanjim životarjenjem več kot polovice Slovencev«. Poimenoval jo je Domoljubno ^ banje Slovencev (DGS).
Kot pravi Oprešnlk, je prijel čas, »ko nimamo več kaj dobrega pričakovati, lahko sa-mo Še izgubljamo io se poglabljamo v še večjo socialno bedo na račun slabe politike in naših novih kapitalisiov>taj-kunov<.« Pot do rešitve vidi v zedinjenjudržavljanov, ki bodo pokazali svojo moč v enotnosti, edinosti in slogi. »Le tako si bomo nazaj priborili svoje pravice in socialno varnost, ki smo }o Že imeli, pa so jo naši politiki v zadnjih dveh desetletjih izničili in zapravili,« pravi pobudnik in ustanovitelj DCS Marijan Opre-Šnik. Zaveda se, da si je zadal visoke cilje, ki se jih ne da uresničiti v letu ali dveh, a hkrati verjame, da mu jih bo s pomočjo domoljubov in trdim delom uspelo uresničiti.
Stranka se bo med drugim zavzemala za samostojno, neodvisno slovensko državo, v kateri imajo vsi državljani enake pravice, za pravico do dela, ustreznega plačila za opravljeno delo in pravno varnost vseh državljanov, pa za preprečevanje korupcije na račun delavskega raaida, preprečitev divje kapitalizacije Slovenije, uvedbo najstrož*-jega zakona proti preprodajalcem in iiživalcem drog, za ustanovitev močne davčne in
»Prilal je nas čas. Izkoristimo ga in pokažimo svojo moS v enotnosti« edinosti in slogi.u pravi usta-nowte( nova slovenske stranka DGS Marijan Opreinik, ki doslaj ni bil ilsn nobane stranke niti se ni aktivno ukvarjal s politiko.
finančne policije. Prav tako bo stranka skušala doseči, da bo delo v nadzornih svetih podjetij brezplačno, da najmanjša pokojnina ne bo nižja od 500 evrov, kmečka pokojnina pa ne manjša od socialnega dodatka, ki ga prejemajo nezaposleni ...
Kot poudarja Oprešnik, politična opredelitev stranke ne bo ne leva ne desna temveč domoljubna. »Člani DGS so lahko tudi Člani drugih političnih strank (razen nosilcev funkcij), pogoj za včlanitev je samo domoljubnost,« dodaja. Stranka ij^ia trenutno 54 članov, pri čemer je njen cilj postati ena najštevilčnejših in najmočnejših političnih strank v Sloveniji. Kongres stranke bo v začetku pri-hodnjega leta.
BOJANA AVGUŠTlNČlC


BllTJijico/
do bve^z^skrbfte^jesmU
www.radiocelje.com
Atka Prima d.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05
St. 86 - 30. oktober 2008
m
GOSPODARSTVO
O cetis
Trgovina z denarjem
Niko Kač: »Varčevanje smo zanemarili« • Dokapitalizacija Banke Celje bo zadostovala do leta 2010
Ravno v najmanj optimističnem ča* su je Banki Celje dokapitalizacija popolnoma uspela. Pridobili so 35 mi-iijonov evrov, Icarbo najverjetneje dovolj» da bodo zadovoljili pogoju o kapitalski ustreznosti vse do leta 2010. Še posebej pa )ih ob dnevu varčevanja veseli, da imajo dovolj varčeval-cev> ki so najboljša garancija za stabilnost banke.
Predsednik uprave Banke Celje Niko Kač dokapitalizacijo ocenjuje kot zelo uspešno, »še posebej glede na zaostrene pogoje, v katerih se je prodaja delnic izvedla. Zanjo smo se namreč odločali v povsem drugačnih razmerah.« Delničarji so poJeti na skupščini podali soglasje, da lahko uprava v naslednjih petih letih osnovni kapital poveča za polovico. »To je pomenilo, da lahko v upravi vsako leto glede na potrebe po kapitalski ustreznosti izvedemo operativno dokapitalizacijo. Prva v višini 35 milijonov evrov bo po naši oceni zadostovala za dve leti. To pomeni, da'če se ne bo glede zahtev na tem področju kaj bistvenega spremenilo, bo naslednja šele leta 2010.« Kot dodaja Kač, so uspešen zaključek tudi pričakovali, sploh po tem. ko se je do dokapitalizaclje pozitivno opredelilo deset največjih delničarjev, ki obvladujejo 80 odstotkov Banke Celje. »Izmed 692 delničarjev jih je 170 izkoristilo to pravico. Lastniška razmerja se pri tem niso bistveno spremenila, sploh med prvimi desetimi največjimi delničarji. Se vedno je,, na primer, daleč na prvem mestu Nova Ljubljanska banka z 41 odstotki v kapitalu.«
»Vsaka kriza je za nakaj dobra, bomo vsaj premislili o tem drvjanju. Mi sme samo večali proizvodnjo. osebna potrošnja je rasla, plačo pa niso sledila produkciji. Zato smo se vsi po vrsti ndofžili, da se je te vse pokupilo. Zdaj bomo kupovali le tista, kar res potreb u jemo,u razmišlja prvi mož Banke Celje Niko Kač.
Črnogledost je kot črv
Drug dejavnik, ki lahko v kriznih časih Banko Celje povsem pomiri, je
delež varčevalcev. Sodijo namreč med banke, ki imajo dobro razvito mrežo varčevalcev. »Imamo 125 tisoč varčevalcev, ljudi, kL sicer varčujejo manjše zneske, a je to vseeno dovolj za stabilnost banke. Tiste banke, ki so povsem odvisne od drugih, lahko imajo v času krize težave. Tudi zato pri nas zelo negujemo odnos do varčevalcev Mogoče smo v ihti preteklih let mesec oktober kot mesec varčevanja preveč zanemarili, še plakati so izginili. Vendar bo zdaj to ponovno stopilo v ospredje,« meni Kač. »Tudi zato pozdravljam odločitev centralne banke in finančnega ministra o neomejenem jamstvu za hranilne vloge. Saj vsi skupaj potrebujemo malce več optimizma In nekaj več zaupanja. Črnogledost je kot črv.«
Če denarja ni, se podraži
Na črnogledost gospodarstvenikov pa vplivajo ravno banke, ki v krizi ne posojajo denarja za dolgoročne naložbe, obenem pa so obrestne mere za kredite precej dvignile. »Mi smo pač trgovina z denarjem. Kaj se zgodi, ko je povpraševanje večje od ponudbe? Iskano blago se podraži. Saj tudi varčevalcem zdaj več ponujamo za dolgoročno varčevanje, pa še tako je tega v Sloveniji zelo malo. Doba varčevanja v povprečju znaSa od enega do treh mesecev, zelo malo jih varčuje celo leto, dlje pa skorajda že nihče. Za dolgoročne vire moramo oditi v tujino, ki pa se je sedaj bolj aU manj zaprla.«
ROZMARi PETEK
Slovenci smo pri svečah pravi fenomeni
Ne samo rože, predvsem sveče so v teh dneh najbolje (ali vsaj največkrat) prodajani izdelek. Pri vseh možnih ceDenih uvozih pa je podjetje Lesk iz Slovenskih Konjic pravi fenomen, saj je ae samo preživelo ceneno konkurenco, temveč je s svojimi svečaini celo prestopilo državne meje.
»Odkrito rečeno si pred skoraj dvajsetimi leti niti predstavljal nisem, v kaj bo moj obstranski posel prerasel,« pravi direktor podjetja Marjan Pelin, ki danes zaposluje 15 ljudi in dnevno proizvede do 12 tisoč sveč. »Ker po težki nesreči nisem mogel več opravljati prejšnjega dela, so mi povsem slučajno svetovali co delo, ki se mi je sprva zdelo celo ponižujoče,« razlaga Pelin. Kmalu pa je svečarstvo celo nadgradil; spomnil se je novih oblik sveč, pa novih strojev za izdelavo sveč, ki jih je uspeSno prodal mdi konkurenci.
Že nekaj časa s svečami »zalaga« večja slovenska trgovska podjetja, med njegove večje kupce spadajo tudi Romuni, Avstrijci, celo Finci. »Avstrijce se mi zdi, da smo ravno mi >okuŽili< s prižiganjem sveč, saj so prej bili prav veseli, če jim je ena in edina kmalu ugasnila, da so jo lahko uporabili večkrat,« se poSali Pelin. »Romuni, vsaj katoliSki del, tudi kar precej prižigajo sveče, vendar so pri teh zelo skromni. Pnžigajo takSne, ki vsebujejo le malo voska. Slovenci pa smo pri tem pravi fenomeni. Imamo največjo kulturo prižiganja, poleg dela Hrvaške in Poljske. Ali če to Qustriram še drugače • mi uvažamo parafin iz Rusije in Nemčije, in tam naši dobavitelji sploh ne dojamejo, da lahko lako majhna državica porabi toliko paradna za sveče.«
Čeprav gre podjetju trenutno dobro, pa se Pelin kar malo boji prihodnosti. »Do leta 2010 moramo izdelati ekološko svečo, saj (mamo s to plastiko v ekološkem smislu eno samo veliko težavo. Obenem pa me malce skrbi kriza. Če bodo ljudje ostali brez dela, bo denarja le za kruh, ne pa za sveče.«
ROZMARI PETEK
Tujci trkajo na vrata agencij
Govorice, koliko delavcev bodo v kratkem odpustila velika slovenska podjetja, ki so vezana na avtomobilsko industrijo, so vsak dan glasnejše, številke se vrtijo od 100 do 300, o konkretnih pa v podjetjih še ne želijo govoriti. Tudi agencije, ki podjetjem posredujejo delavce, to »poslovno skrivnost« varujejo.
Malo več je bil pripravljen povedati le direktor celjske izpostave agencije Adecco Klemen Žibret. ki pa ni postregel s konkretnimi številkami, temveč le z odstotki. »V povprečju podjetja pogodb ne podaljšajo od enega do petim odstotkom delavcem,« pravi žibret. »Res pa je, da so podjetja, ki so intenzivno zaposlovala, rasla pr^vsem na račun zaposlovanja tuje delovne sile. TU so že pogosti primeri, ko pogodb ne podaljšujejo, saj dodatni delavci niso več potrebni. Gre predvsem za tujo delovno silo s Slovaške, iz Bolgarije m držav bivle Jugoslavije.«
Kam gredo odvečni delavci? »S trebuhom za kruhom, Kakšnih 14 dni Se preživijo v Sloveniji, v tem času pospešeno trkajo na naša vrata, nato pa odidejo v zahodno Evropo aü pa se vrnejo doinov.«	RP
Bodo Lascani prodali del Mercatorja?
V Pivovarni Laško so v začetku tedna prejeli odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, v kateri jim očita skupaj s Pivovarno Union, Radensko ter Infond Holdingom usklajeno delovanje in doseganje prevzemnega praga v Poslovnem sistemu Mercator. Agencija jim je prepovedala uresničevati glasovalne pravice, dokler ne dajo prevzemne ponudbe za Mercator ali pa skoraj polovico delnic prodajo, saj skupaj obvladujejo 48 odstotkov Mercatorja.
Agencija svojo odločitev pojasnjuje, da so družbe od leta 2005 do septembra lani načrtno pridobivale delnice Mercatorja, da bi utrdile nadzor v Mercatorju. Družbe iz Skupine Pivovarna Laško in Infond Holdinga so te očitke zanikale, vendar jih agencija ni upoštevala. V svoj prid družbe okoli Laškega poudarjajo, da v letih 2006 in 2007 niso prejeli nobene odločbe agencije, s katero bi le-ta ugotovila usklajeno delovanje in bi jim takrat odvzela glasovalne pravice. Sicer je dejstvo, da sta tnfond Holding in Pivovarna Laško postali povezani osebi, »vendar šele marca letos, ne pa lani septembra,še pojasnjujejo v pivovarni. Dodajajo še znano dejstvo, da je Infond Holding nameraval prodati svoj skoraj 25-odstotnl delež delnic v Mercatorju, vendar je to preprečil Urad za varstvo konkurence. Niso pa v pojasnilu dodali, da je urad namero zavrnil zato, ker so delnice želeli le začasno prodati.
Zoper odločbo je dopustno s tožbo začeti postopek sodnega varstva na Vrhovnem sodišču RS v roku osmih dni od prejema odločbe, kar bo Pivovarna La5ko tudi storila.
RP
NAKRATKO
Cetis Zagreb gazela
Hčerinsko podjetje Cetisa v Zagrebu so izbrali za gazelo osrednje Hrvaške. Podjetje, ki ga vodi Matej Polutnik, si je ta naziv prislužilo zaradi visoke stopnje rasti in izvrstnih poslovnih rezultatov. Koliko ti znašajo, ne poročajo. Je pa Polutnik v začetku leta prejel tudi plaketo »Prva hrvatska kuna«, ki je namenjena pooblaščenim osebam za zastopanje trgovskih družb, ki so ^ede na rezultate poslovanja razvrščena med odstotek največjih, najbolj dobičkonosnih in najproduktivnejših podjetij.
Teš nad plani
Termoelektrarna Šoštanj je v prvih devetih mesecih letos proizvedla za 9,45 odstotka električne energije več kot je predvideval devetmesečni poslovni načri. Za proizvodnjo električne in toplotne energije so v tem času porabili tri milijone ton premoga, 75 tisoč ton lesne biomase in 19,7 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina.
RP
»Slovenci smo pravi fenomeni v prižiganju sveČ,ic opaža Marjan Pelin. »Pred leti sem izdelava! Is majhne sveče, danes vsi želijo Čim večje.«
novitednik
iiiniiiw.novitednik.coin
m
it. 86 - 30. oktober 2008
©toll pariner z najbcijšim chmm
m
AKTUALNO
La Toys, prva domača pornozvezdnica. med intervjujam za hrvaško Novo. Lokacija ja znana.
Seks buri (grajske) duhove
Je snemanje pornofilma na Starem gradu pozitivna ali negativna reklama za kulturni spomenik?^- Na gradu seksajo že od nekdaj, le da jih javnost ne vidi«««
Vsi večji mediji so te dni poročali o snemanju por-nograiskega filma na celjskem Starem gradu. In Čeprav je res, da takSna kulturna znamenitost in pornografija morda ne gresta ravno skupaj, sta dejstvi dve: o Starem gradu se že kar nekaj let ni toliko govorilo kot te dni in vse objave o posnetem pomofiJ-mu so čUmu največja reklama. Sicer pa je zanimivo predvsem naslednje. O avdiciji za točno ta film in pripravah na snemanje smo v daljši reportaži na Radiu Celje poročali že julija, prav tako v časopisu, ki ga berete. Še več> ravno v časopisu smo objavili fotografiji pomoigralke na Starem gradu in v centru mesta ter napovedovali snemanje, vendar se takrat ni oglasil nihče, ki bi ga tovrstne fotografije motile...
Res je ludj, da je veČina slovenskih medijev (tudi osrednja tiskovna agencija, ki so jo povzemali) navajala tudi nekatere napačne podatke. Tako na primer ni res, da so na hrvaški televiziji Nova predvajali na gradu posnet film, saj so prikazali le reportažo o snemanju. Niti niso pornofilma snemali za TV Novo, ampak popolnoma neodvisno od nje. Reportaža, ki je dvignila toliko prahu. je bila pravzaprav na Hrvaškem objavljena že konec avgusla, takoj po novinarski konferenci, ki jo je imel producent filma z glavno igral-
ko že 28. avgusta v Ljubljani. Torej, Če bi se mediji, ki so zdaj toliko o tem poročali, odzvali tudi na srečanje s filmsko ekipo, bi o snemanju vse podatke dobili že ta-kiat (tudi o tem, kje so snemali) in do napačnega poročanja ne bi prišlo. Sploh pa se ne bi dvigovalo toliko prahu po vsem tem času...
Direktorica Zavoda Cele-ia Celje Milena Čeko Pun-gartnik si reportaže avgusta ni ogledala, jo je pa dobila po eleklronsid pošti in takrat, pravi, je büa šokirana. »Ocenjujem, da gre za grobo zlorabo kulturnega spomenika, kot je Stari grad, in menim, da se to nikakor ne bi smelo zgoditi. Mi o tem nismo bili obveščeni, tudi avtor filma ni vprašal za kakršno koli dovoljenje. Zato smo zadevo predali odvetniku in po njegovem nasvetu Policijski postaji Celje podali prijavo zaradi kršenja javnega reda in miru.«
Nič kazni
Kolikor nam je znan zakon o varstvu javnega reda in miru, bo zadeva padla v vodo, saj policija kršitelja za takšen prekršek lahko kaznuje le, če ga zaloti pri dejanju. Oziroma če na kraju samem kršitelj s svojim početjem vzbuja zgražanje ljudi... Četudi zdaj posnetki na spletu ali televiziji vzbu-jajo zgražanje neke osebe, policija verjetno ne more ukrepati proti snemalni ekipi, saj so posnetke predva-
jali drugi, ne ekipa ... Njo bi morali zalotiti torej na kraju samem, kar je zdaj enako staremu pregovoru, da je po toči zvoniti prepozno. Nadalje, če smo malenkostni: Pornofilm naj bi posneli zgodaj zjutraj, toda grad je bil že odklenjen. Kljub temu je skoraj neverjetno, da nihče ni opazil ali slišal vozil dveh snemalnih ekip (torej tudi vozila TV Nove, ki je o tem delala reportažo), rekvizitov
ter vzdihljajev. Če smo malo cinični, to pomeni, da bi na gradu lahko bili tudi teroristi in tega nihče ne bi vedel ...
Producent Peter Planin-šek, ki jeeden najuspešnejših Slovencev in Celjanov v svetu pornografije tudi v evropskem merilu, dodaja, da bo vsekakor še snemal No, morda ne več na Starem gradu. »Mislim, da gradu nisem storil nič hudega. Ni-
Slika, ki smo jo objavili julija letos, pri Čemer smo napovedovali, da se bo snsmal »pomieu. Razločno se vidi. tla Je posneta na gradu. Dniga fotografija, ki smo jo takrst objavili, ja bila posneta v srediscu Celja. Vse fotografije, na katerih je žanska tudi pomanjkljivo oblečena, so bile dostopne na spletu. Zakaj se takrat nibčo ni oglasil?
sem vedel, da bi moral koga kaj vprašati glede dovoljenja. Na gradu ni nobenih tabel, s katerimi bi bilo prepovedano to, kar smo počeli ... Mi pa godi ves ta cirkus, ki se dogaja okoli tega. Vsekakor gre za reklamo. Toliko ljudi, kot me je klicalo v zadnjih dneh, me Že dolgo ni...«
Da je te dni njegov film dobil veliko reklamo, je Pia-ninšku mogoče pritrditi. Snemanje pornofilma pa je reklamo naredilo tudi gradu. Na strani ljudi pa je, da presodijo. aU je reklama negativna ali pozitivna. Marsikdo ne pomni, da bi se o gradu tako veliko govorilo, kol se govori te dni. Tudi srednjeveški dan je glede pogovora o grajskih zidovih potegnil kratko... Pa Se erotični sejem se bliža v začetku decembra, ki bo v Celje spet privabil ogromno ljudi in nekateri si bodo spet meli roke od dobička... Sicer pa. da si ne bomo zapirali OČI ali dejanskega stanja zavijali v celofan: parkirišče pred vhodom v grajski ponos knežjega mesta Že vsa ta leta (predvsem ob večerih) slovi kot prostor seksa in prešuštvovanja, kar nič manj ne diši po pornografiji kot tisto, kar so na gradu počeli Planinškovi akterji
Pa vandalizem?
še ena resna tema, ki jo je snemanje pornofilma nagradu odprlo, je vandalizem. Ta se na gradu dogaja že vrsto let, toda uničeni deli kulturne znamenitosti nikoli do zdaj niso za seboj potegnili takšne javne debate. Pred kratkim, ko je bila trgatev potomke najstarejše trte na svetu na Starem gradu, je bilo iz ust občinarjev slišati, da so vandali že večkrat poskušali trto poškodovati. Zato so na primer dostop do trte tudi ob srednjeveški prireditvi vestno varovali s kupi slame...
Na tej točki je mogoče razumeti Mileno Čeko Pun-gartnik, ki je pred časom že predlagala, da bi grad zaprli in začeli za oglede pobirati vstopnino, a takšen predlog na občini ni naletel na potrditev. Grad je imei status razvaline, ki je javno (brezplačno) dostopna, in pri tem je ostalo. Na gradu so že izginile table upraviteljev in označitvene table, trdi Čeko Pungartnikova, ki se zaveda, da se vandalizem tam dogaja. »lUdi zdaj smo na občino naslovili dopis z nekaterimi možnimi ukrepi za večjo varnost. Možnost |e za postavitev kamer, a je vprašanje, kaj bi s tem rešili, saj je grad iako velik, da kamere ne bi zajele vsega prostora. Potem je tu tudi fizično varovanje, kjer bi potrebovali vsaj tri varnostnike, vendar je vse povezano s stroški. Grad zdaj zaklenemo prej, v poletnem času je bi] odprt do 22. ure, zdaj le do okoli 17.«
In kako bi ob vsem reagirali Celjski grofje? 2e takrat so vedeli, da brez seksa pač ne gre. Najbolj Barbara Celjska ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto; BALKANEX0T1C
č ANKETA
J..
Matej RobiČ, Planina pri Sevnici: »Snemanje takšnega filma ne sodi na Stari grad, saj je to kulturna znamenitost. Ker niso imeli dovoljenja, se v kaj takega sploh ne bi smeli spuščali. Mogoče je, da gre tudi za kakšno provokacijo.«
Črtomir LipovŠek, Celje: »Ni mi vseeno, da so to snemali ravno na Starem gradu. So pa gradu narediU veliko reklamo. Ker niso zaprosili za dovoljenje, gre zagotovo za provokacijo. Enako bi lahko naredili morda pred kakšno cerkvijo, otroškim vrtcem ali kjerkoli drugje. To dejanje je ena velika reklama za ta porno-film.«
Nežika Lisec, Štore: »Žalostno se mi zdi, da so to snemali na gradu. Če že mladi ne znajo spoštovati kulturnih znamenitosti in jih uničujejo, s tem dejanjem starejši le potrjujejo, da kulturnih znamenitosti ni ueba spoštovati. Glede na to, da niso imeli dovoljenja, sem popolnoma zgrožena, saj moraš danes dobiti dovoljenje za najmanjšo veselico.«
DI
Foto: KATJUŠA
Stp S6 - 30. «ktober 2008

■.' ♦
s®;
INTERVJU
NOVI TEDNIK
pride bolezen ... Živeti moramo s tem, da |e življenje dar, velika in neprecenljiva vrednota. Živ* ljenje je celota zdravja, bolezni, veselja» sreče in bolečine. Vse to se izmenjuje, če sprejemamo bolezen kot del življenja» bomo bolj uspešni pri njenem premagovanju.«
Bolezen in smrt sta del življenja
Psihoonkologinja prim. Marija Vegelj Pire: »Življenje je dar, velilca in neprecenljiva vrednota. Sprejmimo, kar nam prinaša.«
življenje prinaša sončne trenutke» polne sreče in čistega veselja. Potem sonce zakrijejo temni oblaki. Pridejo bolečine, bolezen, strah ... Velika verjetnost je, da bo njihovo skupno ime rak. 'Hidi to moramo sprejeti. L^Žje je, če imamo ob sebi človeka, priprav-Ijenega pomagati.
Taks na je psihoonkologinja prim. Marija Vegelj Pire, ki je vse svoje življenje posvetila bolnikom z rakom. K temu je bila zavezana po stroki in občečloveško, pravi. Z bolniki in njihovimi življenjskimi zgodbami se je srečevala pri svojem delu na onkološkem inštitutu. »Veliko sem se od njih naučila, začutila pa sem tudi njihovo potrebo po povezovanju in samopomoči,« se spominja. Iz tega spoznanja se je pred več kot dvema desetletjema rodilo DruStvo onkoloških bolnikov Slovenije, ki ga vodi-
>»Ne iščimo izgovorov, čed> slabo sem se počutila, ampak to so bile obre-menitve v službi, nisem imela apetita, pa sem huj* šala. Ni res. Ustavi se, umiri se. Imamo ta Čut, da lahko spoznamo, kaj je psihično in kaj telesno. Pomanjkanje časa ni izgovor. Ko nas ustavi bolezen, imamo aaenicrat ogromno časa, a tistega, kar smo zamudili, ne moremo več popraviti.«
Osnovno poslanstvo Društva onkoloških bolnikov Slovenije je pomoč bolnikom pri premagovanju stisk, s katerimi se srečujejo. Zakaj je soočenje z rakom tako težko?
Rak je bolezen, ki globoko poseže v življenje vsakega človeka in tudi njegove družine. Vsi vemo, da postaja vse bolj obvladljiva bolezen, vendar je to kronična bolezen in veliko bolnikov umre. Ker Še ne poznamo pravega vzroka, se direktno proti njemu ne moremo boriti. Človek, miad ali starejši, zboli sredi dela. Strah pred negotovo prihodnostjo je zelo boleč, hud. Tudi zdravljenje raka je dolgotrajno, agresivno, včasih traja tudi celo leto: operacija, obsevanja, kemoterapija, ki dodatno uničujejo moč človeka. Vse to so slrahovi, ki marsikoga blokirajo, zaradi katerih marsikdo obupuje. Zato je tako pomembna pomoč človeka, ki je vse to premagal, ki živi srečno, veselo, s katerim se lahko identificira. Rak ni smrt, čeprav je na začetku strah močno, močno prisoten.
Pomoč ljudi, ki so bolezen premagali, je zelo učinkovita v času zdravljenja. Kako pa lahko bolniku, ki je Šele izvedel, da ima raka. pomagate, da bo diagnozo sprejel in se z boleznijo spopadel?
Vsakdo mora pomagati» a najprej so poklicani zdravnik in zdravstveno osebje.
Vse prevečkrat se ravno pri • njih srečujemo s pomanjkljivo komunikacijo. Tudi zdravnik doživlja svoje stiske in se umakne, češ, nimamo Še vseh izvidov. Bolje bi bilo, da bi takrat povedal, da še ne ve. za kakšno vrsto raka gre. niti v katerem stadiju je In da so vse možnosti še odprte. Če bi se vzpostavila pristna komunikacija z zdravnikom že od začetka, bi bila to ogromna pomoč, saj lahko Človek postopoma sprejme tudi najtežje resnice. Dostikrat pa zdravniki vse preložijo na svojce, posebej takrat, ko je diagnoza slabša. To ni prav.
Torej je prav. da vsak človek ve, kakšno bolezen ima in kaj ga najverjetneje Čaka?
Odvisno je od Človeka. Pogosto rečemo, da $e bolnik zapira vase, da najbrž ne želi tega pogovora. Pa vendar je to lahko le odraz njegove stiske. Če stopimo k njemu in začutimo, da mu je hudo, vprašajmo: »Kako si, ti lah-kopomagam?« Žal smo ljudje odtujeni in tudi v družinah se zavajajo: ne bomo o tem govorili, ne bomo ga obremenjevali; ali pa bolnik želi zavarovati svoje bližnje. To je začaran krog. Odprta komunikacija je sama po sebi zdravljenje. Čustva so nekaj živega • pridejo in minejo. Samo dovoliti jim moramo, da odtečejo.
Rak je vedno bolj ozdravljiva bolezen. Kako se naj obnašajo sodelavci, prija-
telji, ko se bolnik vrne v svoje življenjsko in delovno okolje?
Bolniki tožijo o teh zadregah, o neprijetnostih, ki jih doživljajo, Spet je na mestu iskrena, odprta komunikacija. Če sem z nekom globje povezana, mi je bilo gotovo hudo, ko sem izvedela za njegovo bolezen- Ko se vrne, mu to preprosto povem: »Veš, kako mi je bilo hudo, ko sem zvedela, da si zbolel. Zdaj pa me veseli, da si zopet med nami,«
Kako lahko bolnikom v vseh različnih fazah pomagate v društvu?
S prostovoljstvom, s samo-pomočjo. Iz lega smo izšli. Kot psihoonkolo^ja sem se pri svojem delu srečevala z bolniki, ki so doživljali hude depresije in krize in potem spoznavala dr^ocene posameznike. ki so potem, ko so prebrodili vse le težave, čutili v sebi močno željo, da bi pomagali drugim. Šli so skozi krize in vedeli so, s čim so jih bližnji, prijatelji, zdravniki prizadeli in kaj jim je pomagalo. Tako smo še pred ustanovitvijo društva začeli z izobraževanjem prostovoljcev. To je tista konkretna pomoč: ko imaš ob sebi človeka in ti pomaga, da tudi zase pridobiš dodatno moČ, pogum in upanje.
Je dovolj občutek za sočloveka ali je treba za to veliko znanja?
Občutek je seveda prvi. Želja, pomagati drugim na podlagi lastne izkušnje. SI-
cer pa ima delo prostovoljcev natančna pravila. Ženske z rakom dojke so najbolj razvile samopomoč po celi Sloveniji in smo del mednarodnega programa. Prvo pravilo pri usposabljanju in Izobraževanju je, da globoko pogledaš vase: »Ah sem res dobro rehabilitirana ali me mogoče vlečejo v to pomoč drugemu kakšne osebne nerazrešene stiske?« Nevarno je, če lastno stisko rešujemo na račun drugega. Zato je potrebno sprotno izobraževanje, supervizija.
Kot zdravnica in kot predsednica društva ne poznate le stisk ljudi, ampak tudi razmere, v kakr« šnih se v Sloveniji zdravijo bolniki 2 rakom. Jim je dostopno vse, kar ponuja znanost?
Slovenska onkologija sledi trendom v svetu. Dostopnost je zagotovljena vsem, vendar so razmere, v kakršnih se zdravijo, težke. Že zato, kjer je veliko bolnikov. Novogradnja onkološkega inštituta tudi ni vsega rešila. Še vedno je stavba C, kjer so ostali bolniki, ki bi potrebovali drugačne razmere. To so bolniki s pljučnim rakom in tisti, ki potrebujejo Le še simptomatsko zdravljenje. Govorimo o pallativni medicini. Bolnik zasluži, da ga dostojno obravnavamo in mu nudimo človeka dostojno življenje do smrti. Mreža pomoči težko bolnim - od patronaže, domov za stare in bolnišnic - sploh ni razvila. Kadar ljudje potrebujejo pomoč, ne vedo, kam se naj obrnejo. "Hidi zato si onkološki inštitut prizadeva, da bi v okviru enega oddelka sledil tem smernicam in bil tudi izobraževalna ustanova. Ampak če bolniki ležijo natrpani. Če ni v sobi stolov za svojce, če sploh ni prostorov zanje, potem tem bolnikom ne moremo približati družine In tudi družini ne pomagati. Zato smo pri društvu Šii v dobrodelno akcijo Stopimo skupaj za bolnike z rakom. Zelo se zahvaljujem številnim darovalcem, ki so pokazali, da nam ni vseeno. Z njihovo pomočjo bodo bolniki v stavbi C, v katero že 30 let ni bilo vloženo nič. najprej dobili sodobne postelje z vsem udobjem in črpalke, da ne bo po-
trebno stalno pikanje za infuzije. To je vesela novica.
Se vam zdi prav, da je moralo za to denar zbirati društvo, prispevati dobri ljudje? To človek težko razume.
Noben Človek tega ne more razumeli. Vsi vemo, kako narašča zbolevanje za rakom in bi se dalo izračunati, koliko postelj potrebujemo. Ravno pljučni rak v zadnjih letih skokovito narašča. Zdaj zboli že vsako leto koli 1200 ljudi. To Je veliko. A kot da se načrtovalci, kot da se politika v to ne poglablja. Ampak tako je. Nismo se spraševali zakaj, ker vemo, da bolezen ne čaka, da bolniki trpijo danes, zato potrebujejo našo pomoč danes.
Zaključuje se rožnati oktober, mesec boja proti raku dojk. Kakšno je vaše sporočilo bolnicam z rakom dojk; kakšno sporočilo vsem bolnikom z rakom?
Pred desetletji smo si kot cilj zastavljali zmanjšanje obolevanjazarakom. Danes vemo, da zbolevanja ne moremo zaustaviti. Rak je kronična bolezen, s katero se moramo naučiti živeti. Živeti in preživeti. Če ga zgodaj odkrijemo, so nekatere diagnoze popolnoma ozdravljive. Pri raku dojk vemo, da lahko največ naredijo ženske same s samopre-gledovanjem dojk in z ma-mografijo. Počasi odhaja strah - ne bom iskala, kaj če mi kaj ugotovijo. Ali: redno sera hodila na mamogra-fijo, sedaj pa rak. Saj zato pa hodimo! Če se zgodaj odkrije, smo lahko samo veseli. To velja tudi za rak pljuč, ki je najpogostejši rak pri moških. V Sloveniji ga v zelo majhnem odstotku odkrijemo v začetni fazi, ko je možna operacija. Zato moramo biti pozorni na vsako spremembo, ki ni tipičen prehlad. Bodimo pozorni, če kašljamo drugače, če hujšamo iz neznanega razloga. Spoznajmo svoje telo. Če ga bomo. bomo tudi vedeli: ta kašelj je pa drugačen. Tudi če zdravnik reče, da ni nič hudega, da vam da bolniško, vi pa pijte sirupe - vztrajajte. da vas pošlje na preiskave.
MILENA B. POKLIČ Foto: JANEZ PLATIŠE
Marija Vegelj Pire se je rodila leta 1940 v Brežicah v kmečki družini kot zadnja od 9 otrok. Na medicinski l^ulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1977. Po enoletnem pripravništvu se je zaposlila na OnkoloŠkero inštitutu Ljubljana, kjer je delovala 55 let, do upokojitve leta 2003. Na njeno pobudo je bil leta 1984 na inštitutu odprt oddelek za [»ihoonkologijo. Opravila je specializacijo iz nevropsihlatrije in podiplomsko izobraževanje iz psihoterapije in iogoterapije. Psihoonkologi-ja se je z njenim prizadevanjem uvrstila v prodam izobraževanja zdravnikov, medicinskih sester in psihologov. Leta 1995 je prejela naziv »primarij«. Že leta 1982 je bila pobudnica za ustanovitev Društva onkoloških bolnikov Slovenije, ki je bilo potem ustanovljeno leta 1986, Za člane društva je preprosto Marija.
m
it. 8S - 30. öktobM* 2008
NOVI TEDNIK
Ji^ÄLNO
Koga moti žaga v Podgradu?
Nad lesnopredelovalno dejavnost v Podgradu sedem inšpektorjev - Lastnik gozda v Interesu občine in Energetike Projekt Vransko
Neenakost pred zakonom je pripeljala do degradacije kraja Podgrad na Vran* skem. Miro Mlakar je po dveh letih opozarjanja Občinskih predstavnikov na nezakonito dejavnost nad soseda Dejana Zorka poslal doslej že osmega inšpektorja. Rušenje Črnih gradenj ter žage za razrez in predelavo lesa na) bi Podgradu vmilo podobo in povrnilo zaupanje v zakon. Z ostanki lesa, predelanega v lesno biomaso, se greje mnogo Vranšanov, ki podpirajo dejavnost gozdnega posestnika Zorka.
Prostorski načrt za območje Podgrada, gre za kraj, ki je streljaj stran od trga Vranskega pod znamenito gotsko cerkvijo sv. Hieronima, je pred petimi leti obetal Igrišče za golf, konjereja, igrišča za rekreacijo, mini elektrarna za izkoriščanje potoka... Vse to naj bi privabljalo obiskovalce v kraj. Z denacionalizacij skim upravičencem in celo pobudnikom izdelave občinskega načrta Defa-nom Zorkom» ki so mu skupaj z bratom povrnili precej zemljišča na tem območju, so se obeti sprevrgli v drugačno realnost. »Zasul je nek-danji bazen» zeleni pas potoka Podgraiščica nasul z ia-govino in ob njem posekal topole, nekdanji kozolec razširil v 200 kvadratnih metrov velik objekt za žaganje lesa,« našteva Miro Mlakar. »Vse to sicer počne na svojem zemljišču, vendar pri tem ne upošteva zakona o vodah, nima gradbenega dovoljenja za žago in za to ni plačal komunalnega prispevka- Lesnoob-delo valni stroji povzročajo hrup in kraj se duši pod njegovo hlodovino, deskami in trami. S 30-tonskimi tovornjaki hlodovine uničuje most z nosilnostjo 20 ton, ki so ga kxajani pred dvema desetlet-
jema zgradili z lastnimi rokami.« Brez uspeha je Mlakar o tem terjal odgovore občinskih predstavnikov in se pri tem skliceval na zakon in degradacijo okolja. Prepričan je» da daje občinska politika Zorkovi dejavnosti legitimnost, saj v njej vidi interes. Obupan nad (oi^alno oblastjo je začel nepravilnosti prijavljati inšpekcijskim službam. »Inšpekcija za okolje in prostor je uvedla postopke, ostale odgovornost prelagajo druga na drugo, medtem ko kmetijska ne reagira.« še Mlakar opisuje njihovo »neodzivnost«, čeprav je doslej Zorka obiskalo že sedem inšpektorjev In kmalu pričakuje osmega.
Črne gradnje niso ustavile idej
Posestnik Zorko z ogromno gozdnega zaledja naj bi bil vzoren lastnik gozda. Z dopolnilno dejavnostjo - razrez in predelava lesa - oskrbuj e Energetiko Projekt Vransko. Sodi med šdri pomembne lokalne dobavitelje lesne biomase, zato v podjetju podpiraj o njegovo dejavnost- »Za podjetje dobavlja pet odstotkov lesne bio-mase. Je korekten in kakovosten doba^ntelj, zato morebitna ukinitev njegove dejavnosti za nas ne pomeni nič dobrega,« pravi direktor podjetja Janez Herodež.
Zorko prizna, da ga je v tem času obiskala kopica inšpektorjev In da so se njihovi obiski končali s kar petimi izdanimi odločbami o rušenju na črno postavljenih objektov na njegovem zemljišču, med njimi tudi žage. »Meritve hrupa niso bile prekoračene. Rušenje objekta pa žal napoveduje ukinitev dejavnost i» za kar ima občina sicer velik posluh,« pravi. Razmišlja o preselitvi dejavnosti v obrtno cono v središču
Načrno postavljeno strojno lopo. garažo, dnramico in žago bo Dejan Zorlto skušal legalizirati. Preselitev v poslovno conoie povezana z visokimi stroški, prav tako odkup novega zemljišča.
Vranskega ali odkupu katerega od sosednjih zemljišč, vendar pri tem močno upa na možnost legalizacije spornih objektov. »Pol hektarja veliko zemljišče v obrtni coni stane visokih 400 tisoč evrov. Ob tem si tudi ne predstavljam sebe kot kmeta, ki deluje v obrtni coni.« Velik pobudnik prostorskega načrta idej o razvoju kraja tudi na svojem zemljišču ni opustil. »Ideje ostajajo» čeprav z igriščem za golf najverjetneje ne bo nič,« je kljub črnem scenariju optimističen.
Vranski župan Franc Sušnik v Zorkovi dejavnosti ne vidi nezakonitosti. »Je vzoren lastnik gozda in prvi, ki je sprožil izdelavo občinskega prostorskega načrta. Dejavnost opravlja na stavbnem in
ne na kmetijskem zemljišču. Za morebitne nepravilnosti pa so pristojne inšpekcije.^« Zupanovem mnenju se pri-
družujejo tudi krajani. Na zadnjem sestanku vaškega odbora so obsodili ravnanje Mlakazja in njegovo podpi-
POZORr HUD PES
Dan reformacije
Miro Mlakar kaze na nekdenii kozolec, iz kaleregaje nelegalno zrasla dejavnost za razrez in predelevo lesa. ki naj bi degradirala celotno območje Podgrada. Žaganje pri odpnili vratih ga neizmerno moti.
Na mestu nekdanje cesarske palače stoji džamija sultana Ahmeda. Tujci jo v glavnem prepoznajo kot Mo-dro mošejo, po notranji iz-niški keramiki, katere formulo za izdelavo naj bi s se boj v ^ob odnesel arhitekt Sedefkar Mehmet aga> učenec velikega otomanskega arhitekta MimarjaSinana. Is-tanbulski arhitektonski biser je že v svoji zasnovi narejen tako. da je mesto molitve razdeljeno na dva dela» v pritličnem delu moše-je je prostor za moške, galerija je rezervirana za ženske. Kot da se zdi bogu pomembno, kdo se mu pripro-ša in od kod ga nagovarja. TXirSka družba velja v islamskem svetu za eno sprošče-nejSih, manj fundamentalnih in po več kot dvar^jstih stoletjih se je pred kratkim prvič zgodilo, da so pri molitvi ženske »guJile« iste preproge kot moški. Bogu za spol ni mar, vera je v srcu, ne kje drugje, so argumentirale svoje zahteve, da se pridružijo moškim v pritličju. In uspele. Svet se vrti naprej, kot da se ni nič zgodilo.
Koran je bil napisan v t. i. klasični arabščini. Pravove^ ni muslimani trdijo, da je pot do boga možna zgolj skozi obred, ki poteka v arabščini, jeziku preroka
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh<g>ho tmail. com
Mohameda. Delu turške islamske skupnosti se dozdeva, da boga ne bi ujezili preveč, če bi njihov obred potekal v turščini. Nič bi ne imeli proti, če bi v Sloveniji živeči muslimani imeli obred v slovenSäni ali pač v kateremkoli drugem »narodnem« jeziku. Več kot dvanajst sto-ledj so potrebovali.
Biblija je spisana v različnih jezikih. Prva pogojna celota Biblije (knjige knjig) je bila spisana v grški prevod (kaiarevusto), imenovan sep-taguinta. Po legendi naj bi jo v grško izdajo poenotilo sedemdeset prevajalcev hkrati, a vsak zase. Rezultat je bil seveda krSčansivu lasten - ču-dežen. Vseh sedemdeset zapisov naj bi bilo popolnoma identičnih. Božja beseda je zgolj ena. Za prevod v latinščino naj bi poskrbel sv. Hie-ronim, ki naj bi bil raorda celo iz naših krajev, nekateri domnevajo, da iz okolice Ilirske Bistrice, sicer ilirskega
sovanje pritožb vimenu krajanov, kar Mlakar zanika.
MATEJA JAZBEC Foto: Grup A
porekla. Od takrat naprej so potekale cerkvene liturgije v latinskem jeziku. Enajst stoletij. Podobno kot pri 'I\ir-kih. Enajst stoletij je minilo. pa se najde Martin Luther, ki še zdaleč ni bil kakšen opijanjeni revolucionar, temveč poosebi j enje razuma, logike, quid pro quo etike. Ideja, da bi se Biblija brala v je^ku Ijpdstva (za idejo naroda je bilo takrat Še morda prezgodaj), je bila seveda navadna hereza, skru-njenje božje podobe, pljunek v obraz vatikanski kuriji. Pa vendar, zamislite si, dragi Slovenci, dragi Celjani, da stopite v cerkev sv. Maksimilijana (tisto nasproti avtobusne postaje)» tam ugledate bradatega moža. ki mu je ime Primož (nomen est omen, primus je seveda po latinsko prvi). Prvič v življenju slišite pri maši, ki so jo seveda takrat vsi obiskovali, besede, ki so vam tako zelo domače, ki jih razumete, prvič domač jezik in ne tujega besedičenja. Enajst stoletij, dragi moji, da za-slišiš svojo besedo, da ti odleže, da se zaveš svojega obstoja. Primož Trubar je seveda bil osebnost» ki je spletla prvi kos naše kolektivne zibelke, človek, ki Je vsem nam prvi sporočil, da obstaja kaj takšnega, kot je svoboda, ne le jezik, o katerem pa seveda sploh ni wed-no izgubljati bes^. Lep praznik vsem skupaj, meni je ta najljubši, In primerjava s TXirki? Po dvanajstih stolet* jih svo) jezik, brez kolonialnega!
Št. BB - 30. oktober 2008
m
8

REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Vrata pumovci sirom odprajo večkrat latno. Obiskovalci so sa nazadnja lahko ustavili vfnzerski dalavnici.
Nihče ni nodpisanct
Kako do zaposlitve, izobrazbe in druženja? PUM! - Program projektnega učenja, ki je pomagal številnim mlađim, da so se našli
Iskanje zaposlitve, (eža-ve v šoli, opusLitev Šolanja; kaj naj stori inladostoik med IS. in 26. letom, ki se znajde v takšnem položa-ju? Če se odloči» da se bo aktivno vključil v reševa-nje lastne problematike, ;e program PUM pravi naslov. Pumovcem po osmih letih delovanja v Celju še zdaleč ni zmanjkalo zagona, mladih» ki potrebujejo pomoč, je zmeraj več, rezultati so zgovorni sami po sebi.
»Kako dolgo Še?« se sprašujejo strokovna vodja programa PUM Veronika Bez-govšek ter mentorja Barbara Žlender in Sebast jan Mar-tinčič v skupnih prostorih v Don Boskovem centru na Hu-dinji. V tem trenutku namreč pričakujejo odgovor, ali bodo program odobrili in sofinancirali evropski skladi. Delo medtem nemoteno teče da-ije, »Trenutno sta v program vključena zgolj dva udeleženca, vendar nikoli ne moremo napovedad, koliko se jih
Barbara Žlender
bo še vključilo. Vsako leto je drugače, v povprečju jih prihaja kakšnih dvajset,« pravi Žlenderjeva. »Res pa je, da jih večino k nam napoti zavod za zaposlovanje. Ponavadi tudi ostanejo. Lani je na primer \2 mladih iz progra-
Mantorji PUU-a so mladim na voljo pri iskanju zaposlitve fn uur>ju. hkrati se spletajo prijateljske vea, ki trajajo. Trenutno sa jim {z leve) posvečajo Veronika Bazgovšek, Barbara Zlender in Sabas^an Martincić.
ma nadaljevalo prekinjeno izobraževanje, nekaj jih je zaključilo šolanje, drugi so pridobiU zaposlitev, so pa prejeli še 72 potrdil o zaključenem neformalnem izobraŽevanju,« naštevajo pumovci.
Mesto, kjer se mladi počutijo sprejete
Prostori v centru nudijo številne aktivnosti, od učilnic do zunanjega igrišča, količkov za družabne igre in delavnice. »Ko se nekdo vključi v program projektnega učenja, najprej z njim sestavimo individualni načrt; ali je to učni načrt ali načrt za iskanje zaposlitve. Pogovarjamo se tudi o osebnostni rasti in ciljih posameznika»« pojasnjuje Žlenderjeva. Med pogovorom na kup že »kapljajo mladostniki«. »Seveda se držimo urnikov. Začenjamo ob 8. uri zjutraj s pogovorom na različne teme, sledi delo za učni ali zaposlitveni načrt. Eni se učijo s pomočjo mentorjev, prostovoljci dajejo tudi inštruk-cije, saj so mladi» ki so opustili Šolanje, večinoma prepuščeni samoizobraževanju ali izrednemu izobraževanju. Spet drugi iščejo prosta delovna mesta, pišejo prošnje, se pripravljajo na razgovore»« našteva Žlenderjeva.
No, Čas za odmor in malico si je prav tako treba vzeti, »Po dva prostovoljca se vsak dan javita za pripravo malice, po možnosti tople. Ne boste verjeli, koliko mladih praktično živi od hladne hrane! Osnovna živila imamo tukaj, ostalo prinesemo s seboj. Poleg tega je skupinski obrok nekakšen obred, kot v veČini dru-
žin, Težimo namreč k temu, da bi razvili občutek pripadnosti, da bi se mladi Čutili pri nas sprejete,« pravijo sogovorniki. Ker pa izobraževanje ni le golo učenje, se v popoldanskem času mlade spodbuja k ustvarjanju. Kuhanje, računalništvo, šiviljstvo in kreativne delavnice so le del aktivnosti, ki jih pumovci pripravljajo.
Dati možnost in življenjski polet
»Naš brezplačni program Je mladostniku na voljo eno leto. To je realno obdobje za vsaj delno dosego zastavljenih ciljev. Da smo se res povezali, pa dokazujejo tisti, ki se tudi zatem še vračajo; kot prostovoljci. Poleg doseganja cilja se namreč naučijo še marsičesa, od točnosti, urejenosü, odgovor-
Suzana Ipšek iz Šmarja pri JelšaJi: »V program PUM sem se vključila že lani, poziv pa sem našla v vašem časopisu. Lani mi je uspelo pridobiti zaposlitev, sicer žai samo za eno leto. tako da letos ponovno sodelujem. Tbkaj mi je všeč» ker nas spodbujajo in ker je veliko priložnosti za razne aktivnosti.
nosti,« razmišlja Žlenderjeva. Moči združujejo še v pripravi raznih kuhurnih ter šport no-zabavnih prireditev, organizirajo izlete, taborjenja... »Res je, da se prav vsi ne najdejo v programu. Če nekoga ni 2,3 dni zapored, ne da bi nas obvestil, pokličemo in preverimo, zakaj ni prišel. V primeru, da po pogovorih ugotovimo, da nimamo skupnih ciljev, ali Če nekdo preprosto ne izrazi zanimanja, programa žal ne izpeljemo,« Se pove Žlenderjeva in hkrati doda, da je takšnih bolj malo.
V Celju PUM deluje od leta 2000» pred tem je program deloval pod imenom SKALA-PUM. S preselitvijo v prostore na Don Bo-skov trg se je preimenoval v samostojno organizacijsko enoto PUM Celje» ki de-luje pod okriljem Zavoda Salesianum. Program je sicer zasnovan projektno in laično. Udeleženci programa prihajajo iz občin Celje» Laško» Žalec, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah.
Jn res, kot ugotavljamo ob druženju s sedanjimi in nekdanjimi uporabniki programa, za liste, ki so priložnost izkoristili, PUM ne
Marjeta Žaberl iz Celja:
»Tudi jaz sem se v prodam vključila preko zavoda za zaposlovanje, po poklicu sem pomočnica gospodinje. Vsak dan tukaj iščem ponudbe, veliko mi pomagajo, drugače pa je tudi super, ker se zmeraj kaj dogaja v delavnicah. Sploh kuhanje in šiviljstvo sta mi všeč.«
Denis Erbus iz Velenja:
»Napoten sem bil preko zavoda za zaposlovanje. Dvakrat sem prekinil šolanje na prejšnji šoli, sedaj je moj cilj ponovni vpis v šolo, vendar bora šojo zamenjal. Decembra bi se rad vpisal v program, v katerem bi se izučil za kuiiarja. Tlikaj mi je všeč» rad prihajam» ker je prostor za razne aktivnosti.«
predstavlja le še ene insti-tucionalno-birokratske sor-tirnice, ki bi neusmiljeno delila mlade na tiste, ki jim gre in tiste, ki so pač »odpisani«, ampak prej »valilnico«, kjer vsakdo po svojih možnostih poskuša najri svoj prostor pod soncem. Številnim, podatki ne lažejo, tudi uspe.
POLONA MASTNAK Foto: KATJUSA
Nekateri obiskovalci dneva odprtih vrat so sa bolje znašli vkuhinji.
m
št. 86 - 30. oktober 2008
NOVI TEDNIK
CEUE I
Nevidna invalidnost
Gluhi in naglušni so osamljeni - Društvo praznuje 60. obletnico
Si predstavljate svet brez zvokov? Da ne slišite gUsbe, ne slišite, ko vaš otrok prvič reče mama in aU, ne slišite poto^ ka, vetra, da ne slišite nič. Takšen je svet več sto ljudi v naši regiji. Potem je tu še kar nekaj sto takšnih, ki slišijo slabše in potrebujejo slušni aparat. In nenazadnje so potem tu njihove družine, lu inujo precej drugačno življenje od tistih družin, katerih člani sploh ne pomislijo, da ne bi imeli katerega od čutov« v tem primeru sluha. Ljudje brez sluha so večinoma osamljeni in njihovo družabno življenje je omejeno predvsem na druženje z drugimi gluliimi in naglušnimi osebami. Pri druženju in premagovanju težav jim pomaga Društvo gluhih in naglušnih Celje» ki je v torek praznovalo 60-lebiuco delovanja. Društvo deluje na območju ^mi ljudmi, ki prav tako ne
Gluhim in naglušnim zelo pomagajo sodobne komnnl-kadje. tudi, ne boste verjdi, mc^iteL »Gluhi si zelo veselo po^jajo SMS-sporočDa» zeh) dobro so sprejeli tudi inter-nei,« z nasmeškom pravi Črepinšek. Seveda so tem tehnologijam bolj naklonjeni mladi» medtem ko za staraše še vedno ostajajo problem.
dvajsetih občin in zdaižuje približno 500 članov, od tega je 110 gluhih,. 250 naglušnih oseb, ostali dani pa so dru-žinski člani ^uhih in naglušnih ter drugi zainteresiram člani. Kot pravi član dništva in predstavnik izvršnega odbora Branko Črepinšek, je število predvsem naglušnih v naši regiji še vsaj trikrat višje. Gluhi večinoma so v dnjštvu, saj je to njihov edini Slik z dni-
sHšijo. Naglušni pa velikokrat sploh ne pridejo po pomoč ali zgoLj po informacije, saj je, tako Črepinšek, na^ušnost (in seveda rudi gluhotaj še vedno tabu in tudi stigma: »So primeri. ko naglušna oseba tudi svojemu zakonskemu partnerju ne upa zaupali, da slabše sliši.« Črepinšek poudarja, da je razlog r^ajveijeineje v nepoznavanju in tudi nerazumevanju gluhote in naglušnosti, saj
Črepinšek opozarja, da lokalna skupnost vedno manj d^)arja namenja za društvo, ki je vedno bolj odvisno od invalidskih organizacij, predvsem Fiha. Pravi pa, da ni vse v denarju: Oljska občina bi lahko na svoji spletni strani objavila povezavo na spl^e strani invalidskih organizacij, tudi našega društva. I^hko bi v svojih publi-kacijah omenili tudi naše delo. Več bi lahko naredila, da bi bil objavljen kontakt. To ne zahteva veliko sredstev.«
je tisto, kar se ne vidi, Še težje razumeli.
Stigmatiziranost že od začetka
Črepinšek, Id so mu naglu-šnost dia^osticiiali pri približno osmih letih, se spominja, da je predvssn v obdobju odr^ čanja ^uhota oziroma naglu-šnost velika težava: »Dosdki^t nasušna oseba izpade.bomgr-do rekel, neumrta, ker večkrat ponovi vprašanje, ker pač ne sliši dobro.« Tako se n^ušni srečujejo z nizko samopodo-bo, s pomanjkanjem samozavesti, se zapirajo vase in iščejo osebe, ki imajo podobne težave. Enako je pri gluhih, ki se v veČini primerov sploh ne morejo pt^ovaijati s slišečimi. In krog je sklenjen. Družijo se ve-änoma le z gluhimi in naglušnimi, ostajajo za zaprtimi, gluhimi. vrati.
Gluhi se med seboj pogovarjajo s kremjami, lo je slovenski znakovni je^ nekaj jih tudi b«e z ustnic. Za komunikaci-
Tlhe mesečnice na proslavi ob 60-letnicl društva. (Foto; artihr dništva)
Ples čarovnic v Celjskem domu
Zavod Celela Celje pripravlja danes ob 18. uri v Celjskem domu Ples Čarovnic. Vstopnice bodo začeli prodajati uro pred plesom. Sicer pa zabave za mlade in malo starejše čarovnice ne bo manjkalo.
Obiskovalce bo zabavala Damjana Golav-šek z ekološko obarvanim muzikalom Čarovnije protipackarije. Sicer pa bodo izbirali tudi mis čarovnic in ker čarovnice kričijo. bodo izbirali tudi naj krik. Ha Plesu čarovnic bo možiu poslikava obrazov, poskrbeli pa bodo še za različne kulinarične užitke. Kot vedno bo tudi tokrat na Plesu čarovnic vedeževalka. letos pa bo posebej strašna hiša strahov. Otroci do 7. leta bodo imeli vstop zastonj, za otroke od 7. do 14. leta bo vstopnina dva evra, odrasli pa bodo za vstop-
nico odšteli pet evrov.

K
Naslikaj si nagrado
Cinkarna Celje je izpeljala natečaj Naslikaj si nagrado na temo Skrbim za oko-Ije.
Natečaj so zaključili prejšnji torek, ko so v avli Planeta Tuš odprli razstavo prispelih del, ki bodo na ogled do 17. novembra. Na natečaj, se je odzvalo 2.400 udeležencev iz 34 osnovnih šol celjske regije, na razstavi pa so prikazana po tri najboljša dda Iz vsake šole. Otroci so likovno razmišljali o odnosu do okolja in skrbi zanj. Med vsemi deii, ki so prispela, je žirija izbrala zmagovalca, Aleša IVatnika iz Osnovne šole Franca Kocbeka Gornji Grad, ki je na otvoritvi razstave prejel ^vno nagrado - belo kolo,
BS
jo s slišečimi potrebujejo tolmača. Nasušni sicer uporabljajo govor, ostanke sluha in branje z ustnic. Prav zaradi te okrnjene komunikacije s slišečimi so poleg vsega v veliki meri prikrajšani tudi za izobrazbo. Kot pravi Črepinšek. obstajajo sicer zavodi za gluhe in nasušne, vendar je lam pridobljena izobrazba dosti slal:^ kot v drugih šolah. In ko se takšna oseba vendarle, po hudih težavah, dokoplje do poklica, ima spel velikokrat vrata zaprla. »Delodajalci se gluhih bojijo, saj jih skrbi, kako se bodo z njimi pogovarjali, češ da jim ne bodo znali povedati, kaj hočejo,« pojasnjuje Črepinšek. Deloma so v Celju ta problem rešili, saj je celjsko društvo gluhih in naglušnih med regijskimi društvi edino, ki je ustanovitelj in tudi lastnik invalidskega p^-jetja Zaupanje, v katerem je med enajstimi zaposlenimi pel glu-hihin naglušnih članov. Vpod-jetju se ukvarjajo s storitvami, kol so pleskanje, zaklj učna dela v gradbeništvu in podobno, vendar, kot opozarja Črepinšek, lo podjetje še zdaleč ni dovolj.
Tudi gluhi se zabavajo
Glede na to, da je druženje gluhih predvsem omejeno na društvene dogodke, so za zabavo in kakršne koli oblike druženja dobro poskrbeli. Tako se gluhi in naglušni srečujejo enkrat tedensko, igrajo šah. imajo pa tudi veliko športnih aktivnosti. In pri tem so zelo uspešni. Tako se celjsko dništvo lahko pohvali s smučarko Sabino Hmelina. ki je osvojila več medalj na evropskih in svelovnih prvenstvih,
6 rani(o Črepinšek
Eva Zorko je svetovna prvakinja v judu med gluhimi, Daša Peperko, hä predsednika Aleša Peperka, pa že dosega uspehe in je bila lani najmlajša udeleženka evropskega prvenstva gluhih v plavanju.
E>ništvo gluhih in naglušnih Celje ima prostore v Le-šničarjevi ulici S. Uradne ure imajo ob ponedeljkih in sredah od 8. do 12. ure in ob četrtkih od 10. do 18. ure. Pokličete jih lahko na telefon 548-37^ in 493-02-02. Njihova spletna stran: www.dgr^ celje.si.
in če ste mislili, da gluhi ne znajo plesati, ste se spet zmotili. DekJeta iz celjskega društva »slišijo« glasbo daigače in znajo nanjo tudi zaplesati. Združujejo se tudi v gledališko skupino Tihe mesečnice, ki nastopa na^edaliških festivalih gluhih. Gluhi in nasušni se tudi sicer veliko ukvarjajo s kulturo in sodelujejo na Ükovni koloniji, hodijo v kino, pripravljajo pa tudi slovesnosti ob praznikih.
Kdaj bo prišel čas, ko se bodo lahko ^uhi, naglušni in sli-
šeči zabavali skupaj? Ste že kdaj opazili družbo, v kateri je sedel kdo. ki je bil gluh aii naglušen? Ponavadi se konča tako, da ta oseba obsedi sama in se ne vključuje več v pogovor. čeprav bi bil ta v mirni situaciji možen. Tlidi tisti namreč, ki berejo z ustnic, ne morejo brati s petih ustnic naenkrat. Tisti, ki imajo slušni aparat, pa ne morejo izklopiti govora treh ljudi, ki jih ne zanimajo, ker tega aparat ne omogo^. kot nam to omogočaj o možgani. Zato je za skupno življenje potrebno predvsem razumevanje. Čr^ pinšek ob tem napoveduje, da se bo društvo najverjetneje kmalu predstavilo v kakšnem od trgovskih cenU'ov, saj je lo, očitno, eden od najboljših načinov, kako društvo in nenazadnje gluhoto in naglušnost predstaviti ljudem. Morda bodo s tem komu vendarle odgovorili na kakšno vprašanje ali vsaj ljudem, ki so v težavah, pokazali, kam se lahko obrnejo.
ŠPELA KURALT Foto: MARKO MAZEJ
NOVO!
PISARNIŠKO
POHIŠTVO
NOVE SAR VNE KOMBINACUE PRI PROCRAMU OTBOŠKIHIN MiADIIUSKJH SOa ROSA (RDEČA, ORANŽNA IN ZEl£NOJAfiOU(D)
UGODNA PONUDBA HUNINJ DANA
VABUENi NA UUBU ANSKI PDHIŠn^NI SEJEM 00 3. DO 9. NOVEMBRA V

El^imzECB
WKCJUSKA^RR0:DWJATl£0:HISjrA/A
PiihiSrvtfn» mdusrrtfa, d d. Pol?e!a, Pfll/els 176 a ItiduslrijskapTfldajalnrlfll,!03/7037 13D.7037 U).
B-pošU; infoi^gcrents) nialoproda iaS'gsrsftt si niiwv.gatanT.si
iL M - 30. oktober 2008
m
10
POLZELA I BRASIOVČE | ŽALEC j PREBOLD \
Erika Boiie. sodelavka polžeIske Karhas
Pomoč
ljudem v stiski
župnijska Karitas Polzela se je tudi letos pridružila akciji Dar jeseni. Zbiranje je potekalo minulo soboto in kot je povedal njen predsednik Blaž Jelen, so bili z akcijo, kljub temu, da se v^o več ljudi srečuje s takšnimi ali drugačnimi stiskami in pomanjkanjem, zadovoljni. Zbirali so krompir, zelje, jabolka, vloženo povrtnino, pa tudi ti^ovinske prehramb^e izdelke, ki so namenjeni uporabi v amskih mesecih. TT
Namesto
nekdanje tekstilne
Nekdanja tekstilna tovarna v Preboldu kmalu ne bo več prepoznavna, izjema je le Se dimnik, ki spominja na čase, ko je kraj pod Žvajgo še dihal in živel $ tovarno, ki je dajala kruh Številnim generacijam Savinjčanov.
Po stečaju tovarne je to vlogo vsaj deloma prevzelo podjetje za razvoj, proizvodnjo in trženje avtomobilskih delov Saps. Podjetje ima tudi zasluge za sedanjo podobo nekdanjega tovarniškega kompleksa skupaj s §e ostalimi lastniki nekdanjih objektov, ki opravljajo proizvodnjo dejavnost v tej industrijski coni.
Podjetje Saps, ki je eno od podjetij velikega nemškega koncema Odelo, zaposluje že več kot 450 ljudi. Trenutno gradi novo proizvodno halo, ki bo omogočila razširitev proizvodnje in nove projekte. S tem se bo zagotovo povečalo ludi število uposlenih.	DN
m p
NOVI TEDNIK
Vesela jesen na Gomilskem
Ttiristično društvo Go-milsko je v okviru prireditve Vesela jesen na Gomilskem pripravilo vrsto prireditev.
Začeli so z otroško delavnico, na kateri so se otroci seznanili z izdelovanjem košaric Iz šib ja pod vodstvom Srečka Dolinška in nadaljevali s potopisnim predavanjem Marka Rančigajain Zale Polajner o Vietnamu, Kambodži, Tajski, Maleziji in Sin-gapurju. Na odbojkarskem ženskem turnirje je med štirimi ekipami zmagala ekipa iz Braslovč. Pripravili so še kmečko tržnico, srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let, ter srečanje vseh krajanov s podelitvijo priznanj TD Gomilsko na temo Moje najlepše rož'ce za leto 2008. Predsednica Turističnega društva Božena Kosu je priznanja podelila Anici Semprimožnik z Comilske-ga> Marinki Drča iz Grajske
Kmečka tržnrca nd Gomifskem je privabila valiko obtskovalnv.
vasi, Luciji Rožič iz Zakla in Metki Vnunčec iz Šma-tevža, V kulturnem progra-
mu so nastopili učenci POŠ Gomilsko, Oktet Gomilsko. Barbara Trogar na klavirju»
pela je Eva Skok, program pa je povezovala Lucija Blatnik.
TT
Noč čarovnic
Noč Čarovnic zadnja leta tudi pri nas vznemirja otroško domišljijo. Odpravijo se na potep s Čarovnicami in strahci in se pogumno spopadajo z bolj ali manj strašnimi zgodbami o pravljičnih bitjih.
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je tudi letos pripravila ure pravljic z ustvarjal nicami na temo Noč Čarovnic.
V knjižnicah v Petrovčah> Libojah, Braslovčah, na Pol-
ftm
zeli In v Žalcu so prisluhnili pravljicama Čarovnica Vtlma in Strahci na večerji. Slednja je bila še posebej zanimiva, saj so pripovedovanje popestrile lutke desetih stiah-cev, ki so se zbrali na samotnem gradu na slavnostni večerji. Največ veseljaj)a so imeli otroci z ustvarjanjem lutk. V Žalcu so izdelali velikega pajka, v ostalih enotah pa strahca. Tisti, ki so bili bolj spretni in hitrejši, so si okrasili še slamico za čarobni napoj. Nekateri otroci so prišli na ustvarjainice oblečeni v čarovnice in s tem še dodatno popestrili srečanje. Ure pravljic je vodila knjižničarka Irena Verbič.
TT
adiocelje
W.9 ms «.6 mt
Utrinek iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec, k/er so v torek lutka popestrile pripovedovanje stnhc«v.
MOŠKI PEVSKI ZBOR 55

<
Moški pavski 2bor Polzela na jubilejnem koncertu
Zahvala
ljubiteljskim pevcem
Moški pevski zbor Polzela slavi v tem letu 55-letnico delovanja, čeprav Je njegova pesem že mnogo let prej odmevala s cerkvenega kora pri bogoslužju.
To obletnico so polzelski pevci zaznamovali s koncertom v kulturnem domu. Ljubezen do slovenske pesmi in petja je pevce spodbujala, da so po napornem delu na kmetiji, v šoli ali tovarni prihajali na pevske vaje in nastope. Zadnjih nekaj let jih vodi Mija Novak, Število pevcev pa se v letih obstoja giba od 18 do 30. Na koncertu je v imenu Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti vodja žalske izpostave Marko Slokar podelil Gallusova odličja. Srebrno Gallusovo značko za 15 let sodelovanja v zboru so prejeli Alojz Basti, Boštjan Novak, Primož Vasle in Ivan Vodovnik. Zlato Gallusovo odličje za 25 let so prejeli Jože Čas, Milko Divjak, Franc Likeb, Branko Novic, Jože Novak. Milan Palir. Konrad Pižom, Rudi Piiko, Stanko Novak mlajši In zboro-vodkinja Mija Novak. Gost koncerta je bil moJki pevski zbor iz Rothenbacha iz južne Nemčije.
TT
m
it. 86 - 30. oktober 2008
NOVI TEDNIK
VELENJE

ŠOŠTANJ
11
»Lokalcicc tudi proti poicopališču
Po Velenju brezplačno vozijo mestni avtobusi - Dober odziv med uporabniki
Mestna občina Velenje je uspela zagotoviti finančna sredstva, ki bodo občanom tudi v novembru omogočala brezplačen prevoz z »lokal-d«, otitno pa bodo lahko v sodelovanju s podj^ji v občini bre^lačne vožnje omogočali do konca leta.
Gre za avtobuse mestnega potniškega prometa, ki se vsakih 15 minut ustavijo na več postajah v mestu. Poleg dijakov in šmdentov so «lokalce« zelo dobro sprejeli tudi občani, tako da avtobusi ne vozijo prazni. »Lokald« po mestu vozijo od septembra, samo v tem mesecu pa so prepeljali 38 tisoč oseb. Brezplačno vožnjo poleg občine sofinandrajo premogovnik, šolski center. Gorenje, Izletnik Celje, Komunalno podjetje Velenje in Merca-tor.
Zaradi dobrega odziva so se v Velenju odločili za razširitev prog, in sicer so dod4li dve po-
stajališd, v Šaleku pri Snters-paru in Pesju pri kinološkem društvu, dodatne vožnje pa bodo »lokald<< opravljali v Času praznikov. Tararfi povečanega prometa v smeri proti pokopališču bodo namreč 31. oktobra in 1. novembra omogočili vožnjo z »lokala« tudi do pokopališča v Podkraju. Od 8. do 18. ure bodo avtobusi vsake pol ure zapustili glavno avtobusno postajo, nato bodo peljali po že utečeni progi do postajališča Rudarski dom, v kro^šču pa bodo obrnili ter pot nadaljevali proti železniški postaji (in ne proti mestnemu štadionu) terpo Partizanski cesti peljali proti Podkraja Ker bo jutri in v soboto spremenjen tudi prometni režim mimo poko-pališča v Podkraju (promet bo potekal enosmerno), bodo »lokala« pot mimo pokopališča nadaljevali čez Lokovico, nato pa po Partizanski cesti nazaj proti mestu. Ustavili bodo na
postajališču pri Cvetličarni Iris in se vTTüli na glavno avtobusno postajo v Velenju,
Analize, ki so bile opravljene v septembru in oktobru, so pokazale« da se z mestnim potniškim prometom zelo malo potnikov vozi po 20. uri, zato bo od 2. novembra spremenjen tudi vozni red. Zadnji avtobus bo glavno avtobusno postajo zapustil ob 20.03 in vožnjo končal ob 20.50.
Z mestnim avtobusnim prevozom želijo v Velenju prispevati k dodatni ponudbi storitev, prijaznih do občanov. Občina naj bi z uvedbo, občani pa s kar se da množično uporabo pripomogli k zmanjševanju izpustov v okolje. »Lokald« bodo poskusno obratovali do konca leta, potem bodo pripravili obsežno analizo in na podlagi iMe oblikovali progo, W se bo čim bolj približala občanom in njihovim potrebam.
US
Dan reformacije v Šaleški dolini
Velenjčani so v petek slovesno obeležili dan reformacije Id se spomnili Primoža IVubarja, ki je Slovencem zapustil neprecenljivo dediščino.
V	spomin na njegovo rojstvo pred 500 leti ter ob dnevu reformacije, so skozi leto pripravili več prireditev. Osrednja občinska prireditev je bila vGaleriji Velenje, Pozdravni nagovor je opravil župan MO Velenje Srečko Meh in poudaril, da se v Šaleški dolini zavedajo pomena Trubarja in njegovega poslanstva, zato so skrbno izdelali program prazničnih prireditev in jih z vso spoštljivosti tudi izvedli. Slavnostni govor pa j e opravil bh^i predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je izpostavil vrednote in zasluge Trubarja, da imamo Slovenci svoj jezik in svojo neodvisno državo ter svoj ponos.
V	vlogi Primoža Trubarja je nastopil Marjan Marin šek, ki je v monodrami prikazal Trubarjev Dk in s tem pričaral čas njegovega življenja,

ri
Primaz Trubar je spet predaval »lubim Slovencem«.
preganjanja in ustvarjanja. Člani Ansambla musica cubi-Glasberü program so izvedli cularis. JOŽE MIKLAVC
NAKRATKO
Menih nepoklicni župan
Šoštanj - Med poslanci, izvoljenimi na državnozborskih volitvah, je tudi Darko Menih, sicer župan občine, ki se je odločil za nepoklicno opravljanje funkcije župana. Na podlagi zakona o lokalni samoupravi se lahko župan odloči, na kakšen način bo opravljal svojo funkcijo. Ker se je županu Menihu s 15. oktobrom začel tudi poslanski mandat, se je Menih odločil za nepoklicno županova nje.
Komemoracija na Titovem trgu
V Velenju bo osrednja občinsko prireditev ob dnevu spomina na mrtve danes, v četrtek ob 18. uri oa Titovem trgu pri spomeniku Onemele puSke. Zbrane bo nagovoril poslanec in velenjski podžupan Bojan Kontič. Nastopil bo Moški pevski zbor Kajuh Velenje.
Po Velenju sicer kot »lokalci» vozijo stirffi Izletnikovi avtobusi.
DomaČe interno komuniciranje
Pred dnevi |e minilo 33 let. odkar so lahko delavci Premogovnika Velenje, nekdaj Rudnika lignita Velenje, slišali prvo oddajo iz domaČega studia. Takrat je namreč na območju starih Pre-log začela delovati razgla-sna postaja.
Letos so predvajali že 190 oddaj o aktualnih dogodkih v podjetju in izven njega. Radio
redno poroča o proizvodnji in poslovanju premogovnika ter njegovih družb, o varstvu pri delu, varovanju okolja, izobraževanju zaposlenih, kulturnem utripu v podjetju, posreduje nasvete za varno in zdravo delo ter življenje, obvešča pa tudi o športnih, kulturnih in družabnih dc^odkih» spremlja dogajanje v Velenju Ln sploh vse, kar je povezano s Skupino Pre-
mogovnik Velenje. Zaposleni lahko novice spremljajo preko zvočnikov na področju NOP ali preko internega portala na računalnikih.
Letos obeležujejo tudi 55-letnico prve izdaje internega glasila Rudar. Ko so pri sindikatu Rudnika lignita Velenje leta 1953 izdali prvo številko Velenjskega rudarja, se seveda v podjetju §e ni govorilo o internem komuniciranju, danes pa je Rudar eno od pomembrüh orodij internega komuniciranja v Skupini Premogovnik Velenje.
US
Rudarski oktet osvajal Francijo
Rudarski oktet Velenje, katerega umetniška vodja je Danica Pirečnik, v tej sezoni vstopa v 30. leto delovanja. Sredi okfobra so bili pevci na gostovanju v Franciji.
Tja so odšli na povabilo organizacijskega komiteja za mednarodno izmenjavo COEI, ki deluje v pobratenem mestu Velenja Vienne. Tam Je bii v času gostovanja sejem, na katerem se je oktet predstavil na več prizoriščih ter bil povsod zelo dobro sprejel. Rudarski oktet je imel v treh dneh štiri koncerte ler vrsto priložnostnih nastopov v Vlennu in Lyonu. Posebej za gostovanje v Franciji je oktei v svoj repertoar vključil priredbo francoske ljudske pesmi Chevaliers de la table ronde - Vitezi okrogle mize. Povsod, kjer jo je zapel, so z njim zapeli tudi poslušalci. Nastopi okteta so poželi tudi močan medijski odziv.
BS
Št. 80 - 30. oktober 2008
m
12
Šentjur |
HOVI TEDNIK
Torte Udiie Kundih so si v iqemni konkurenci prislužile 2lato madal|o.
Očaral jih je dotik Prekmurja
Lidija Kundih. doma z Dol* ge Gore, je eoa tistih slaščičarskih in drugih kuharskih mojstrov, ki so se z letošnjega 55. gostinsko turističnega ^>ora v Moravskih Ibph-cah, vrnili v zmagoslavju. V najmočneje konkurenci tort in sladic je bila namreč dobitnica ene izmed dveh podeljenih zlatih medalj.
Zastopala )e barve celjske bolnišnice, kjer je zaposlena. Sicer pa ima Še ne 30-letna Lidija že ogromno delovnih izkušenj. »Vedno sem iskala novo znanje in nove priložnosti,« pravi Lidija, ki se je nad povprečje dvignila že v času šola-nja v Mariboru, ko je nj en navdih in mentorstvo predstavljala učiteljica Darinka GostenČnik,
Tekmovanja seje tokrat udeležila tretjič, doslej sicer vedno v paru s sodelavko. Tokrat je v izziv ugriznila kar sama. »Brez velike podpore vseh v službi ne bi šlo»« opisuje dva tedna» v katerih je vsak dan 15 ur posvetila pripravam na tekmovanje. Na koncu je v najmočnejši konkwend tort in sladic od sto možnih dos^la 96 točk in prejela zlato medaljo. Trud se je več kot poplačal.
Lidija Kundih se v sladkem svetu svojega pokliea ne adovolji s si-vrm povprečjem.
»Vse temelji na ideji, zamisli, kako biti svež> inovadven in kako stopiti iz sivine povprečja.« A če ste se kdaj sprehodil po takih razstavah, veste, da se že povprečje vsaj na prvi po^ed zdi vAunsko in ne-premagljivo. Zato odločajo manse. Lidija je navdih našla v Prekmunu, v tipični panonski hiši. Skladno jo je potegnila čez vso svojo predstavitev in navdušila z dekoracijo, ki je tekmovalni program sicer sploh ne predvideva. Izde-
lala je glineni lonec ter vanj postavila makove in sončnične cvetove. Da ne bo pomote - prav vse od naštetega je bilo užitno. »Če bi imela več Časa, bi se v loncu brez dvoma znašli še ajda in pšenica.« Še največ težav je imela pri prevozu. Posledica v obliki 17^0 napoka-ne čokolade jo je verjetno tudi stala kakšne od Štirih kazenskih točk. »Občutek ob komentarju predsednice komisije je bil več dober. Najbolj jo je očaral prav lonec in tor-tina glazura, ki je bila drugačna od vseh ostalih.«
Lidija, ki je tudi sicer izredno aktivna v domačem kraju, pravzaprav nikoli ne miruje. Uä se in Izpopolnjuje na vsa-kemkoraku. »Nazadnje sta me navdušili kaligrafija in slikanje. Če hočeS biti vrhunski slašd-čar, 2golj obrtniška veščina ni dovolj. IVeba je dati duška ustvarjalnosti in umetniški žilici.« Če jo ob živem pripovedovanju posedale v iskrive oČi, vam je takoj jasno, da ideje in zamisli za prihodnje leto nastajajo že danes. >Oasno. da bom spet tam. Še boljša kot letos,« se nasmeji simpatična Udija.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: Grup A
Ol>TfJCA
J^uIaJjlr
PE CEUE, Stanetova ulica 13, tei.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULiSTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA a301 PETI^OVČE. Lovec 38 rmon: 03/428 55 SO. foic 03/428 55 83
Odkrili spominsice plošče hraniteljem orožja
Pripadniki območnega Združenja veteranov vojne 2a Slovenijo l^ško, člani policijskega veteranskega društva Sever, predstavniki Občine Laško, domačini, krajani in Laška pihalna godba> MoPZ Laško ter skupine Pit mi dej, so se pred dnevi ^rall> da obudijo dogodke v letih 1990 in 1991 in da odkrijejo spominske plošče na domačijah, kjer sta občinski štab Teritorialne obrambe in slovenska policija v usodnih trenutkih za Slovenijo hranila orožje.
Obito poguma in domovinske zavesti je bilo potrebne za odločitev, da se pod streho sprejme orožje in ostala vojna sredstva, ter da se zadeva ne razkrije, meni Drago Ožek, predsednik OZWS Laško. »Imeli smo in Še imamo ljudi, ki znajo v določenem usodnem trenutku odgovorno in pogumno sprejeti tvegano odločitev,« dodaja.
Znano je, da so morali vsi štabi TO po uka^u, i2;danem 17. maja 1990, orožje, ki je bilo shranjeno zunaj skladišč JLA, v strogi tajnosti prepeljati v objekte, ki jih je varovala JLA. To je pomenilo razorožitev Teritorialne obrambe. Orožje z našega območja
Laiki hipen Frenc Zdo^k je spregovonl na slovesnosti.
je bilo prepeljano in potem hranjeno v ob j ektih JLA v Bu-kovžlaku pri Celju. Vendar so dobršen del orožja tako rekoč ukradli nazaj in ga skrili na skrivnih lokacijah - na laškem območju pri družinah Dornik v Trnovem, Žveplan v Rimskih Toplicah, Trupej v
Laški vasi ter Medved in Gra-diSruk v Tevčah. S postavitvijo spominskih plošč so se jim skušali skromno oddolžiti za njihova dejanja. Plošče naj spominjajo in opominjajo na liabrost In veliko slovensko srce domačinov.
BA
Ex tempore Dobje na razstavi
Kozjansko je letos gostilo likovno kolonijo Ex tempore Dobje 2008. Iz različnih koncev regije je letos razstavljalo več kot 30 ljubiteljskih umetnikov, ki so navdih Iskali v razgledu in aiačilni modviki Dobja.
Kot je v sprönni besedi zapisala strokovna spremljevalka Ivana Andrič Tbdič, v delih prevladujejo moti\a krajinskih značilnosti in arhitektonskih posebnosti. »Veliko truda je vloženega v realistično podobo, vendar je treba poudariti, da si vsak sodelujoči likovnik prizadeva razviö lasten ro-
kopis.« Zmagovalec in dobitnik odkupne nagrade je s sliko Dobje 2008 postal Martin Cater. Izposta^ so še sliki Kozjanska domaäja Tine Milič iz Griž in slikarsko poetiko slike z naslovom Belo pismo avtorja Mateja Cepina iz Celja.
Martin Cater> sicer pr^sed-nik društva likovnih ustvarjalcev Ričnik Šentjur, ob vsem^-paj ni skrival navdušenja: »Iz leta.v leto se v društvu udeležujemo tega ex tempora, ki ga organizira domaČa izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, in upamo, da bomo opaženi. Da bom sam dobil
celo nagrado, si nisem niti predstavljal. To je res velika potrditev, iz katere črMš moč in z^on za vnaprej, se posebej, ker ta kolonija postaja iz leta v leto bolj odme^Tia, udeležujejo pa se je Dkovniki iz lii^e regije. Pri tem bi se rad zahvalil za pomoč Mihu Baj-detu in Bojanu Cmoku. Pa seveda mentoiju Ivu Brodeju, ki svoje znanje nesebično deii z nami in nenazadnje vsem obiskovalcem razstave.«
Razstavo si bo od 9. januarja mogoče ojledati tudi v Ipav-čevi hiši v Šentjurju,
Sto, foto: MN
Martin Čater z nagrajeno sliko Oobje 2008
m
St. 86 - 30. oktober 2008
NOVI TEDNIK
PODtemiHCI ROGATEC | ŠIIIAIUEP.J.|
13
Kozjance mika Titova
■ ■ ■ v v ■
dediščina
Wellness namesto Marxa in Engelsa - Propadajoči jugoslovanski socialistični blišč za kapitalistične čase
Nekoč so se v obmejnem Kumrovcu zbirale množice slušateljev, ki so se v tamkajšnji politični Šoli učiie o zlu kapitalizma, nato so tam bivaH begunci pred balkansko morijo> danes pa skušajo prazne objekte prilagoditi novemu kapitalističnemu času. Za velike objekte, ki mikajo tudi via-gatelja s slovenske strani. Iščejo novega lastnika.
HrvaŠka dižava iSče novo namembnost za o^mni poslopji Znanstveno-študljskega centra Kumrovec ler nekdanje ku-mro\^ke politične Šole Zveze komunistov Jugoslavije, ki so ju zgradili v rojstnem kraju Josipa Broza Tita. V obeh objektih želijo ponudnika, ki bo v njih poskrbel za bodočo turistično, izobraževalno, znans-
»»Kumrovec jezelo priinema desti-natija ta kangrssni In wellness turizem,ic pran Ivana Kolar, direktorica TermTuhelj, ki so v lasti skupine Terme OIrmia.
tveno ali zdravstveno dejavnost oziroma bi tam uredil dom za starejše občane.
Terme IXihelj so hrvaško zdravilišče v širši okolici Ku-mrovca, ki so ga kupile slovenske Terme Olimia iz Pod-četrtka. Predstavljajo pravo zgodbo o uspehu. Letošnji prihodek v Termah lUhelj je do septembra s 4,5 milijona evrov za 16 odstotkov višji od lanskega» dobiček v znesku 720 tisoč evrov je višji za blizu pet odstotkov. Letošnje Število nočitev so do oktobra povišali za 12 odstotkov, število kopalcev za blizu štiri odstotke.
Potem ko je hrvaški fond za privatizacijo pred enim letom objavil javni poziv za zbiranje neobvezujočih ponudb za nakup ali zakup državnih nepremičnin na območju Občine Kumrovec, so se med tremi interesenti pojavile Tferme Olimia iz Podčetrtka oziroma podjetje Terme Tuhelj (eno od treh iz skupine Term Olimia). Poleg Term Tbhelj sta se na javni" poziv države javili še družbi logra ter Oka, obe iz Zagreba.
Družba Ingra predlaga kongresni turizem ter ureditev doma za starejše občane, družba Oka vsebine za preživljanje tretjega življenjskega obdobja ter hotel s štirimi zvezdicami. In kaj ponujajo iz Podčetrtka oziroma iz ']\ihlja? »Kumrovec ocenjujemo kot zelo primerno de-stinacijo za kongresni in wellness turizem. Nahaja se na pol poti med dvema podjetjema oziroma med podčetrtš-kimi in tuheljskimi termami, zato menimo, da bi bila to odlična poteza, še posebej z ozirom na dosedanje poslovanje. Načrtujemo - Če bomo dobili priložnost - ure-
Kozjance mika ogromna socialistična dediščina v sosednjem Kumrovcu, ki je H dolge lota brez primemo vsebine.
ditev dveh hotelov in kongresnega središča ter izgradnjo manjšega wellness centra,« je pred nekaj dnevi potrdila direktorica Term Tuhelj Ivana Kolar.
Stavbo znanstvenega centra želi hrvaška država prodati za najmanj 3,1 milijona evrov, stavbo bivše politične Šoie za prav toliko. Družbi Ingra in Oka naj bi omenje-na zneska ponudili, Terme Hi-helj precej manj. O tem, kdo bo bodoči gospodar nekdanjega jugoslovanskega socia-
Stavba kumrovške politične šole Zveze komunistov Jugosla\dje je bila po načrtih slovenskega arhitekta dr. Fedje Koširja zgrajena leto dni po Titovi smrti, to je leta 1981. Na površini 7.500 kvadratnih metrov so med drugim predavalnice, dvorane za 300 slušateljev ter 153 enoposteljnih sob. Starejša stavba Znanstveno-Študijskega centra Kumrovec, iz leta 1974, je le malo manjša. V njej so med drugim dvorane za bli^ 400 slušateljev, samopostrežna restavracija, 134 ležišč v 62 sobah, v okolici pa amfiteater za tisoč obiskovalcev.
iističnega blišča v Kumrovcu, naj bi na koncu koncev odločila hrvaška vlada. Pri tem naj bi bili poleg cene od-
ločujoči merili bodoča namembnost in nova delovna mesta.
BRANE JEFANKO
S kolesom s Kitajske do Šmarja in naprej
Slovenijo je pred dnevi po dolgem času spet dosegla Marija Kozin. In na eni prvih točk v domovini se je ustavila v Šmarju pri Jelšah. Vse skupaj ne bi bilo niČ posebn^a, če ne bi Marija prikolesarita celo iz daljne Kitajske. Najtežje so jo seveda pričakovali v domači Skofji Loki.
Proti IQtajski je prvič odko- ti jugu in se morala spopasti z
lesarild'pred dvema leloma. »PrebrCfila« je Balkan, Tbräjo, Iraii, se cez Pamir povzpela na Tibet in potem čezenj prispela v Peking. Od tam je zavila pro-
bolečinami v kolenu. Iz Vladi-vostoka se je domov vrnila s transibirsko železnico.
Januarja letos se je spet podala na to pot. Tokrat s poslans-
tvom ekološke organizacije Gecko v Šanghaju. Po treh mesecih se je odlc^a, da se bo tudi tokrat domov vmila na enak način. Aprila se je v ležečem kolesu odpravila na 35 tisoč kilometrov dolgo pot proti severni Kitajski, Kazahstanu, Gruziji, Türäji in čez Balkan vse do slovenske meje. O izkušnjah in anekdotah bo Marija brez dvoma iahko napisala knjigo ali dve. Medtem ko smo mi na primer brali o vojni
v Gruziji, jo je ona doživljala skupaj z domaänL
Kot nam je.zaupala Maja RatQ. ki jo je sprejela v Šmarju, Marija pravi, da se je na poti počutila, kot da je samo vmesni člen, medij, W pomaga, da pozitivna enei^ja, veselje in entuziazem med mimoidočimi zopet zaokrožijo. »Sicer pa kamorkoli pride, izzove smeh in navdušenje na obrazih in ruši zidove med ljudmi. Nekje v Gruziji jo je spre-letel preblisk, da ne bo nikoli drugačna, da se ne bo nikoli podredila normativom, ki jih narekuje zahodna družba. Njeno poslanstvo ni osemur-ni delavnik v pisarni, ampak neprestana pot,« je še povedala Maja Ratej.	StO
Iz zrna pogača
l^piček humanitarne akcije Drobtinica znaša 531 evrov. Celoten znesek bo Rdeči križ namenil učencem Oš Rogatec, ki so iz socialno šibidJi družin. Območno združenje RK Šmarje pri Jelšah pripravlja akciju že ud leta 2003, sodelujejo pa društva žena iz Obsotelja in s Kozjanskega, ki darujejo kruh, pecivo in druge izdelke iz moke. Na stojnici v Rogatcu so domače dobrote prodajale prostovoljke RK iz Rogatca, Dobovca in Donačke Gore.
BJ
Z OeaNSKIH SVETOV
Šmarje do novih upravnih prostorov
ŠMARJE - Občina bo skupaj z ministrstvom za javno upravo, ministrstvom za finance in davčno upravo pristopila k ureditvi lastninskih razmerij, skupni obnovi poslovnih prostorov, izgradnji prizidka k poslovni stavbi na Aškerčevem trgu 12 in nakupu prostorov na Aškerčevem trgu 1. S pismom o nameri bo tako izpolnjen prvi korak k ureditvi neprimernih in že leta problematičnih prostorskih in delovnih razmer teh služb. V proračunu za prihodnje leto bodo planirali prihodke od prodaje premoženja, pripravili investicijski načrt ter projektno dokumentacijo. »V letu 2010 pa bi gradnjo izvedli in uredili prostore v obstoječem objektu. Če te priložnosti ne bomo izkoristili, gotovo ne bo manjkalo dru^, ki jo bodo. Vsekakor pa bo občinski upravni center s tem bistveno prikrajšan in osiromašen,« je točko na občinski svet s komentarjem pospremil župan Jože čakš. Svetniki so se soglasno strinjali z vsebino pisma in potrdili občinski upravi, da sproži vse omenjene postopke.
Kulturni dom obnovljen do prihodnje jeseni?
ŠMARJE - Obnovo Kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah bodo prijavili na razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Posodobili bodo predvsem odrsko opremo glavne dvorane skupaj s 300 sedeži, jo razširili in obnovili, uredili klimatizacijo in ogrevanje ter delno sanirali streho. Število sediŠČ naj bi povečali, uredili požarne izhode in modernizirali odrsko tehniko. Z dodatno akustično školjko bodo bistveno izboljšali programske zmožnosti, ki doslej koncertnim zahtevam niso zadoščale. Investicija, ki je zaradi negotovih razpisnih rezultatov sicer Se vpr^ljlva, je vredna dobrih 1,1 milijona evrov.	StO
www.radiocelje.com
it. 86 - 30. olctober 2008
m
14
Sl.KOHJICE| VOJNIK |
Za bolj povezano pomoč ljudem v stiski
V Območnem združenju RK Slovenske Konjice že zaznavajo posledice recesi-je. Brezposelnost narašča, veča se revščina. Zato je bilo eno osrednjih sporo^ če-trtkove programsko volilne skupSčine, da je treba obli-kovati skupno strategijo z vsemi» ki se ukvarjajo s pomočjo ogroženim družinam in posameznikom v lokaJ-ni skupnosti.
Čeprav je združenje v minulih štirih letih beležilo lepe uspehe pri razvoju krvodajalstva, organizirani skrbi za starejše, novih oblikah dela z mladimi in §e bi lahko naštevali, so največjo pozornost usmerjali v pomoč ljudem v stiski. »Ves Čas opažamo, da se k nam zatekajo po pomoč več ali manj iste osebe. Menimo, da je v takšnih primerih nujno upravičenca ali dru-žino obravnavali celostno.
Celostna obravnava zajema vse službe» ki se ulcvarjajo s pomoči potrebnimi v lokalni skupnosti. Dobro sodelujemo s šolskimi svetovalnimi delavkami, centrom za socialno delo in Karitasom, čeprav učinek - Žal - ni vedno optimalen,« je poudarila dosedanja in bodoča predsednica območnega odbora RK Mihaela Pugelj.
Poleg skrbi za ljudi v stiski si je OZ za naslednja štiri leta posiavOo še nekaj razvojnih usmeritev. Sekretarka Renata Gabrovec: »Pri delu z mladimi in preventivni dejavnosti želimo razširiti izvajanje delavnic primarne preventive v višjih razredih osnovnih in srednjih šol. v prvi pomoči želimo ustanoviti lastne ekipe za prvo pomoč v vseh treh občinah, ustanavljati nove skupine za samopomoč in tako zagotoviti lastno mrežo skupin, organizirati izobraževanja in poglobiti odnos s prostovoljci
na terenu ter v vsaki od 12 krajevnih organizacij zagotoviti po enega prostovoljca za brezplačno učno pomoč na domu...«
Na skupščini so podelili rudi priznanja OZ RK Slovenske Konjice za izjemno prizadevno delo. Prejeli so jih Adela Pačnik za 30-letno aktivno delo pri KO Vitanje» Viktor Kanter za dolgoletno prostovoljno delo, Rozi-ka Vodopivec za 25 let uspešnega predsedovanja v KO Ix)če, Dragica Taks Rntar za dolgoletno tvorno povezovanje OZ $ šolami ter Marta Šmalc za večletno angažiranje v zapletenih postopkih denacionalizacije. Tudi z njeno pomočjo je OZ RK Slovenske Konjice septembra dobilo vrnjen objekt na Ve-šeniški 6, ki ga nameravajo zamenjati za prostore, v katerih so že zdaj pisarne, predavalnica in skladišče Rdečega križa.
MBP
Prostovoljci, ki so iim podelili priznanja, v dnirbi s predsednico In sekretarko 02 RK.
Čista voda v vsako pipo
Izgradnja vodovodov je tudi v občini Vojnik pereč problem. Vodovode v krajevnih skupnostih Vojnik in Frankolovo sicer pospešeno gradijo, vendar bo minilo še kakšno leto, da bo v vsakem gospodinjstvu iz pipe pritekla čista voda iz javnega vodovoda.
Občina Vojnik je v letošnjem letu za izgradnjo 1,4 milijona
evrov vrednega vodovodnega sistema Vojnik-Devica Mari-ja-Tomaž-Male Dole pridobila približno 430 tisoč evrov evropskih sredstev. V letošnjem letu so tako že dokončali pol milijona evrov vreden odsek Devica Marija, prav tako 100 tisoč evrov težak projekt Zel-Če, ki je bil sicer načrtovan za prihodnje leto. Pri čemer bo celoten vodovodni sistem Voj-
nik-Devica Marija-Tomaž-Male Dole zgrajen v prvi po-lovid prihodnjega leta.
Do marca 2009 bo dokončan tudi vodovod Stražica v KS Frankolovo, ki so ga začeli graditi pred nekaj dnevi. Skoraj dva kilometra dolg vodovod z vodohranom bo stal dobrih 231 tisoč evrov. Od tega bo približno 131 tisoč evrov zagotovila država. Z izgradnjo tega vodovoda, ki se bo z vodo napajal iz vodnih virov obstoječega vodovodnega sistema, bo dolgoročno urejena oskrba s pitno vodo v naselju Stražica, hkrati pa bo v bodoče omogočena rudi možnost povezave vodovoda Stra-ža-Rakova Steza z vodovodom Frankolovo.
BA
NOVI TEDNIK
Otvoritvi planinska koče ne priti5«rBzanje traku, zato so predsednik IVHrko Blazinsak, župan Beno Poöergajs ter Član upravnega odbora Planinske zvoze Slovenije Joža Kodre kočo otvorili tako, da so odvezali planinske vode.
Koča zrasla s prostovoljnim delom
Minula sobota bo za vojničke planince zapisana z zlatimi črkami - priSIl so do svoje prve planinske koče, objekta, ki pritiče vsakemu poštenemu planinskemu druitvu. Njihova posebnost je, da so ga v celoti zgradili s prostovoljnim delom in prispevki donator je v, zato je bilo veselje ob otvoritvi le toliko večje.
Poleg 280 članov Planinskega druStva Vojnik se je otvoritve veselilo še okoli 200 krajanov in članov sosednjih planinskih društev. Njihove prve komentarje lahko strnemo v »kako je lepa, prostorna, super,« komentar župana občine in hkrati člana planinskega druätva Bena Podergajsa pa je bil ob takšni otvoritvi vendarle bolj obširen. »To je ena od otvoritev, ob kateri sem lahko sam tudi osebno ponosen. Spominjam se, kako sva pred leti s predsednikom društva
hodila po planinskih poteh in sva bila kar malo nevoščljiva društvom z dolgo tra-dicljp, z odličnimi domovi. Takrat sva si zadala cilj, da bomo tudi mi enkrat prišli do majhnega doma ali vsaj koče. To nam je po spletu okoliščin le uspelo,« je bil zadovoljen.
Koča pri Tomažu sloji na 444 metrih nadmorske višine» zgrajena je z 10 tisoč urami prostovoljnega dela. Sprejme lahko 60 ljudi, v kratkem pa nameravajo v njej urediti še 30 ležišč.
»Odločftev o gradnji doma je v nas tlela skorajda od ustanovitve našega dništva, od tega je zdaj že trinajst iet, vendar to so bile nekaj let le sanje,« se spominja vidno zadovoljen predsednik društva Mirko Biazinšek. Pot do koče ni bih enostavna, saj niti zemlje, kaj Šele sredstev za
gradnjo niso imeli kje vzeti. Misija nemogoče se je začela, ko so s pomočjo občine le prišli do zemljišča, vsa bremena od tu naprej pa so prevzeli nase. To pomeni, da so prav vse. od rušitve starega objekta, ki je prej stal na tem mestu, postorili člani društva sami. Rušili, gradili, prekrivali, izdelali vso notranjo instalacijo ... Na srečo imajo v društvu vse potrebne mojstre gradbene obrti, za materialni del pa so ^nafehtali« donatorje. »Vsakega, ki ;e vsaj nekaj prispeval, pa tudi, če je šlo le za eno smreko, smo zabeležili. Vse smo sedaj zbrali skupaj in jih z zlatimi črkami zapisali na plakat, ki visi v koči,« je dodal Biazinšek. Pridno pa so zabeležili tudi vse prostovoljce, ki so v treh letih, kolikor so gradi'i kočo, opravili 10 tisoč prostovoljnih ur dela. i
ROZMARl PETEK Foto: MATJAŽ JAMB^IŠKO
ljudi seje na otvoritvi trio. Za popestritev pa so poleg malekov a Vrtca Mavrico Vojnik pobeli še šte^lni dnigi.
m
it. 04 • 80, oktober 2008
NOVI TEDNIK
Tsr

KULTURA
15
Sezonski delavec
Dirigent Simon Dvoršak je življenje zapisal glasbi - Optimizem pred bližnjo premiero opere Teharski plemiči
Simon Dvoršak. SO-letni glasbenik» zelo ponosen na to, da je Celjan» je nekak-Šna Črna ovca v družini» Čeprav sam (emu pravi» da je svetla izjema. Starša sta bila namreč športnika. Pri rosnih štirih letih je v domači dnevni sobi odkril klavir. In ta ga je pritegnil s tisto skrivnostno magijo, ki je pravzaprav nerazložljiva. Kar nekako prilepil ga je nase in ga, kot nekakino magično vesoljsko plovilo odvlekel v čisto nov svet -svet glasbe, ki se ji je zapisal proti koncu gimnazijskih let.
Odločitve za la svet ni obžaloval. In ne obžalujeta je niti starša, za katera je bila sinova odločitev presenečenje in skrb ... »Kako pa boš od glasbe žive!?« je bilo vprašanje. ki sta mu ga zastavila, saj je za večino slovenskih smrtnikov glasba Se vedno le nekak hobi, ne pa poklic. Danes sta ponosna nanj Jn on na njiju, ki sta ga v življenjski odločitvi podpirala.
»Z glasbo sem se začel spoz-navati pri Štirih leiih. Zanimanje zanjo in za klavir me je vodilo v celjsko glasbeno šolo, kjer sem opravil deset letnikov klavirja. Študira) sem na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer sem let^ 2002 diplomiral, pet let kasneje pa še na akademiji za glasbo v razredu prof. Marka Letonje. Od takrat sem, reciva temu tako • svobodni umetnik,« je pogovor začel Simon Dvoršak.
Kaj vse počnete v življenju kot poklicni glasbenik?
Že peto leto sem umelniS-ki vodja Simfoničnega orkestra Domžale -Kamnik, šesto leto vodim simfonični orkester žalske glasbene šole, redno sodelujem z Orkestrom Slovenske filharmonije, s simfoničnim orkestrom SNG Maribor, veliko sodelujem z orkestrom Adrianis iz Ljubljane, s festivalskim orkestrom vMariboru, redno sem tudi asistent pri opernih produkcijah v mariborski operni hiši... NI mi dolgčas.
Začeli ste s klavirjem, je Še vedno v ospredju ali pa vas botj vleče vmagično se-
Simofl IhrtHiak
stavljanje zvočnih slik različnih orkestrov? Ste bolj pianist ali bolj dirigent?
Dirigent, na vsak način. Toda dirigent brez klavirja ne more obstajali. Vse partiture za dogodke. ki jih pripravljam. si najprej preigram na klavir. Že za to je treba veliko znati o klavirju, ki je inštrument, s katerim lahko deluješ na več področjih v glasbi. Sicer pa veliko delam z instrumentalisti, veliko s pevci in to se vse »poklopi«, ko pride do produkcije kakšne opere, muzikala ali česa podobnega. Mikoli si nisem predstavljal, da bi bil koncertni pianist,
Ste zelo zaposleni» kar je po svoje dobro, a koliko časa vam pri vsem tem delu sploh ostaja zase?
Kar naprej sem na poli, Sliši se grozno, a moj drugi dom je avto. Imam pa srečo, da je Slovenija majhna in da smo v Celju nekje v sredini in no-
bena pot ni predolga. Naša sezona jepodobna šolskemu
letu, čeprav se malce zavleče v poletje in se malce prej začne. Največ časa vzame nastajanje nekega projekta, zatem Sla dva meseca zelo naporna. temu pa sledi nekaj-tedensko zatišje. Naše delo je pač sezonsko... Edina neprijetnost je delovni čas. Vaje imamo od jutra do popoldneva in spet zvečer. Časa. ki ga ljudje po službi posvečajo sebi, dnižini, prijateljem, preprosto ni. Nam ostane le kakšen vikend. Še buje je med prazniki, ko si vsi želijo glasbe in moramo mi na oder.
Te dni ste skoraj brez prostega časa zaradi priprav na prvo uprizoritev opere Teharski plemiči. Od kod ideja za ta projekt? Kdaj sta se z Gregorjem Oelejo odločila ugrizniti v tako drag in zahteven projekt?
Od tega je leto dni. Nekega dne je prišel Gregor k meni in mi povedal za projekt Ulrik» dodal pa še, da imata tudi brata Ipavec prihodnje leto obletnico smrti. Lončen odgovor na vprašanje, kaj če bi skušali narediti kaj na ti povezani temi je bil - Teharski plemiči. Ta opera namreč povezuje tako zgodovino Celjskih in še zlasti Ulrika, kot Ipavce, Naslednji korak je bil izbor zasedbe. V orkester smo pritegnili Celjane in
okoličane, veliko prijateljev. Celjani imamo srečo, da imamo v Celju in bližnji okolici nekaj izvrstnih opernih solistov in tu [zbira ni bila težka. Razen Janka VolČanŠka, ki je iz Brežic, so vsi ostali Celjani. Največ težav pa je bilo pri zboru. Prvi problem je, da Celje poklicnega zbora ruma. vsi ostali odrasli zbori so izključno ljubiteljski, v smislu, da se dobivajo, kolikor jim pač čas dopušča. Vedela sva. da to ne bo lahko, a sva se odločila in povabila pevce iz I, in iz gimnazije Celje - Center. Kar nekaj razlogov gre tej odločitvi v plus, zlasti velik žar, energija in volja do dela. Po drugi strani mladi pevci kažejo neizmeren Čut pripadnosti do nečesa novega. To bo za vse njih dragocena življenjska izkušnja.
Kako pa ste mlade prepričali v opero te pač niso po njihovem glasbenem okusu?
Na začetku so mladi veliko dvomili. Nekaj jih je sodelovalo pri Lepotici in zveri, ki pa je čisto drug svet. A opera Teharski plemiči je zelo ljudska in da veliko možnosti nepoklicnim in neoper-nim pevcem v zboru. Opera bazira na zboru, kar izhaja iz tradicije Ipavce v tn takratnega domoljubja, zborovskega petja in druženja. To so mladi sprejeli.
Kako uskladite glasbenike?
Imel sem srečo. K sodelovanju sem povabilljudi, s katerimi že dolgo sodelujem in se zanesem na njih. Težav tako
ni bilo. Rad delam z njimi, oni tudi z mano. Vse gre brez hudih besed.
Doslej so zbor in solisti vadili posebej, vi z orkestrom posebej. 2daj celotno zgodbo že sestavljate...
Minuli konec tedna je bila prva skupna vaja> ki je bila zelo uspešna. Namenili smo jo predvsem temu, da pevci slišijo in vidijo orkester, ki ga med premiero ne bodo videli. Od juU^i naprej so vse vaje v polni zasedbi in v Slovenskem ljudskem gledališču. Vaje bodo v kostumih, postavljena bo scena, za piko na i pride Še maska in lasulje. f^emiera je tu.
In kakšna so pričakovanja?
Velika. Od celotnega ansambla pričakujem veliko žara in energije, glede na to, da je druščina zelo mešana. Vsi nastopajoči so se ujeli, trenj ni, vsekakor si želim, da bi publika predstavo dobro sprejela, In da si bodo v prihodnje v Celju še želeli česa podobnega. Da bomo v zvezi s tem, če ne že nadaljevalci, pa vsaj pobudniki, da se v Celju začne tudi s tovrstno glasbeno ^edališko umetnostjo. Zdi se mi. da Sloveniji tega manjka. Kljub dvema opernima hišama, ki imata na sporedu klasike. Nujno potrebujemo Še nekaj vmes - malo več muzikala, malo več operet in, konec koncev, tudi obuditve slovenskih oper, ki sicer ne sodijo v svetovni vrh, so pa pomembne za razvoj slovenske glasbe in za dvig našega naroda.
BRANKO STAMEJČIČ
Posnetek s petkovih pivih skupnih vaj orkestra, zbora in solistov. (Fot&: Katra Petriček)
Forum prevzel Živo
Najbolj obetaven plesalec Žive Goran Kusić (levo) in njegova soplesalka Zala Stiglic
Plesni forum Celje je spel dokazal, da sodi v sam vrh slovenskega sodobnega plesa. S svojimi koreografijami je bil kot edini iz Celja izbran na festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa 2008. od koder se ni vrnil brez nagrade.
Za najbolj obetavnega plesalca Žive so izbrali Celjana Gorana Kusiča. V duetu z Zalo štiglic je zaplesal letošnji zmagovalni ples državnega tekmovanja v avtorskih plesih Opus 1 Reed between the lines. To nagrado je letos prvič po svojem izboru podelila Naranja Moravia, plesalka in ko-reografinja iz Venezuele, ki od leta 2001 živi in dela na Dunaju. Posebno pohvalo za izvedbo plesa sta dobili tudi plesalki
Plesnega foruma Celje Ana Cvelfar in Kaja Vajdetič za avtorski ples Klepetavi lasje, ki sta Naranjo Moravia prepričali z odrsko prezenco, osveščenostjo telesa, medsebojno plesno povezanostjo In predanostjo ideji.
V sklopu festivala se je^na sobotnem zaključnem večeru v Ljubljani z avtorskim prvencem Brianova pralnica premierno predstavila tudi plesalka Plesnega foruma Celje Maja Kalafatič (diplomantka plesa na akademiji v Salzburgu), vodja Plesnega foruma Celje Goga Stefanovič - Erjavec pa je vodila plesno delavnico za mentorje plesnih skupin.
BA
it. 86 • 30. oktober 2008
m
16
AKCIJA
NOVI TEDNIK
Električni šole
Pred kratkim se je zgodilo, da smo doma zvečer ostali brez elektrike. Id to ne ftamn kakSno minuto ali dve, ampak je trajalo kar oekaj ur, da smo znova lahko prižgali luči. Na omrežju se je zgodila okvara, ki so jo morali strokovnjaki elektropod-jetja odpraviti. Pa tako se nu je mudüo na računalniku napisati Članek in pogledati zanimivo oddajo na televiziji. Ja, danes si življenja brez elektrike ne moremo predstavljati. Tako najbrž meni tudi naša bralka Nina Malovrh iz Celja, ki ]o je zanimalo» kako v termodektrar-ni elektrika sploh nastane. Nič lažjega, smo rekli, saj stoji ena ^to blizu, v Šoštanju.
šoštanjska termoelektrarna je najveCji termoenergetski objekt v Sloveniji, nam takoj pojasni Matjaž Posi-nek, ki nas je spremljal na poti v odkrivanje. »809 me-gavatov imamo instalirane moči. Proizvodnjo električne energije prilagajamo porabi elektrike v omrežju. Zeleno vrednost dobimo iz Ljubljane in toliko elektrike potem oddamo v omrežje. Seveda je nekaj porabimo tudi za svoje delovanje «
Osnovna surovina za pridobivanje energije Je v lermoe-lekirami premog. Ja, prav tisti iz bližnjega premogovnika v Velenju. F^emog morajo najprej zmleti v prah. Zatem takšen prah vpihujejo v kurišča, sestavljena iz Številnih cevi. Gre torej za velike peči, kotle» visoke skoraj sto metrov, v katerih lebdi ogenj. Tako nastala toplota se v upar-jalniku prenaša na vodo. »Z velikimi napajalnimi črpalkami tlačimo vodo s pritiskom skoraj 200 barov v kotel in s pomočjo iz premoga dobljene toplotne energije (540 stopinj Celzija) iz vode nastane para.« V bloku 5, ki je najz-mogljivejši, proizvedejo malo več kot tisoč ton pare. Stisnjena para ima veliko energije, ki jo sprosti na turbini. Najprej med lopaticami turbine ekspandira in energija pare se pretvori v mehansko energijo. »l^irbino vrtimo s tri tisoč obrati na minuto. Prav s takšno hitrostjo $e vrti tudi ge-nerator, ki iz mehanske energije naredi električno,« Matjaž pojasni zadnji del nastanka elektrike. Generator seveda deluje po principu magnetnega polja, ki ob vrtenju
na navit jih inducira napetost. Preko transformatorja napetost dvignejo (na bloku 5 na 400 kilovoitov) in tako električno energijo oddajo v omrežje. Tu potem nastopijo še znameniti veliki okrogli stolpi - hladilniki, ki so kar zaščitni znak termoelektrarn. Paro tam z ohlajanjem pretvorijo nazaj v vodo. Potem se lo'og ponovi, saj to vodo znova usmerijo v kotel.
Zmanjšati vplive na okolje
Letos so na blok 4 in 5 pri-gradiü plinski turbini, ki z iz-gubno toploto dogrevata vodo na bloku in omogočata višji izkoristek. »Plin je čistejši ener-gent, saj je količina o^jOco-vega dioksida pol manjša kot pri kuif enju premoga.« Postopek pridobivanja električne
ener^je je res že končan, a delo v termoelektrarni s tem še ni zaključeno. Dimne pline, ki nastanejo ob gorenju premoga, s pomočjo elektrofil-trov najprej očistijo praSnih delcev. Dimni plini pot nadaljujejo v razžvepljevalno napravo. kjer jih s pomočjo mokrega kalddnega postopka očistijo žveplovih oksidov. Tako očiščeni gredo skozi dimnik v zrak. Stranske produkte odložijo na urejenem odlagališču, del pa se uporabi v gradbeni industriji,
V prihodnosti bo Termoelektrarna Šoštanj še večja. In-lermvno so slekle priprave na gradnjo bloka 6, Id bo zamenjal dotrajane prve tri, z njegovo pomočjo pa bodo lahko izdelali Še več elektrike, ANDREJ KRAJNC Foto: MARKO MAZRJ
STE VEDELI?
Bloka 1 in 2 v TE Šoštanj 50 zgradili pred 52 leti, njuna skupna moč je 60 MW. Za primerjavo: blok 6, ki ga bodo ZAteh graditi prihodnje leto, bo imel moč kar 600 MW.
V	polletju so v TEŠ proizvedli skoraj 10 odstotkov več energije kot lani.
V	Sloveniji okoli 20 odstotkov električne energije uvozimo.
Za eno kilovatno uro elektrike pokurijo I»2 kilograma premoga. Izkoristek premc^ je tako okoli 30 odstotkov. Na novem bloku bo ta okoli 4S-od' stoten. Z isto količino premoga bodo tako ustvarili več energije.
V	Šoštanju proizvedejo tretjino slovenske porabe elektrike, za kar letno porabijo okoli 4>5 milijona ton premoga.
Proizvodnja elektrike v termoelektrarnah povzroča onesnaževanje okolja. V Šoštanju so se načrtne ekološke ureditve termoelektrarne lotili pred dvema desetletjema. Žveplove okside odstranijo v Čistilni napravi, kontroliran ]e izpust dušikovih oksidov» še vedno pa ostaja problem ogljikovega dioksida. Letno ga spustijo v ozračje več kot 5 milijonov ton.
V	Sloveniji zadnja leta gradimo zlasti hidroelektrarne na Savi. V Bošta-nju je že zgrajena, gradnja teče oa Blanci in v Krškem, načrtovani pa sta še v Brežicah in Mokilcah.
Več fotografij je objavljenih na spletni strani www.radiocelje.com.
Je tudi vas zamikalo, da bi se podali na pot odkrivanja? Izpolnile spodnji kuponček in z malo sreče^^ste imeU^možno^st sßoj^ati n^	ne mojetejjpgr^ati.___
I toia pfümsk:_
I Naslov:_
I Tstsfon:
1 Spoznati žetim, kako nastane predlagajte eno alt već stvari}:
Points na naslov: AfT&RC, PreUffiova 19,3DD0 Ce^, t pripisom: Pot v odkrivai^e.
I^UIC
Š«. 9B * 30. oktober 2008
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
17
V	V
r.Tn)^


Satelitski po$nei«k območja Jurfcfostra z oznaćanimi ozvezdji. Sestavni del onudja, praslikanaga zneba na zemljo, ja tudi kartuzija Juridostar, ki lazi na poziciji Sirija.
Kakor na nebu, tako na zemlji
Skrivnostni slcalni zidovi na območju Jurkioštra vznemirjajo javnost - Osupljivo odkritje patra Karla Gržana
Ljudje smo se od nekdaj ozirali v nebo in v trajnosti zvezdnih sistemov razbira« li zakonitosti za zemeljsko varnost in gotovost. Na svo-jih poteh sonam (bile) zvez-de pomenljive sopotnice. Zanimive povezave, ki so jih naši predniki pletll z zakonitostmi neba> odkriva asLro*arheologija. Te zgodbe niso oddaljene. Živimo v njihovem območju, le prepoznati jih moramor je prepričan pater Karel Gržan. ki je odkril eno teh zgodb.
Karlu Gržanu raziskovalna žilica ne pusti počivati- V času službovanja v Jurklošmi je v tamkajšnji Icanuziji odkril pomenljive pomnike, med dru^ podstavek grobnice - zelo verjetno mesto pokopa Veronike DeseniSke -in skrivno knjižnico. Njegovo najpomenJjivejše odkritje v dolini GračnLce so do-slej neznana gradiSča. ki so umeSčena v prostor po zvezdnih koordinatah. O svojem zadnjem odkritju, s katerim pridobiva kultura davnih prebivalcev lega prostora nove spoznavne razsežnosti, je Karel Gržan napisal tudi knjigo V znamenju Ori ona. V prihodnosti bosta izSli Še dve, napoveduje.
Orion v dolini
Gračnice
Začelo se je povsem nedolžna. Ko se je Karel Gržan konec lanskega ieia s kopica vaš-čanov v bližnji gozd odpravil nabirat mah za jaslice, niti slutil ni, da ga tam čaka osupljivo odkritje. Potem pa ...
»Zanimanje so vzbudile velike kamnite gmote, ki so bile sicer nepovezane, a vendarle za naravno razporeditev >pieurejeno urejene«. Pravzaprav so nakazovale mogočen zid. Ko sem se v naslednjih dneh vračal na to obmo^e, sem uvidel, da se kamniti zid vzpenja na vrh griča, potuje do drugega griča in naprej do tretjega ter se pomenljivo konča potem, ko poveže vrhove vseh treh gričev,« začetek svojega raziskovanj a opiše Kare! Gržan. Nato nadaljuje: »Zri sem v zid, ki je ob ostalih ruševinah ob svojih
straneh nakazoval pomembnost prostora. Saj poznate trenutek, ko li odpove pamet» ko v svojem miselnem konceptu nimaš podatka, vzorca, ki bi ti pojasnil novo, nenavadno? Zaka) zid, dvojni zid k vrhu griča? In potem spoznanje: stojiš pred odkritjem, ki terja spoštljivost in ne prenese poenostavitve.«
Ko je Gržan tako opazoval tri enako visoke griče, povezane s kamnitim zidom, se je vznesenost prepletala z is-kanjem možnih vzporednic. Prizor ga je močno spominjal na tri med seboj pove-
Vrii trećega griča rn na njagovem pobočju obzidja. Na nekaterih mestih sa ja obridja ohranilo calo do visina anaga matra.
zan?gričevščečinu (znanem kot svetem prostoru pribaltskih Slovanov, op. p.) ob poljsko-baltski obali, ki naj bi simbolizirali tri med seboj povezane svetove (nebeški, zemeljski in podzemeljski svet), ki jih predstavljajo tudi tri zvezde v Orionovem pasu. »Ali )e možno, da sem v Orionovem nebesno-ze-meljskem svetišču?« ga je s pre letelo.
Odhitel je proti domu in na zvezdni karti oziroma specialki zarisal tri zvezde Orionovega pasu ter nato označil Še lokacijo dveh skalnih osamelcev, ki bi lahko nakazovala zvezdi na večernem nebu pod Orionovim pasom. In res! Pred njim se je pokazal zemeljski del Ori on a. Začelo se je vneto raziskovanje in odkrivanje ... In če je na začetku iskanja še zaman obredel marsikateri hrib, je bilo kasneje to vedno bolj poredko. Kajli v sebi je kmalu zaznal povezavo neba z zemljo in utrdil prepričanje »kakor na nebu, tako na zemlji«. Na osnovi te formule in ob že znanih lokacijah je na specialki presenetljivo natančno vnaprej določal odkritja na terenu. Tako je odkril ne le celoten Orion, ampak ludi ozvezdje Dvojčka, Bika. Velikega psa ...
Vač sto matrov dolgih zidov v gozdu na območju Jurkioštra niso postavili kmo^e kot ogrado za živino, jo propriČan pater Karal Gržan. Zidovi in rušavine naselbin z izjemno natančnost|o stodijo zvazdnim razpoFodh tvam, zato Gnan sklepa, da so najdba ostanki več tisoč l«t starega megslitskega svetllča, ki odkriva izjomno povezanost staroselcev na področju naše dežele s kozmičnimi razsežnostmi.
Knjiga V znamenju Oriona je vzbudila veliko zanimanje javnosti. Vendar Karel Gfian (v sredini) poudaiia, da je ne smemo razumeti kot znanstveno resnico, ampak kot tezo in neskončen izziv zs nadaljnje raziskave. »Monla bo knjigo kakšen strokovnjak s kritiko tudi raztrgal, a to nas ne sme potolči,« je realen Gnan. Na levi je direktor Zavoda Odon Jurklošter dr. Peter Kozmus in na desni laški župan Franc Zdolsek.
Zdaj je na vrsti stroka
Brez pomoči domačinov Karel Gržan osupljivemu odkritju verjetno ne bi prišel na sled. Domačini so namreč že dolgo vedeli, da se v teh kamnitih zidovih nedaleč stran od njihovih domov skriva nekaj nenavadnega. Skoraj prepričani so bili, da to niso običajni zidovi. ki bi jih kmetje postavili kot ogrado za živino ali za določitev mej. Niso pa vedeli pravega pomena leh starodavnih gradišč. Ker jih je to skrivnostno zidov-je preveč vznemirjalo, so se mu miselno in fizično izogibali in ga s tem tudi ohra-njah.
Karlu Gržanu so pri raziskovanju pomagali izbrani posamezniki, poznavalci, medtert) ko je pri uradni stroki naletel na gluha ušesa. O najdbi je namreč obvestil celjski zavod za varstvo kulturne dediščine, a se nI odzval, pravi pater. A Gržan je prepričan, da bodo njegove najdbe in teza, da so stara prazgodovinska gradišča v dolini GraČnice ostanki kulture neolitskih (aH bakreno dobnih) ljudstev, pri strokovni javnosti slej ko prej naletele
na buren odziv in povzročile pravo raziskovalno mrzlico. »Prepričan sem, da je to območje tako arheološko zanimivo, da bi večarheologov lahko tu dočakalo >penzi}o<,« pravi Gržan, »vedeti morate, da so kamniti zidovi, ki so tudi najbolj vidni, le zadnja faza dolge zgodbe, ki se je pletla skozi zgodovino. Največje bogastvo pa se skriva pod površjem. Sam v raziskovanju nisem posegal v notranjost odkritij, ker je to odgovorno področje uradne stroke. Arheološke raziskave bodo tudi umestile najdišča v obdobja njihovega nastanka ter jim opredelile čas predelav in dodelav.«
Karel Gržan je s svojim odkritjem in knjigo javnosti nedvomno vrgel dobro kost za glodanje in poskrbelza veliko promocijo Jurkioštra in njegove okolice. V vodu Odon, ki je izdal Gržanovo knjigo V znamenju Oriona, že načrtujejo vodene oglede po odkritjih, hkrati pa jih skrbi, kako bodo vse te najdbe zavarovali pred ©skrunitvijo. PaterKarel Gržan je odločen: »Vsdko nestrokovno poseganje v ta gradišča bomo tako; prijavili policiji.«
BOJANA AVGUŠTJMČIČ Foto: MARKO MAZEJ
Št. 96 • 30. olctob«r 2008
m
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Takole so so Manon Vengust Franci Plibersak in Simon Sešlar poslovili od dolgoletnega igralea Marka Khuika. Potem pa so se jim prekrižali računi.
Še o Sešlarju in C-športu
Odgovarja tudi odpuščeni direktor Franci Piiberšek
v prejšnji številki smo zapisali razlago predsednika NK MIK CM Celje Marjana Vengusla glede razrešitve direktorja kluba Francija PUberška.
Pojasnil je tudi problematiko ^ede Športnega direktorja Simona Šešlaija. »Tesno je sodeloval z direktorjem pri pripravi pogodb in več kot očitno je, da mu je preveč zaupal in pomagal. Vzrokov ne poznam. Morda zato. ker )e neizkušen. Nima dovolj pravnega in ekonomskega znanja. Tega druStvo ne more dopuščati. Obveznosti Športnega di-rektorja so drugačne kot si^avta ali trenerja šole mladih. To je visoka funkcija s primernim plačilom, zato se mora seznaniti s klubskimi akti, pravili, in da to v pogodbah upošteva. Po pregledu pogodb sem se z njim sestal in zahteval, da stori, kar mora. Mi še zdaj nimamo Športnega pravilni. Ne zdi se mi logično, da ne ve, zakaj je razrešen, kajti dobil je obrazložen sklep. Je še mlad in obeta, društvo ga še lahko angažira» toda moral bo temeljito spremeniti odnos do društva in okolja. Vse skupaj je zanj dobra šola.«
»Argumentirane poteze«
Vengust, ki poudarja, da je ^ede Piiberška storil napako, zdaj pa jo zgolj popravlja, je doživel precej očitkov glede C-športa-»Toje družba zome-jeno odgovornostjo, ki jo je potrdila skupščina kluba 26. febručuja letos za dobo enega leta. če ne bo izpolnila obveznosti, se ji ukine status. Z mar-ketinškimi aktivnostmi je zbrala preko 290 tisoč evrov. če ne pokrije proračuna za leto 2008, ki naj bi znašal 1,8 milijona evrov, lo delo opravlja brezplačno!« Svoje mnenje je clüdai podpredsednik Marko Zidanšek: »V zadnjem obdobju so bili odhodki višji od prihodkov in posledice so bile lo-
gične. Predsednik je argumen-üral svoje poteze. Zadeve peljemo na urejen način. Brez močnega Človeka ali močnega podjetja, ki je priprav!jeno prevzeti nase največjo težo od-govomostiprizagotavljanjuS* nančnih sredstev, je v Športu težko.«
Izredna skupščina?
v ponedeljek je Ftanci Piiberšek želel na novinarsko konferenoj, kar so mu preprečili varnostniki (tako kot tudi vstop v slaäinico po tekmi z Nafto}, potem pa je čakal pred Areno Petrol. Naslednji dan, ko seje seznanil z vsebino povedanega, je spregovoril za Novi tednik in Radio Celje: »Čudi me, zakaj je ukinjen forum na klubski spletni strani. Očitek glede prekoračitve pooblastil ne driX. Ko smo ugotovili napake računovodskega servisa v preteklosti, ko je en i^Blec imel dve plači» drug pa nobene, in ker finančno stanje ni bßo razvidno, smo prestavili računovodstvo v klub. Revista je dva meseca in pol učila gospo Ro-zalijo in vpeljala programe. Ob dogovoru, da se sodelovanje s prejšnjim računovodstvom prekine s 30. septembrom, je biJa prisotna tudi Jasmina Vengust, Res je. da sem predstavil program vpisovanja nalog in opravljenega dela zaposlenih. Uspešni so drugod zadevo pohvalili zaradi boljšega načrtovanja. Proračun kluba ni bil prekoračen. Za plače smo imeli kvoto, ki smo jo s posojo Nejca Pečni-ka delno dopolnili. Proračun je prekoračen za 30 tisoč evrov, ker so bile za določene igralce, ki več ne igrajo za nas, pogodbe fiksne. Če to odštejemo, imamo Še 60 tisoč evrov viška,« Govorilo se je tudi o pogodbah z igralci in sila spöiTiO klavzulo. »Za vse pogodbe je bil zadolžen C-šport, opravil pa je le pogodbo za direktorja kluba. Ker omenje-
na družba ni kvalitetno in v roku opravljala nalog, je sestavljanje pogodb opravila pravna služba podjetja Mik. Sporni člen pa se glasi: >Igra-lec soglaša, da v primeru Šestmesečnega uspešnega poslovnega sodelovanja s klubom v roku 14 dni sklene s Franci-jem PliberŠkom menedžersko pogodbo, v kateri bodo natančno opredeljene pravice in obveznosti menedžerja in na-roČnika.< Ko smo to zapisali, skupaj s Športnim direktorjem nisva vedela, da ne smeva biti menedžerja igralcem' Seveda tudi nimava licence. Mislim, da ta člen ni sporen, ker nobena pogodba ni bila skle-nj ena.« Ze v ponedel j ek j e Piiberšek dejal, da bo vztrajal do konca. Kaj to pomeni? »Klubsko odpoved sem predal odvetniku, ki bo zahteval uradno obrazložitev. Mislim, da bomo morali Celjani zahtevati izredno skupščino in terjati odgovore glede predsednikovega dela. Zagotovljenih je trenutno le 39 odstotkov od načrtovanega proračuna.«
Klobčič se ni začel odmotavati, temveč se je še bolj zapletel. Presodile sami. Stvari so vendar kristalno jasne ...
DEAN SUSTER Foto: SHERPA
Tina Trstenjak {beli kimono) v akciji
Trstenjakovi bron v Bangkoku
IgorTrbove
Celjanka Tina Trstenjak je odločno zakorakala po poti izjemnih judoistk Sanka kuj a, Urške Žolnir, Lucije Polavder in Petre Nareks.
Na mladinskem svetovnem prvenstvu na Tajskem je osvojila tretje mesto. »Biio je težko in naporno, a splačalo se je potrpeti. Kore jko in švicarko sem hitro ugnala, TUnizijko Jelasstjevo pa šele na zlato točko. Izgubila sem dvoboj s Francozinjo Pa vio, nato pa v boju za tretje mesto premagala Ukrajinko l^čenkovo z iponom,« je pohod do odličja orisala IS-letna dijakinja Srednje ekonomske Šole Celje.
V Bangkoku so bili Še Ana Velenšek in Matjaž Trbovc ter trener Igor Trbovc: »Tradicija se nadaljuje iz tekme v tekmo, k zbirki medalj smo dodali še eno. Zanjo jebilo vloženega veliko dela in prizadevanj, tudi trenerjev Marjana Fabjana in Urške Žolnir. Tina se je zelo izkazala v odločilni borbi proti Ukrajinki, dobitnici bronaste medalje na evropskem prvenstvu.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Vrnil je Pavli Kuralt
Na reki Ijublfanici je v ka-jakaškem maratonu nastopilo več kot 150 tekmovalcev izvsehslovGisklh klubov ui gos^ iz Avstri^, med kateri-nu jebil Gohard Schmkb, tTetjeuvrščeni z letošnja SP v Italiji v sptistu.
Na 20 km dolgi progi je 30-le(nega Celjana Pavlija Kiiralta prehitel le Schmidt. Kuralt je dosegel lep uspeh, saj je ugnal celotno slovensko reprezentanco v spustu. V KKK Nivo Celje upajo, da po zadnjem dosežku ne bo
končal kariere, kar je poti-hem napovedoval, marveč se bo temeljito pripravil za naslednjo sezono.
Pri mlajših dečkih je Vid Kamer osvojü prvo mesto.' P^^^« Slovaško. Nejc Konda je bü tretji, Mar-
tin Srabotnik med siarejši-mi dečki In Simon Brus pri mladincih pa sta osvojila drugi mesti. Mladi celjski kajakaši 50 nato odpotovali na pri-
05
Pavli KmH
Mladi skakalci s trenerjam Stanislavom Grmom. 2leva Miha iipovuk Ročnik, Tlmi 2ajc in Jaka Muhedinovič.
Mladi upi osvajajo skakalnice
Osemletni Tirni Zaje, leto dni mlajši Jaka Muhedinovič ifi petletni Miha LipovŠek Ročnik so mladi skakalni upi Smučarskega društva Vizore pri Novi Cerkvi.
Zaje je po dveh letih skakanja v kategoriji dečki do 9 let na tekmovanju v Ihanu osvojil naslov državnega prvaka letošnje poletne sezone, Muhedinovič je zasedel U. in najmlajši LipovŠek Ročnik 40. mesto. Mladi skakalci, najmlajša med njimi skačeca Šele od maja letos, trenirajo pod budnim očesom trenerja Stanislava Grma. Uspehe so dosegli tudi na mednarodnem tekmovanju Alpe Adria tour, na turneji štirih skakalnic v Sloveniji, Kaliji in Avstriji. V kategoriji dečki do 8 let se je s prvim mestom okitii Zaje, Muhedinovič in LipovŠek Ročnik pa sta v kategoriji do 7 let priskakaia 4. oziroma 7. mesto.
MJ
m
St» 86 - 30. oktober 2008
HOVI TEDNIK
SPORT
19
Razvlečen krog na ves teden
Peti krog v !. slovenski' ligi za košarkarje se igra praktično ves teden. Praznična dneva si sledita na začetku konca tedna in na KZS so se že na začetku se-zone pametno odloČili, da na dan spomina na mrtve ne bo tekem.
Že v torek so tako Hopsi (zaradi igranja Krke v ligi NLB) gostili NovomeŠČane in doživeli poraz. Čeprav so v zadnji Četrtini uspeli proti doslej Se neporaženemu moštvu celo povesti s 55:54. Nocoj bo Elektra Esolech gostila Postojno in je izrazit favorit, Alpos in Zlatorog bosta zaigrala jutri, na dan reformacije.
Popravni izpit
Za LaŠČani je zelo neugoden teden, ko so najprej izpadli v predkrogu evropskega pokala, nato pa izgubili še na gostovanju v Škofji Loki. Oba poraza sta načela živce vsem v ekipi in klubu, zato je naloga trenerja Aleša Pipana, da znova vzpostavi vzdušje, kakršno je hlio po uspešnem začetku sezone. In zato je pravšnji tekmec prav Nova Gorica, novinka v ligi, ki je še brez zmage v tej sezoni. Tako bi moralo ostati tudi po jutrišnjem srečanju v Treh lilijah, v katerem si »pivovarji« nikakor ne smejo dovoliti, da se še enkrat poigrajo z živci navijačev in
t
odgovornih v klubu. Pričakuje se namreč visoka zmaga in igra, ki bo vrnila zaupanje v ekipo, nekoliko izgubljeno v omenjenem »črnem« tednu.
So sposobni presenetiti?
Po zmagi v Novi Gorici se je vrnil mir v vrste Alposa iz entjurja, kajti moJrvo Je pokazalo, daje iz pravega testa in da je bila panika po porazu z Mercatorjem povsem odveč. Taka I s Brown, zadnji tujec, ki je prišel v Šentjur, se počasi spreminja v ključnega igralca, vsaj tako je bilo na zadnjih dveh srečanjih. Zdaj ima trener Boštjan Ko-čar nalogo, da k sebi spravi še Aldina Kadiča. Če je Kočarju to vsaj delno uspelo v minulem tednu na treningih, potem SentjurČani jutri proti Slovanu niso povsem brez možnosti. Kodeljevčanl so sicer favoriti, tudi zaradi tradicije rednega zmagovanja zadnjih sezon v HruŠevcu, a moštvo Alposa se jim lahko postavi po robu. Če bo Imelo svoj dan in podporo gledalcev, je vsekakor sposobno presenetili, kar bi bilo še kako dobrodošlo. Po Slovanu namreč sledita za Alpos dve precej težki preizkušnji, proti Heiiosu in Krki.
/ANEZ TERBOVG Foto: SHERPA
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL. 5. krog: Hopsi M zela - Krka 73:79; King 22 Lorbek 20. Codier 10, Pod vršnik 9, Riluper 5, Šama nič 4, Breže 3; MarceNč 20 Petrov 15.
ŠPORTNI KOLEDAR
četrtek. .30.10.
KOŠARKA
1. SL, S. krog, Šoštanj: Elektra ' Postojnska jama (20).
1.	B SL. 5. krog: Konjice • Kraški zidar, Zreče: Rogla • Rudar (obe 19).
2.	SL • vzhod. 5. krog, Celje: Pakman • Podbočje (18), Podčetrtek: Terme Olimia -Maribor (19).
1. SL (ž). 4. krog: Konjice • Triglav (16.30)» Rogaška • Domžale (17.30).
Petek^SUD, NOGOMET
I. SL. 15. krog: Maribor -MIK CM Celje. Velenje: Rudar - Primorje (obe 1$).
MČL, MNZ Celje< 10. krog, Ulko: Pivovar • Kozje, Žalec - Radeče (obe IS).
MALI NOGOMET
L SLMN, 5. krog: Benedikt • Dobovec (20), Škofije: Tomi Press Bronx - Zivex (20.30).
Proti Krki je razočaral pokelski Mrrter Mariio Šamanie, ki je zadel le dva od sedmih matov iz igre.
ZRK Celje Celjske
Dvojčici bronasti na SP

V Banja Luki so na svetovnem posamičnem prvenstvu v kegljanju nastopiJe $tir1 članice celjskega Miroleksa, Nada in Rada SaviČ, Eva Sajko in An]a Kozmus, zaradi zdravstvenih razlogov pa je žal morala nastop odpovedati prva s svetovne lestvice Bvbara FideL -Po precejšnji smoli v tek- sprintu (dvoboji na izpada-
movanju posamezno na 120 lučajev niso dosegle vidnejšega rezultata» zato pa je v
Nada Savie
nje, dva seta po 20 lučajev) R^da Savič premagala Romunko Horvath, Poljakinjo Banaszak in Hrvatico Ore-hovec, v polfinalu pa po rezultatu 1:1 v setih žal v razigravanju po treh dodatnih metih izgubila s Srbklnjo Jo-ković in osvojila bronasto medaljo. To }e njeno prvo odličje med članicami, potem ko je bila druga na SP do 23 let.
Njena sestra dvojčica Nada se je prav tako povzpela na tretjo stopničko. V disciplini tandem - mešane dvojice sta skupaj z Mariem Cu-librkom (zmagala sta že v Zadru na SP do 23 let) izločila najprej poljsko, nato srbsko in v četrtfinalu Še makedonsko dvojico, v polfinalu pa sta po Izenačeni borbi klonila v zadnjem lučaju proti srbskemu paru BaraČ - Za-varko, ki je potem tudi osvojil prvo mesto.
Obveljala je tradicija» da se varovanke Lada Gobca z velikih tekmovanj vračajo 2 odličji. Skupno število medalj, ki so jih tekmovalke K K Miroteks Celje od ustanovitve Ženske sekcije leta
1973 osvojile na članskih, mladinskih in kadetskih svetovnih prvenstvih v disciplinah ekipno, dvojice ali posamezno, se je tako povzpelo Že na 94 - od tega je 53 zlatih. 22 srebrnih in 19 bronastih.
DEAN ŠUSTER
Pred počitnicami uspešno
Starejše deklice v obrambi pri vrstnicah iz Zagorja
Kadetinie ŽRK Celje Celjske mesnine so že v petek gostovale v Zagorju. Tokrat so pravi odpor pokazne kadetinje Iz Zagorja. Celjanke so skozi celo igro zaostaj^e, tudi za 6 golov. Malo pred koncem igre pa so se jim le pribiizale in celo povedle za^ gol< toda sreča je bila le na strani igralk Iz Zagona. Na koncu so izt?lile le eno točko. Rezultat tekme je bii neodločen. VsobotodopoldnesovdomačisportnidvoraniŠolske^centra Celje igrale mla^ deklice. Njihov nasprotnice so bite igralke iz 8r^c. Mlajše deklice A so tekmo prepričljivo dobfle, mlaiše deütce 8 pa so tokrat prvič zmagale v tej sezoni. Pop^an so starejše dekilce igrale v Zagorju. Varovanke trener^ Uroša Prrvs-Ka 80 pokazale dobro ignD in tekmo dobile z rezultatom 24:12. Zvečer so članice ŽRK Celje Celiske mesnine igrale redni krog v 1 .A državni ligi. Tokrat so bile v gosteh v Portorožu pri šD RŠ Pir^ Vrtovt Istre. Tekmo so dobile z rezultatom 38:29. Naslednja tekma članske ekipe je na sporedu 9. novembra ob 18. uri v domači dvorani Golovec, kjer se bodo naša dekleta pomerila z eMpo RK Evro Casino iz Kočevja. Vabljeni I
^^dezete
celjske mesnine
KOŠARKA
1. SL, 5- krog. Šentjur: Alpos - Geoplin Slovan, Laško: Zlatorog • Nova Gorica [obe ]9).
ODBOJKA
1.	DOL (ž), 4. krog. Sem-petenAliansa-Grosuplje (19).
Nedelja, 2, 11. NOGOMET
2.	SL, 13. krog: Zagorje -Šentjur (14),
3.	SL - vzhod. 13. krog: Šmarje • Möns Claudius, Slovenske Konjice; Dravinja • Odranci, Črenšovci - Šmartno ob Paki, Celje: Simer Šampion - Kovinar Štore (vse 14).
Štajerska liga, 12. krog: Rogaška - Šoštanj, Bukovci • Zreče (obe 14).
WWW.
Rada Savič
Iii il
I
NAKRATKO
Hyongu štiri medalje
Riva del Garda: Tekmovalci Športnega kluba Hyong iz Celja so na tretjem svetovnem pokalu v tekvondoju, v Italiji osvojili eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto. Zlato odličje je pripadlo Niki KozlevČar v borbah (mladinke do 55 kg), srebrno Nastji Zaje (članice do 58 kg) in Petri Žolnir (članicah do 52 kg), ki je skupaj s Staio Lubej in Petro Zagotičnik osvojila $e ekipni bron.
Skupno deseti!
Havaji: Celjski triatlonec Nino Col^n se je po Ironmanu udeleiü Še posebnega triatlona, kjer je klasično le plavanje, medtem ko kolesarjenje in tek potekata čez dm in stm -Xterra Hawaii. Osvojil je 13. mesto v svoji kategoriji, vkombinaciji obeh triatlonov na Havajih pa je bal absolutno odličen deseti. (DŠ)
Najuspešnejša sezona
Unz-. Katarina Srebot-nik, najboljša slovenska teniška igralka, je ponov-no doka2^a, da sodi v sam svetovni vrfa. V igri dvojic je skupaj zJapooko Al Sugi jamo zmagala na turnirju v lihzu, ko sta v finalu kot drugi nosilki premagali prvopostavSjeni par Cara Black - Leizel Huber. Za Velenjčanko bo leto§Dja sezona najuspe-šnejša doslej, saj jo bo zaključila na 20. mestu med posameznicami ter tretjem v konkurenci dvojic. Kata bo prihodnji teden nastopila §e na finalu ce-nlškega leta v Dohi v Katarju, kjer bo tudi zadnjič zaigrala v dvojicab s Sugi j amo. (MR)
www.itoifite(lnil(.coiii
it. 86 - 30* oktober 200S

20

PISMA BRALCEV - SPORT
NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisrm bralcev po svoji presoji v skladu z uredDiŠlco politiko, razen ko gre za odgovore In popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina na| ne presna 50 vrstic, daJjSe prispevke krajšamo v uredniSlvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana ia opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra-
jem» od koder je doma.
ODMEV
Raz žals
polovljena ka SDS
v 84. Številki Novega tednika je bil objavljen tekst z naslovom Razpolovijena žalska SDS. Pojasniti moramo, da ni žalska SDS lista, ki bi bilarazpolovljena, ampak so irije svetniki tisti, ki odhajajo iz svemiSke skupine, ka sicer šteje šest članov.
Ti trije samooklicani samostojni svetniki niso sodelovali ali se udeleževali nobenih volilnih aktivnosti na državnozborskih volitvah. Za razliko od vseh predhodnih volitev sta kandidata za poslanca Ljubo Znidar in Franc Sušnik pohvalila letošnje sodelovanje občinskega odbora kot najboljše do sedaj.
O izstopu treh Članov bomo odločali na naslednji seji izvršilnega odbora, o čemer boste tudi obveščeni. Dikcija samostojni svetniki SDS pa sicer ne zdrži zaradi statuta SDS, ki ne dopušča samostojnih svetnikov SDS • lah-
UREDNIŠTVO
ko so sicer samostojni svetniki, a ne pod okriljem SDS.
Večina članov nas je ogorčenih, da tako izkušeni Člani rešujejo probleme preko medijev namesto preko organov stranke, ki so edini, ki lahko odločajo o delovanju stranke, hkrati pa smo tudi olajšani, da negativizem ne bo več onemogočal delovanje odbora, ki se trudi za dobro občanov.
ROBERT ČEHOVIN, predsednik 00 SDS Žalec
«ZAHVALA
' f
Izlet štorskih borcev in veteranov v Prekmurje
Udeleženci lanskega izleta smo tudi letos že kar z nestrpnostjo čakali, kdaj nas bo predsednik društva obvestil, da je tudi letos pripravil kaj lepega. Kot vedno, nas je gospod Srečko Križanec razveselil z izredno dobro organiziranim izletom v prelepi del Prekmurja.
V soboto, 18. oktobra, ob 8. uri smo se zbrali na postaji v Štorah, kjer nas je Čakal avtobus Izletnika Celje. 2e kar na začetku se je videlo, da bo ta izlet poln smeha in dobre volje. Naša prva postojanka je bilo BukovniŠko jezero, znano po svojih energijskih točkah. Seveda smo si vsi želeli napolniti baterije s pozitivno energijo. Polni novih moči, smo se odpravili proti Lendavi. V Grajski kleti so nam pripravili degu-stacijo njihovih zelo dobrih vin in moški so suokovno ugotovili, da to popolnoma drži. Priznaö pa moram, da tudi ženskemu delu družbe degu-stacija ni bila odveč. Po poiz-kuSanju vin nam je dobro šel v tek tudi pristen prekmurski bograč.
Polnih želodcev smo se po-časi odpravili nazaj proti Sioram, vendar našega druženja še zdaleč ni bilo konec. Da je bilo na avtobusu, ki je bil poln do zadnjega sedeža, zelo veselo, sta poskrbela tudi naša odlična muzikanta. Odpeljali smo se na Svetino in v Alminem domu se je veselje nadaljevalo, Pogostili so nas z zelo okusno večerjo. Po večerji se je naše druženje nadaljevalo tudi s plesom, saj so ob igranju naših muzikantov marsikoga zasrbele pete.
Hvala Srečku Križancu za zares prijetno preživet dan in upamo, da nas v naslednjem letu zopet razveseli z novim izletom.
ZVEZDANA HOLCINGER
Delodajalec plačuje?
Bralko zanima, kje se lahko pozanima, če je delodajalec poravnal prispevke za delovno dobo ter tudi druge prispevke za Čas, ko je bil delavec pri njem prijavljen.
Srečko Čater iz celjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije odgovarja: »Delodajalec mora po zakonu svojim zaposlenim vsako leto izdati natančen pregled plačanih prispevkov na predpisanem obrazcu- V primeru, če želi bralka podatke preveriti za nazaj (ko se zakon Še ni izvajal), so na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Celju zelo prijazni uslužbenci, ki bodo na osnovi zaprosila zadevo preverili in vam poslali pisni odgovor.«
Mladi med borci
Bralec prosi za odgovor, zakaj so v zvezi borcev tudi člani ter nekateri predsedniki odborov, ki so rojeni po drugi svetovni vojni.
Stane Mele, predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Celje, odgovajja: »V Zvezi borcev Slovenije smo se že leta 1990 opredelili, da lahko v našo organizacijo vstopajo rudi mlajši državljani in diiav-Ijanke, torej tisti, ki niso bili udeleženci NOB. Pogoj je bil samo to, da spoštujejo in ima-jo pozitiven odnos do NOB. V tasn osemnajstih let do danes se je zaradi naravnega odliva članstva in novega včla-njevanja spremenila struktura članstva tako, da imamo že skoraj polovico članstva, ki ni bilo udeleženo v NOB. Da bi zagotovili uveljavljanje vrednot NOB in ohranili spo-
minska obeležja tudi v bodoče, smo v lanskem letu dopolnili statut tako, da smo v tretjem Členu statuta zapisali: >Združenje borcev za vrednote NOB Celje je samostojna, domoljubna, nepridobitna organizacija, v katero se z namenom uresničevanja skupnih interesov prostovoljno združujejo borci, drugi udeleženci narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja ter druge osebe, ki imajo pozitiven odnos do vrednot NOB 1941-1945. Združenje je pravna oseba zasebnega prava.< V Celju je zdaj približno 1500 članov, od tega več kot tisoč mlajših, ki niso bili udeleženi v NOB, in med njimi imamo kar nekaj zelo mladih.«
BRANE JERANKO
Če imate ležave jn ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete $leviIko našega Modrega telefon^-) 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in potkom zastavile tudi po telefonu 42-25-190.
wvm.radiocelje.com


^ m
mJ/A
ARENA PETROL
PORTRETTEDNA OSCAR SACRIPANTILISANDRO
Stanovanje
Stanujem v ndjemmskerr stanovanju s soigralcem Martinom ^/i^em.
ljubezen
V Argentini zrvifn s pw« Romino. Hobiji
^b. terns, mternet Prosti Č9S
Sprehodi po mestu C^je, dm?enj« s vaqM... Ko sem doma v Aigentmi. pa hs nai^aje posvečam pund m dniSr^i.
Glasba, film
Od rjiasbe najraje po^uiam ar^enrinskl rok in glasbeno Tvps; quarteto. Od filmov mi je najljubši ar9entinsi(i 5fm lunadeAveliannia.


V23Sa WJ/JBBSM
^ fpc
it. 86 • 30. oktober 2008
Cigana z
Lenartovega
sejma
Na Rečici ob Savinji obujali sejemsko dogajanje med obema vojnama - Sejem brez kiča in plastike
v nedeljo, slab mesec pred godovanjem sv. Lenarta» so na Rečici ob Savinji že petnaistič pripravili Le-naitov sejem, s katerim obujajo spomin na sejemsko dogajanje v Zgornji Savinjski doii^ med obema vojnama.
Člani turističnega drušlva so sejem v čast priprošnji-ku v vseh kmečkih zadevah in tudi zavetniku Številnih rokodelcev prestavili na oktober zaradi lepšega vremena in obilice jesenskih plodov, Vsega tega je bilo minulo nedeljo na sejemski Rečici na pretek, dogajanje pa so popestrili različni rokodelci, ki so razstavih uporabne in okrasne predmete domače in umetne obrti. Svoje izdelke so ponujah lončar, lectar, usnjar... Na prodaj so bili predmeti za gospodinjstvo, pleteni in usnjeni izdelki, obiskovalcem pa so se predstavljala tudi različna društva.
Od »pičkurina« do »suhpucerja«
člani turističnega društva, ki v organizacijo sejma vložijo kar nekaj energije, so tokrat spet poskrbeli za ne-
Slepec s hćeijo,» eden nekdanji obiskovalec zgomjesav?njskih sejmov
Urška, nakoč znana kot precej prepirljiva ženska, tudi na sejmu ni bila nič kaj nežna do svojega Pavla.
malo posebnežev oziroma likov, ki so v času med obema vojnama po svoje obogatili sejemsko dogajanje in še živijo v spominih in pripovedih starejših Zgomjesa-vinjCanov. Zagotovo jih je malo, ki še niso slišali za ciganskega Pavla in njegovo Urško, domača cigana, s katerima je povezano obilo pripovedi- Med drugimi tudi tista» da je Pavel h krstu prinesel kar lanskega otroka. Za obilico podobnih domislic in neizmerno zabavo obiskovalcev sta poskitela tudi letošnja cigana, ki sta na sejem pod rečiškimi kostanji, da ne bi česa zamudila, prispela že dan prej, Seveda sta pokukala na vsak »štant«, marsikje dobila kakšno drobnarijo, zaprosDa za priboljšek in vzela vse, kar so jima ponudili, ker »jaz in moj Pavel ne kradeva,« kot je zatrjevala Urška.
Za njima ni zaostajal »pič-kurin« (splošno znano je, da je sicer krošnjar iz Dalmacije, kije oddaljene kmetijeos-krboval s potrebščinami za vsakdanjo gospodinjsko rabo. ime dobil po temperamentu) z igro par-nepar, s ka-
»Šuhpucer"« sicer predsednik TD Toni Slmisnlk, je pori nadzorom policajev očistil čevijo tudi tiikmu županu Vinku Jaraju.
tero je od obiskovalcev izvabil »kar lepe denarce«. V sejemskem vrvežu niso manjkali številna kmečka družina, nekdaj tako zaželena »ca-krova Liza« in slepec s hčerjo, posebej pa se je poleg brusa^ nožev izkazal »šuhpu-cer«, ki je med drugim očistil škornje četici motorističnih veteranov iz Šoštanja.
Kot ponavadi so imeli največjo veljavo trški župan s po-Ucajema. ki sta skrbela za red in mir, za »pošteno vago, pravilno glilianje in dobro kupčijo«. Pravila so veljala »za tržane in sejmarje«, policaj, ki sicer »glihanja« za cene ni preganjal, je ostro kaznoval nepoštenost pri »vagi« ter pregnal nekaj (seveda navideznih) žeparjev. Vmes je na stojnicah, predvsem listih, kjer so nudili domače dobrote, zmanjkala večina blaga, obiskovalci pa so pridno posegali po »tovkcu«, moštu ter pečenkiz»restanim krompirjem in zabelenim zeljem«. Tako se je v spomin na čas, ko je Škof Janez Tavčar Rečici podelil trške pravice in ko so v kraju prirejah štiri sejme na leto, odvrtel še eden, in sicer letos edini sejemski dan, kolikor toliko brez kiča in plastike, na kar za razliko od podobnih sejmov še vedno stavijo rečiški organizatorji.
US
ii&
^asodamaC];
IZLCTHkl^A	A^^CUA
ASkariM 20.3000 Ct^t; tel.: *2BS 03/423 76 M), fr^oha: iu.ed)«eizfeiaUi wwwizl«1nik.si:poilovifak* Žalac, tal.: 03 S71 7115,aflul:rttjalac^zletni(.ij
• HALLOWEEH V GARDALANDU 31.10.
zadnji jffsenski odhod
»BO^No-NOvoLrmi izurrts veseu december
v GAROALANOÜ 6.. 13.. 20.. 26. in 27.12. samo 46.00 EUR/osebo »BUDIMPEŠTA 13.in20.t2.« DUNAJ $.13.20.in26.12. • MÜNCHEN 6 in 20.12. • CHRISTKINDL in STEYR13. in 20. \2.
JESENSKEPOČITNK» -UMAG24.10.-2.11.lit}. SolKorai htl. Sol Umag. htl. Garden Istra polp. U za 42.DQ £UR/dan (min 2 dni)
• PRIMOŠTEN hll. Zora polp. pakatS dni 2e od 97.50 EUR/os • UDŠČENIŠKA DRAGA htl. Mdrins 2 x polp. samo 50,40 EUR/os
PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA GOLTE« ROOLA - KRVAVEC IM CELJSKA KOČA

In svet se vas dotakne.
POiŠdlilM
lina.sl
BARCElDNA,4dm, 11.12.,	MMunuTuiuKbUHKou^nruMonio
VABIMO VAS NA PRIJETNA DRUŽENJA v prihodnjih mesecih ...
• 14, november 200ö-Sii(amkiv«e<rWARTINOVANje v Zdravilišču aSko • 20. notftrtibef 2008 - '	..^f MAftTiNOVANlE
v r>f>klu Wellness Park Idikü • '^llVSSTROVANJf In WWOLtlNJ I1ES vKoidu Huer, ZdraviliUu UUo in holdu Wellness P^k laik
53 O'2TUfl, •• :l>flr
•r.Tcj*'
h IItviermana
A4 OtitfUObb^ M^I^»
it. 86 - 30. oktober 2008
m ^
NOVI TEDNIK
Pogrešani Jura PIsvnik, Mojca Filer in Marija Mlinar
(Pre)počasno
iskanje
pogrešanih
V začetku oktobra so našli truplo 71-letnega Vojničana, pogrešani še trije - Kdaj je ogroženo življenje? - Sklicevanje na zakone je krinka
E o
a) D
u
o ^
d m jt a M
C
o
Nenadno pogrešan j« bliž> njega je hud udarec. Svojci pogrešanih se v prvih trenutkih pogosto De znajde-jo. Policija je prva, ki se vključi v iskalno akcijo» toda marsikdaj bi aktivnosti lahko stekle hitreje in učinkoviteje. V prvih urah pogrešanja ni na voljo tisüh, ki bi reagirali hitro, v smislu iskanja pogrešanega. Mobilni operaterji prošnjo za pomoč, da bi pogrešane našli s pomočjo telefonskih signalov, pogosto odklonijo. Po najdenem truplu 71-letnega Karla Goleža iz Vojnika na Celjskem pogrešajo Še tri osebe.
Goleža so v začetku oktobra našli na težko dostopnem terenu med Zadobrovo in Do-brotinom. Pogrešan je bil od začetka marca letos. Takrat je sredi dneva odšel od do-ma> dan Icasneje naj bi ga opazili v središču Vojnika, od takrat je za njim izginila vsaka sled.
Leto dni je minilo, odkar so celjski kriminalisti zaradi umora Jureta Plevnika viožiD ovadbo proti neznanemu storilcu. Gre za izjemo v primeru vložitve ovadbe glede na to, da njegovega trupla še niso našli, preiskava pa Še vedno ni dala opri-jemljivih informacij, kaj naj bi se z njim sploh zgodilo. Omenjeni primer izginotja tako še naprej ostaja eden najbolj skrivnostnih pri nas.
Na seznamu po^eSanih ostaja tudi 26-letna Mojca Fi-šer. Živela je na Cesti na Ro-glo v ZreČah pri svojem fantu, ko sta se konec predlanskega leta razšla. Aprila lani se je oglasila na centru za so-cialno delo v Slovenskih Konjicah, od takrat ni o njej ne duha ne sluha.
Še vedno tudi niso našli 87-ietne Marije Mlinar iz Podveže, ki se je v bližnji gozd odpravila iskat gobe. Več dni jo je iskalo več kot 120 policistov. Članov gor-
m
ske policijske enote, gasilcev, vojakov, lovcev, domačinov, prostovoljcev, tudi več deset vodnikov reševalnih psov. Letos so iskanje nadaljevali jamarji, ki so pre-gledaD jame in gjobell na območju nad Lučami. V prihodnjih dneh bodo iskalno akcijo z mozlrskimi policisti organizirali tudi gozdarji iz nazarskega zavoda za gozdove in pregledali Se nepreho-jena območja, izginotje Mlinarje ve za njene domače ostaja nepojmljivo in brez razumske razlage. Kljub iskanju po že večkrat prehojenih poteh upanja niso izgubili, je pa iz dneva v dan manjše. Iskalno akcijo bodo nadaljevali do preklica.
Iskanje s pomočjo signala
v iskanje pogrešanih s pomočjo telefonskega signala se vključujejo tudi mobilni operaterji, ki so se doslej močno držali zakona. V primerih pogrešanja osebe je veljalo, da mora pristojno sodišče izdati odredbo za ugotovitev zadnje lokacije pogrešanega, in Šele takrat so mobilni operaterji lahko odrea-^rali v skladu s to odredbo. V nobenem drugem primeru mobilni operaterji niso smeli dajati podatkov o lokaciji pogrešanega- V Mobitelu pravijo, da gibanja svojih uporabnikov ne morejo spremljati in hranijo le podatke v zvezi z opravljenimi storitvami, ki so potrebni za obračun in jih obdelujejo in posredujejo po Zakonu o elektronskih komunikacijah. Določitev približne lokacije mobilnika je možna, ko uporabnik pokliče na številko 112 ali 113. V vseh ostalih primerih je bila pogoj za posredovanje podatkov izdana sodna odredba. V primeru ogroženosti človeškega življenja so bile sicer možne izjeme, postopke zanje pa so morali sprožiti pristojni or-
gani, ne operater. Uporabnikom še svetujejo, da v primerih nesreč uporabijo številko 112.
V Si.mobilu prav tako začnejo iskanje, ko prejmejo zahtevek pristojnega organa za pomoč- Posredujejo lokacijo bazne postaje, na katero je bil uporabnik nazadnje povezan preko svojega telefona. Ta podatek je možno pridobiti le, če je bil mobitel prižgan, natančnost lokacije telefona pa je odvisna od postavitve baznih postaj (v mestnih središčih lahko tudi do kilometra natančno, medtem ko je na območjih z manjšo pokritostjo omrežja ta podatek manj natančen - tudi do 20 km natančno). Pri Tušmobilu takšnega primera Še niso imeli.
Informacijska pooblaščen-ka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pire Musar poudarja, da je pravica do življenja nad zakonom. V izogib zapletom so pred kratkim v zakon vključili, da lahko za iskanje s pomoč j a signala zaprosi uradna oseba - policist na operativno komunikacijskem centru, ki sprefttie obvestilo o pogrešani osebi. PoÜcija mora tako pred zaprosilom preveriti, ah je ta oseba res pogrešana, operater pa v roku ene ure, v kolikor se to da, posredovati podatek, kje se je omenjeni nahajal. Operater teh podatkov ne bo posredoval prijavitelju, temveč policiji- Najkasneje aprila prihodnje leto pa je pričakovati celotno spremembo Zakona o elektronskih komunikacijah.
Društvo svojcev
pogrešanih
oseb
Ob tragični izgubi sina Jureta leta 2000 se je Ika Plev-nik poleg žalosti in obupa vsak dan srečevala z nerazumnimi odzivi javnosti. »V
Policija mora po podani prijavi o po^ešanju osebe, v skladu z določili Zakona o policiji in drugimi akti, ki urejajo to področje dela, zbrati vsa obvestila in dokaze. ki utegnejo koristiti pri iskanju osebe. Med drugim tudi poizvedeti, ali ima pogrešana oseba pri sebi mobUnI telefon, številko telefona in mobilnega operaterja. Če z dni^mi ukrepi ni mogoče najti osebe, ki se ne odziva na telefonske klice» okoliščine pa kažejo na to, da je ogroženo njeoo življenje in telo (npr. starejše osebe, otroci, bolniki, osebe s samomorilnimi nagnjenji in podobno) mora policijska enota z vsemi okoliščinami seznaniti OKC PU in hkrati tudi zaprositi za pridobitev podatkov o zadnjem nahajališču mobilnega telefona. Na podlagi ocene utemeljene^ uporabe tovrstnih podatkov se od operaterja pridobijo podatki o zadnjem nahajališču roobUn^ telefona pogrešane osebe, seveda pod pogojem, da je telefon v delujočem stanju. Policisti lahko tako pridobljene podatke uporabijo le pri operativnem delu.
mislih imam vse državne ustanove in organe, ki so prvi dolžni hitro in strokovno reagirati v primerih, ko ljudje povedo, da pogrešajo svojca, prijatelja ali sodelavca. Človek dobi občutek, da je sklicevanje na zakone in predpise le krinka za njihovo nestrokovnost in malomaren odnos do takšnih primerov.« Civilne organizacije in razna društva, kol so potapljači, jamarji, vodniki psov, gorski reševalci, detektivi ... so, kot pravi, v prvih trenutkih pri-
pravljeni poslušali, se organizirajo in gredo v akcijo. Delo policije naj bi bilo preveč Šablonsko. Zaradi slabih izkušenj in želje po pomoči drugim namerava Plevnikova ustanoviti društvo svojcev pogrešanih oseb. Ob prvem poskusu ustanovitve društva ni naletela na interes prizadetih po združevanju, vendar se je to v zadnjem času spremenilo. Neprofitno civilno društvo bi združevalo ustrezne profile ljudi, ki so pripravljeni ob pogrešanju hitro rea-
girali» tako v smislu iskanja pogrešanega kot nuđenja psihosocialne podpore svojcem (psihologi, psihiatri, socialni delavci, pravniki). »Poleg tega bi društvo dajalo pobude državnim ustanovam o dopolnitvi nekaterih zakonov, ki bi dopuščali možnosti individualne obravnave vsakega primera glede na speclfiko In tako dosegali boljše rezultate, ki so zdaj porazni.« Takšnega društva v Sloveniji zaenkrat še ni.
MATEJA JAZBEC
All bi, ee U vam nekdo vrnil več kovancev hkrati, opazili razliko? Poglejte Še efikrat
Pozor pred poskusi goljufije s kovanci!
Zaradi podobnosti evrskega kovanca in kovanca za 2 konvertibilni marki je težko prepoznati razliko
Policija občasno opozarja na nevarnost ponarejenih evrov tako trgovce kot občane, v kar nekaj primerih so ponarejeni denar že zasegli in zaradi tega pisali tudi kazenske ovadbe. Se pa očitno med ljudmi pojavljajo različne goljufije, kot se je zgo^a tudi mladi Celjanki, ki sicer ni prejela ponarejenega denarja, temveč drugo valuto, kjer so kovanci na moč podobni evrom.
Mlada Celjanka je konec minulega tedna v večernih urah naročila taksi, v katerega je sedla pred železniško postajo in se odpeljala do enega od trgovskih centrov na Mariborski cesti. Za vožnjo je moraia plačati okoli dva evra in pol, ker ni imela drobiža, je mlajšemu taksistu izročila bankovec za 10 evrov. Med vračilom ji je taksist vrnil ludi nekaj kovancev, ki so bili zelo podobni evrom, toda Še zdaleč od tega, da bi biii kaj vredni, saj je šlo za konvertibilne marke. s katerimi plačujejo v Bosni in Hercegovini. Kovanca za 2 marki in 2 evra sta skoraj popolnoma enaka. Kovanec za 2 evra ima zlato sredino in srebrno obrobo, pri kovancu za 2 marki pa je ravno obratno, a
prvi pogled je zelo varljiv in v večini primerov je nemogoče takoj opaziti razliko.
Skoraj neverjetno bi bilo, da bi vodstvo taksi službe vedelo za početje voznika, pa če je to storil namerno aii ne, zato tja nismo klicali, saj bi po vsej verjetnosti dobili odgovor, da niti sam razlike ni opazil in da je nJemu na tak način prej plačal pač nekdo drug. Zato je ta primer le opozorilo vsem, predvsem pa mladim in upokojencem, ki morda ne vidijo dobro in niso niti tako previdni oziroma ne pričakujejo, da jih bo kdo ogoljufal na tak način. Se pa take stvari več kot očitno dogajajo tudi pri nas. Zato je previdnost pri plačevanju predvsem. Če ljudje kupujejo na črnem trgu oziroma tam, kjer ne dobijo računa, še posebej priporočena. Dobro je vrnjen denar takoj pogledali, saj je težko pričakovati, da vam bo kdo vrnil evre, če se boste šele čez Čas vrnili in dejali, da so vam vrnili konvertibilne marke. Ker gre za izjemno podobnost, svetujejo večjo previdnost tudi na policiji.
SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA
it, - 30. oktpber 2008
NOVI TEDNIK
IpEPORTAŽA
Delavnice in rekreacija
Med jesenskimi šolskimi počitnicami sta Mestna ob* čina Ceije in Športna zveza tudi letos v sodelovanju z ZPO pripravili pester program brezplačnih športnih aktivnosti za učence in dijake.
Do petka lahko drsajo na drsališču v mestnem parku, v objektih Golovca pa si lahko med 10. in 12. uro privoščijo skok v bazen, kegljajo, igrajo badminton in tenis. 2a ljubitelje malega nogometa so čas rezervirali med 9. in 11. uro. Lahko se preizkusijo tudi vfitnesu. Za najmlajše so poskrbeli v Celjskem mladinskem centru, kjer so pripravili delavnico na temo noč Čarovnic. Otroci lahko rišejo, barvajo, izdelujejo broške, nakit...
Kakšno mnenje imajo o pestrem programu aktivnosti, smo preverili tudi med učenci in dijaki.
Karlina Hohnec iz Celja in Tamara Macuh iz Žalca: >»Za badminton sva se odločili, ker ga rada igrava. VSeč nama je, ker moraš paziti, da hitro reagiraš. Paziti moraš predvsem na to, da ti med igro ne prileti v glavo žogica.«
Sabrina Zavšek iz Trno-velj pri Celju: »Odločila sem se, da pridem na drsališče, zato ker rada drsam. Všeč ml je, ker imam priložnost, da počitnice preživim kreativno, obožujem zimo in zimske športe.«
Ida Komerički iz Celja:
»Všeč mi je, ker se poleg ustvarjanja tukaj še igramo, imamo lutkovne predstave, razne igre in veliko slikamo. Hi-dl sama sem naslikala risbico, naredila pa sem tudi broško v obliki buče.«
Nfataša Blatnik iz Celja: »Delamo klobuke, rišemo in barvamo. Delavnice sem se udeležila, ker rada ustvarjam, in lepo je, da nam lo nudi Celjski mladinski center. Med počitnicami se bom še igrala doma, sestavila bom kakšno sestavljanko.«
Dl. foto: KATJUSA
Št. 86 • 30. oktober 2008
m -
24
i^tbio. Kl GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA« 1. november-
S.OO Začetek jutranjega programa» 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.0S Avsenikova melodija ledna. 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kroniiui RaSlo, 8.00 PoročUa. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 23.00 Ritmi, 14.00 Regijske covice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16^0 Pot v odkrivanje - ponovitev. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Lestvica • 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav)
NEDELJA, 2. november
5-00 Začetek jutranjega programa, S.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6,05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom • Ksenija Be-zenšek, svetovalka za osebnostno rast in pionirka na po-dročju učenja tujih jezikov za otroke, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4,12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder. 24.00 SNOP (Radio Goldij
PONEDELJEK, 3. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 MZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik. 13.15 Znand pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Re^jske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo> 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogarf, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela • velik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00Novice, 19.15 Vrtiljakpolkin valčkov, 24.00 SNOP [Radio Goldi)
TOREKr november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, vdlke ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom. 21.00 Sante sunnadi, 24.00 SNOP (Radio Kum)
SREDA« S. november
5.O0 Začetek jutranjega programa - jutranja nosial^ja, 5.01 Žinganje (NZ nostalgija], 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Casoplov, 6.10 Nagradna igni, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronikü RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika. 1745 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Zlatko, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kum)
ČETRTEK, 6. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 PoroČUo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje. 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adama-sovčarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Re^)ske novice. 14.15 Kalejdoskop. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00Odmev-ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop • ponovitev. 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Murski val)
PETCK, 7. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop. 7,00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 PoioCilo PU Odje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Pot vodkrivanje, 31.00 Poslovne novice, n.I5 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade. }2.00 Novice, }2.15 Od petka do petka. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Vroče z Anžejem Dežanom, 24.00 SNOP (Murski val)
Primerna izbira oblačil
Odvrtelo se je že več kot sto oddaj Bonbon za boljši bonton, v katerih se avtorica oddaje Maja Gonup skupaj s strokovnjaki tedensko osredotoči na posamezni dei bontona in pri le-tem izpostavi posebnosti ali zgolj ključne smernice. V tem jesenskem času se bo niz oddaj nanašal na primerno izbiro oblačil za različne tipe postav. Katerih kosov oblačil in materialov naj bi se izogibali ali ravno nasprotno, boste izvedeli ob četrtkih med 9. in 10. uro.
Avtorica oddaje Bonbon za boljši bonton Maja Gofjuj)
čestitke Tonetu za 15 let Vrtiljaka
Tonetu Vrablu so za odlično izpeljano idejo o Slovenskem vrtiljaku ob jubilejti Vrtiljaka polk in valčkov čestitali Tomaž Mimik, ki je sicer zadolžen za tehnično izvedbo ponedeljkovih vrtiljakov. Tonka Kovač, ki Tooeta nadomesti na Vrtiljaku, kadar ga zaradi dopustov ali višje sile ne more zavrteti sam, ter urednica Radia Celje Simona Bi^ez.
Naši mojstri tehnike Milja Tatarevič, Aljoša Bončina in Branko Ogrizek so pomagali Okroglim muzikantom pri ozvočenju jubilejnega Vrtiljaka polk in valčkov ter poskrbeli za zvočni zapis koncerta.
20 VROČIH RADIA CELJE
TlUAlfSTVKA
I Oin'OFOURHEADS'^em. CROW	(i)
2.	SAVE7>1EUES-GABniELlACaMl(6)
3.	MAKEtTMINE-JA^NMRAZ
4.	SUPQIW0MAN-AUC1AKHYS
5.	TtlEONE-KYUE MINOGUE e. KEEPSGETTINBErra-
CKRimAAGUIlfRA
7.	NEXTPtANEHOME-DANia POWTB?
8.	NCrmiNG EVER KURTUKE YOU-JAMES MORRISON
9.	F0R(^ME-1£IMA L£W1S
10.	THE PROMISE dRL2 ALOUD
DOMAČA IfSTVfCA
(51 (31 (3j
(2)
14)
(2) 0) <1»
l KJES)ZQAJ-I.C.E	0»
1 KISIK-DRUŠTVOMRTVIH
PESNIKOV	(2)
3.	PAST-ŽANA	(4)
4.	NEmANEEDINA-ANJARUPELiU
5.	ASS£ŽEKDMVPRAŠU-flAMiE(4)
6.	NOCOJ BOMDMIPRIŽS^ OM-NfTBOX^TVlADOKRESUN (7)
7.	POSTANTISAM MURATANO JOSEI^ATMAYA	(3)
8.	PIX) ENIM DEŽNIKOM-NEISHA j7)
9.	MANIFESTüUB£ZNI-BO€M (2) iaV$AJ$EENKRAT-V1UR£SNIK (1)
PRCDLDGA2ATIUOI£$TVICO:
TWD&U^E FEn-KAT>E MELUA HOTNCOIO-KATV PERRY
PREDLOGA ZA DOMAČO IfSTVfCOr
DO SONCA-DA PHENOMENA BOMBNAHKOSTA
N^gnjsncr
Tcpne Krebs. Kettejeva 45b, Velenja Martin Usar. Polzela 245b, Pöbele
Nagrajenca dvigneta album. Id jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Unvico 20 vroiđi istftoposlulate vsako soboto ob 18. uri.
TOTIUAK POLK IN VALČKOV 2008
CEUSKIH 5 plus I POSUNCEVEOBUifö-
KRAJCARJI	(4)
t RIBIČEVE SANJE-MQI^U)ANI
0TAM8URAŠIKAVK1ER (3) I SRECAJEKOT^NCE-ŠESTKA (61
4.	M0JAMAMAAS8AHAMKA-NAW1ANKE	(2)
5.	NAJBOJŠEZDRAVRJ}-VAGABUNDI	(1)
PREDLOG ZA 1£STVIC0-.
MIADOSTINEDAM-
TAPRAVIfALOn
SLOVENSKIH 5 plin 1. ZANAŠEGASIIiX-{60R IN ZLATI
ZVOKI	{3)
1 NAŠAPES^NAJSREDOSRCA-ANS. STRK	14}
3.	ZDAJIŠČEMf^OOA-TAPAAVIH6	{51
4.	LJUBfZENSVETSPREMINJA-HlANCREHESPEVKDMATEMl (2j
5.	£EB0$PRIŠaSPrrNA2AJ-VIHARNIK	{1}
PREiaOG ZA LESTVICO: ABRAHAM NABRm-ANS. PROSEN
ttagi^one»:
Majda Slataniek. Voinjsfaiva 5. Ce^ Ud^Toplilak. Huda Jama 3, L^
Nagrgjerva dvi^ieta nagradonaogtasm oddelku Radia Ce^.
Lestvico Celjskih 8 lahko po^te vsak ponedeljek ob 22.15 uri \6stwx) Siovefiskih S pa ob 23.15 uri.
Za pr9dk)9a zobah iestm lahko glasujete M dopisnb s prfližanrri kupond(Mii Poäjite ja rta res^ Atovi tednik, Pro^mova 19.3000 C^je.
www.ra(liocelje.coin
m
it. 86 • 30. oktober 2008
NOVI TEDNIK
P;
INFORMACIJE
25
i, * TEDENSKA

ASTROLOSKA ^ NAPOVED
četrtfk, 30. oktober: Zadetek dne bo od vas terjal nekaj resnega premisleka. KerjeLu-na v konjukciji z Marsom, to ter^a od vas tudi večje priJa-gajanje okoliščinam, potr-pežljivost in upoštevanje interesov drugih ljudi- S kompromisi boste najbolj uspešni. Položaj Marsa in Plutona nakazuje ogromno količino energije, s katero morate ravnati zelo previdno. V negativnem smislu se lahko obrne proti vam v obliki konflikta. Luna malo pred polnočjo preide v Strelca.
Petek. 31. oktober: Mars v seks ti lu s Satun^om bo od vas zahteva], da dobro proučite svoje življenje, zlasti stroške in tudi ambicije, povezane s finančnimi vlaganji. Nepretiravajte, ne pričakujte preveč, upoštevajte pravila igre. tudi norme in etiko. Naredite večji red pri starih stvareh. Večer bo veliko bolj prijazen, zato se lahko sprostite prav v teh uricah.
Sobota» 1. november: To je dela prost dan, v katerem se spominjamo vseh ljudi» ki smo jih izgubili. K resnobnemu vzdušju bo svoje dodal kvadrat Lune s Saturnom. Zaradi položaja Urana se lahko kakšen načrt zaradi nepred-videnih okoliščin tudi spremeni. Luna bo na isti stopinji z Venero, v istem dnevu bo Judi v sekstilu z Neptunom. Izkoristite dan za druženje in srečanje z ljudmi» ki jih že dolgo niste videli.
Nedelja, 2. november: Luna bo v ugodnem aspektu z Mct-kurjem, ki prinaša dobre medsebojne odnose in lepo komu-nikacijo. Najbolj nemirni in živahni boste pripadniki ognjenih inzračnih znamenj (Ovni, Levi, Strelci, Dvojčki, Tehtnice in Vodnarji). Srečanje Lune in Plutona, ki nastopižedopoldne, je položaj, ki prinaša potrebo po poglobljenem brskanju po lastni duši. Če se boste za to odločili in se soočili s potrebo in nujnostjo, da kaj
ASTROLOGINJA CORDANA gsm 041 404935 090142443
napovedi, bloterspije, re9resije astr0l09inja.90rüana@$i0l .net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES 0904381 090142827 gsm: 041 519265 napovedi, pnmenalna analiza astrologinjaSOdores.si www.dolores.sl
bistveno spremenite, si lahko prihranite marsikatero težavo. Luna popoldne prestopa v Kozoroga.
Ponedeljek, 3. november: Kvadrat Venere s Saturnom in Uranom prinaša povečan stres, zato so lahko va§i živci na preizkušnji, odločitve in reakcije pa napačne. Previdno torej! Odsvetujemo tveganja vseh vrst, še posebej tista, ki so povezane s čustvenim in finančnim področjem. Odlična protiutež obeh napetih položajev sta aspekta Lune s Soncem okoli opoldneva in z Jupitrom tik pred polnočjo. Najboljše %e boste počutili pripadniki zemeljskih znamenj. Dan je odličen za napredovanje, vendar v situacijah, ki so vam jasne in ne predstavljajo tveganja.
Torek, 4. november: Dan je idealen za urejanje uradnih in poslovnih zadev, podpira ga kar nekaj ugodnili as-pektov Lune in Merkurja z ostalimi planeti. Merkur vstopa v Škorpijona, v prihodnje prinaša oster, pronicljiv in Intuitiven vpogled v način razmišljanja in komuniciranja. Intuicija je še boif poudarjena, zato ne uporabljajte samo razuma. Bodice pozorni glede namigov podzavesti, zanimive znajo biti tudi sanje.
Sreda, S. november: Luna že kmalu po polnoči preide v Vodnarja. Ugoden medsebojni položaj Venere in Neptuna poudarja romantična čustva tn idealizem. Čudovit aspekt za zaljubljene, vendar s stvarnim življenjem ne sme imeti veliko opravka. Ne odločajte se o kakšni pomembnejši stvari, kajti Luna bo tudi v kvadratu z Merkurjem, kar lahko prinese kakSno razhajanje ali napako. Pravočasno ste opozorjeni!
Četrtek, 6. november: V tem dnevu nastopi prvi lunin krajec v Vodnarja, zato morate zelo upoštevati zunanje okoliščine. Če se boste znali prilagoditi, bo dan minil brez posebnosti. Odlično ga lahko preživite tisti, ki imate v svojih kartah poudarjen element ognja in zraka (Ovni, Levi, Strelci, Dvojčki, Tehtnice in Vodnarji), za kar bo poskrbela naklonjena Luna v aspektu z Venero. 2a pozen večer pa svarilo, ki velja še posebej Levom, Vodnarjem, Bikom in Škorpijonom. Zaradi kvadrata Lune z Marsom ste lahko preveč energični, sü'asti bodo razgrete in že iskrica bo dovolj, da gre kaj narobe, ne le v odnosih, tudi v prometu!
Astrologinji CORDANA in DOLORES
www.novitednik.coiti
z NOVIM TEDNIKOM
živite cenejei
I
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba	onoit^Tt t? Dnccnuiu
naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih ^ucc^c ^^ n oglasov v časopisu io ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti ,AKwSt N£ StSTEVAJD
tudi §t6vilne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
S MftiSTDM NA KARTICI
>i«it«iai Mf« iriiii

KERAMIKA Kili

SKINAUT
SMUüuttmteu
C6LJS K A
fiiijhl««
pizee/Uo/
. ^emno/
—CT^—
SLADA
eBweeedW»*»»

m
AVTO.MttTOFHUAN. Ferian MIIM Ij!.. avtoservs - vulksnizscija * klima n^rsve • diagnostika vozil • servis
motoriev • servis kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Ce^ tel. 03 49166 70. t3SM 041675010-10% popusta valje za storitva • Casino Faraon Celle. Ijublfanska
cesta 38,3000 C^je-ot» nakupu 100 žatonov 10 gratis -gatpRi^al Maribor^ c. 13000 Celje -10% popust velia za storitve Batei^ [tor Kogoj nature d^yi -MB. Doimar in j Tro Celiskiti teerov 9. 3000 Ce^e-10% pofwstza vse izriatko
•	tjolwirenie • staktarstva Baleriia Volk.
Ozka ulice 2,3000 C^js, Tej.:Q3544 2535-10%po|Hnt
•	Goldenpoint Cefeisparft Calje. §iroVa iäiira nogavic - 5% popust ob nakupu
do 20 EUR. 10% popust ob nakupu nad 20 EUR
•	Keramika Kili Industrijska prodajalna.
Kasaze 34. Uboje -10% popust »Krobat Ivan s.p.. Mizarska delavnica. Medlog 25,3GOO Celje. Gsm: 041 /736 272 « No&aiija oprema po naročilu KEHROQK PULTI • 3X popust na vrednost naroiHa nad12H96EUR.7>ipopu«tn8 vrednost naročita nad 2921JIS EUR
DIHA
TrgoiHn« v Cftv centru

GAI£RUA
OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CSLJE
^ KR^ BAT •
MtZARSKA 0&AVNICA
MlekarrraCeleia
iiitfWWM »kk
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
na* I twffMiv«o*ci»< i	Mim
-
•	Mtekama Cefeia. prod^lna Goiidd. Arja vas 82,3301 Fetnjvi^ - 6% popust velja zi inMka lastna
prvrTvodnje. ne verpi a akaiske cene
-Mra^h^ Cvetka Bohinc s.p> liiakova t Celje, trgovina a ustvaridlne • 10% poptist za vse izdelfce -palmers. Gosposka iM. 3000 Celie -10X popust velje pri gotovinskem nakupu • Rz^/is Verona. Mertator Rntar Celje -10% pepust pri nakupu hrene-kartico predlozHe ob narvcSut
*	Pfote^ servis. ÜI. (.eona Oobiotinika 27.3230 Šentjur, Ro^äa casta 19,
3240 Šmarie pri J^lah-m popusta tia opt^no oastavitev potfvoqa in do 30% popusta ob
nakupu zimskih pnevmatik - Potika Salobir Levec 388,3301 Petrovi - 5% popust ob nakupu sofllnD) očal in korekojskih okviijev v vseh nJihovOi P€ v Sloveniji >Sime< d.Do. Ipavievd ulica 22.30QO Celje, P.& Ljuljane. 6ni£i6eva 1. P.E. Koper, Ferrsrska 17-3% popust ob nakupu PVC sttvbnega poMitve. Popust na velja za akdjske cene. Popusti se ne seštevajo
.'jJ^ MLEBIJA
v o i K

lesnlna
^^^^^WjraJjica
—-
^uloljir
WELLNESS PARK lA^O
mM a^iMvi «cMAtwrmf
——
ao
2LATABSTV0 CAJŽEK
skMšnJ^
•	Sleda ifl.o.. Plinanulka 4,3000 Cefia, vse za ogrevanje tn vodovod, t^.:034904770.6SM051626793-
10% popust •ICfcfiLlLßifi.. Ipeveeva ufoa 22. Celje
-10% popust •Thannena. d. d.. Wellness Park J.alkQ nudi 10% popust za bazen, savno * bazen, solarij
•	Tharmme d. d.. Zdra^flKsča USa nudi 10% popust zt bazen, savno ^
bazen, frtnes, solarij ter tnesaže. kopeli in dru^a wellness storitve,
meseSne in letne vstopnice - Žvex Obrtna cona. 3220 - 7% popust, na velja za akcijske cene -RJftOSPORTTRADEdpA. Mažara»
Spa^eva 8,1000 LiuUjana • 10 % popust na vso obutev; na valja
za akcqUie cene. -UTVA. Glavni trg 9, Calia. 03492 68 86 10 %popust (rezeo na izdefte vakcijil • Frizefsfostuijio Fashion. Venlev Petra s.pv Ulica talcev 3.3310 2alec-5% popust ■Skir^aui storihfa SimoaJezemik. sj^ Vrunčava 10. Celje-10% pi^ust
Frizerski studio ^"^U'S/uMt
Vcf^ Petro &.p. Ulo talcev X J) 10 Žij« tdercra:O3l/KI5-0SI
goklenpoint
—
simEr
VI VfM*
^rpv
yOi 16 slo veni ja
——
ZIVEX
Trt«tiw u udufi^e w«At»*
•gLiSyAMQimiEVAWSA'
MOHORJEVA KNJISARNA. Prabrnova ulica 23,3000 Ceije, ^on:034901420.e^o$la; knjigama<ce<^ljsk^oho{jeva.si. 5% popust na knjižne izdaje celiska Mohotieve dru^ "Golte d. 0.0. prizna naročnikem NoveQd tednika 10% popust na smučarske karte za smuiüce Gehe med tednom (od ponedeljka do patka} z iqemo 1. in 2. januarja 2009 in Đtnstit) Šolskih poStnic ■Projekt MR ii^amfinn d.o.g.. Bar Club A^ierČeva 14 (Daleiaperk 3000 Celie-10% popusta pri
eocktailih -aalflrstVD Gaaek Milan s.p. Drofenikova 16.3230 Šentjur 10% popust na veljavne malopmiddjne cene
HRUSTUAVASIOJŽNJAVA. prodajalna Žalac, Savinjska cesle 77, prodajalna v EK ceir^ v Ce^u,
Mariborska cesta 86, Ceije 10% popust na vse vrsta kruhe ♦ lesnlna Id- Lavec 18-3% popust na
oblašnjeno pohütvo (sedežne grt.. trasedi, po&Walniki
Št. 86 - 30. oktober 2008
m
26
ZÄÄVtOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Izvedenka porscheja cayenne
Prihaja VW scirocco
Kupeji se vračajo» bi lahko rekli po predstavitvi novega scirocca. Prvo generacijo tega kupeja je VW izdeloval v letih 1974'S1, drugo v obdobju 1982-92 in v tem času prodal kar 800 tisoč vozil. Številka je več kot zadovoljiva in morda je tudi to eden od razlogov za predstavitev scirocca tretje generacije.
Novi scirocco ponuja tako rekoč izjemno Širok zadek, spredaj ga zaznamujejo relativno kratki previsi preko koles
in Črno zamrežene odprtine za dovajanje zraka k motorju. Široko je relativno kratek kupe, saj meri v dolžino vsega 425
Hyundai v ZDA ustavlja proizvodnjo
Po številnih drugih tovarnah je tudi južnokorejski Hyundai sporočil, da bo za nekaj časa zaprl tovarno v ameriški Alabami.
Tam izdelujejo Športnega terenca santa fe ih limuzino sonato (od letos je nekoliko prenovljena) za ameriški in ka-nadsld ti^. Razlog za zaustavitev proizvodnje je seveda znan - manjša prodaja oziroma povpraševanje po obeh avtomobilih.
cm, visok pa je kupejevskih 140 cm. Konkurentov v tem razre ck) ni prav veliko (recimo hyun-dai coupe, alfa romeo GT...) in morda je to priložnost za novi Volkswagen. Na začetku bo avto na voljo le z dvema bencinskima motorjema TSl (neposredni vbrizggoriva); prvi ponuja ob gibni prostornini 1,4 litra 118 kW/160 KM, drugi pa ima 2,0 Litra in 147 kW/200 KM. Kmalu se jima pridruži še dizelski, 2,0-lilrski TDl, ki bo zmc^el 103 kW/140 KM, in še ena izvederüca 1,4-litrskega bencinskega TS! motorja, ki pa bo razvijal 90 kW/122 KM. Serijsko bo sdrocco opremljen z ročnim 6-stopenjskim menjalnikom, za doplačilo bodo ponujali 7-stopenjski samodejni menjalnik DSG z dvojno sklopko, kasneje pa tudi 6-stopenj-ski DSG.
Porsche bo v začetku leta 2009 poslal na trge po-sebno varianto Športnega terenca cayenna S z oznako oz. imenom transsybe-ria.
Ime seveda spominja na medcelinski reli od Moskve do mongolskega Ulan Bator-ja, ki je dolg 7.200 kilometrov. Na lem reliju se je Porsche prav s cayennom zelo dobro izkazal, transsyberia v izvedbi S pa bo prirejen podobnim zahtevam.
Motor bo sicer znani 4,8-litrski bencinski ose m valj-nik, ki pa bo v tem primeru ponujal 298 kW/405 KM pri 6.500 vrtljajih v minuli in imel 500 Nm navora. Po tovarniških podatkih bo avto v izvedbi z ročnim menjalni-
Porsche cayenne transsybaria S
kom do 100 km/h pospešil v 6,1 sekunde, najvišja hitrost bo 253 km/h. Za doplačilo
bodo ponujali tudi 6-stopenj-ski samodejni menjalnik tip-tronic S.
Mini tudi s crossoverjem?
Britanski Mini je že nekaj let v lasti nemškega BMW in v tej navezi mu gre zelo dobro.
Po miniju clubmanu se se- crossoverjem v študijski ozidaj tovarna predstavlja še s roma konceptni izvedbi. Kot
Mini mssuvBr koncept
je bolj ali manj jasno, bodo to izvedenko minija uradno predstavili na bližnjem pariškem avtomobilskem salonu. Prvič v novi zgodovini te tovarne bo avto v dolžino presegel štiri metre, medtem ko ga bo v višino za 159 cm. Crossoverji so avtomobili, ki združujejo različne sloge, očitno je, da so presodili, da bi imela takšna karoserij ska varianta dovolj velike tržne možnosti. Medo-sne razdalje bo za 260 cm, prostora pa naj bi bilo za štiri potnike.
Težave Renaulta in PSA
Če se je še pred nedavnim zdelo, da evropske avtomobilske tovarne napovedujoča finančna kriza le ne bo prizadela. sedaj kaže drugače.
Za slovenski gospodarski prostor je nedvomno pomembno, da je francoski Renault.
ki je lastnik novomeškega Re-voza, objavil, da bo njegova letošnja prodaja približno tolikšna kot lanska. Poleg tega napoveduje, da bodo v večini njegovih tovarn začasno ustavili delo, dolžina pa je odvisna od tržnih okoliščin. Ta-
ko bo tudi novomeški Revoz za en dan ustavil proizvodnjo. Po približnih ocenah bo Re-nauitova letošnja proizvodnja v zadnjih treh mesecih manjša za 20 odstotkov
Podobno se dogaja koncernu PSA, ki združuje Citroen
in Peugeot. Proizvodnja v zad-njih letošnjih mesecih bo manjša celo za 30 odstotkov. Zanimivo pa je, da nemški Volkswagen za sedaj ne napoveduje, da bi zmanjšaj proizvodnjo oziroma da bi bila prodaja kaj manjša. Računajo. da bodo imeli letos 4.8 milijona kupcev, kar je toliko kot lani.
Gob«rMk Mllon ^ <*vrju#T MMjkm^m
S kmm omu tt oo, &mmu€ wiTofü
VaiKfl IZBIRA PNCVMATIK PO UOODNIH CCNAH

Mazda kupuje samo sebe
Japonska Mazda je v 33,4-odstotm lasti ameriškega Forda, ki mu gre, to je splošno znano, zelo slabo.
Njegovi dolgovi so mili-jardni, napovedi zeio negotove. Prav zaradi tega se je začelo v zadnjem Času govoriti oziroma pisati» da naj bi pri Fordu razmišljali o morebitni prodaji Mazde. Sedaj prihajajo na dan vesti> da naj bi Mazda sama kupila vsaj 10-odstotni delež, ni pa še znano, koliko naj bi to stalo. Dejstvo je, da gre M^di razmeroma dobro oziroma nima niti zdaleč tako velikih težav kot Ford.


o
www. radiocelje. co/n
m
St. se - 30. oiftolMr 200S
NOVI TEDNIK
SiMALI OGLASI - INFORKIACI JE
27
wDtednik
NarĐčnUd Novega tednflca boste Sahko naroMšIce ugodnosti-
4 mole oglase v Novem tednllru do 10
besed tei čestitko jm. R^lu Celle -
Izkoristili izključno s svoio naroMSko kartico, naro6iBko potožrtco oziroma z osebnim dokumentom naroMka Novega tednika.
NeUrofflMeite ugodnosti se ne prenesefo v ncislednje leto!
5lanovDni$ko dejovnost. Ceno po vorvJalef(m041 672-374. 482? CELJE, ^orjM, t^ma Wiflc|3. ^QvbfHi zemljišče, 1.244 m^,s$iQvbo. Možno grodnjo m obj^kfov. T^leFon 031 321-946.	4827
V Mslth BnUovčeh prodamo 9 komunalno opramljamh zazidljivih pareal. velikosti 680-1^50 m\ s pla-i^nim komunalnim orispevbm za gradnjo mansardniti hii, 9$m: 041 43S. 031 WW2, www.vefKlBr.si
MOTORNA ■ POSEST VOZILA ' ------
VOJNIK-Ir^sfonovonjskoh;»,letnik 1972, podkleteno > 2 etaži 90 m^ in 900 m' zek nice, prodorno. Cenopodogovoni. TeMon041 311-876 oli 040250-733.
6210
PRODAM
RENAULT twingo 1.2, zelene borve, 2. liKf-nik, leinik 2001, vso opremo, prodom. releton041 74W19.
OAfHATSU (fiorode« lelnik 1990, prodom po simbolični ceni. Telefon 031 460-639.	5453
KUPIM
0SE8HD vozilo« oč letniko 2000, kokfino koli,kupiin.Telefoo 041 361-304.
PRODAM
MAftIBORSKA <esto. Prodo<n gradbeno pgrcek. 472 m', primemo za poüovno'
te
PfMma, poslovni prostori
cj fxtaf ft 3tll i^nwän , bnzftaćnevtAfliipaMtaA
www.tm.vJ Hik, itartovanfei P9ns\i
lr>lo, 041 6:>3 378 Zti»!nKa
www^M^iry^i
STROJI
AllCU pAmvittMitt adnga
C«^c,l4ub|jaashxccsta20,Q^42$) 110 LJobljtna, Vojkov« 63.01/ $iO 92 92 Sewlor, U1. nitea ri.74 71040 RogOki SUthw, K)dnd«v9 30. QV SI M 250
šempeter v sa vtmskj dolini
v sAiDem Muru krejii, ffiockmo amao» vuu enottofMVBDjska hite oeto bivalne povränw !SS o^, kije zgrajeni do lEL gr. dfft, 00 pe^It velikosti 600 tsf v aeposaedni bližini oaoovoe lole. tfna igrili. «lenic is trgovio, ugodno prodamo. Cena: 136.000 € (vUjuten 8.SV» ddv). (Jnfo: 360 072)
PRODAM
MIKSEK zQ miksonje krmne pese prodom. Telefon 041 999-906, 040 455-990.
Š023
NOV fiidrovTični cepdnik za drva, d^one 1,1 fli,prodom. Telefon 041 783-128.
5433
MAKLjUIALNO prikolico SIP 16. prodom. Telefon 031 262-019.	5452
KOSILNICO Siperior 18H, dvo|nl rezin molzni stroj ^rontico, prodom. Telefon 031 819-191	ŠS7?
DOBRNA • čemer, stan. blU v3.gr. fazi. L2000. ilorisne velikoAi cca 100 n'.
pccels 1.456 id'. blizusrediSöa knj^ na raj^tago m mesOM in^-ffuknin. Cena cca 165.000 fln/o: 03J 342 lit)
BELOVO • p. L^SkiK sInrejSa staaovaojska hi3a« potrebna obnove, pareeU (200 na $OĐ£&i le^. dobm di^pna. v naselju več bil. voda elektrika. cesnlft», 8 ponužnim ot:Qekh>ni. vredno o^ed. Cena 62.500 € {7ff/b; 031 342IIB)
V«{ DA; »wis.pltakov)nj*i«i • Inlo- »42 1IK, i\M ii'Z^ "JI .^2''	1 TABOR, noro sooCaa oaseUe Plankov log. umostojne hiSe tn dvojčki, fll. podalj.gr. fiia. velikost U0,12 m^ do 115.!2 n^ velikost 203 m^ do 731 o'. vsi priključki, PfM. atraktivna lokacija. Cena: od 108.S4I € do 1S8.4S7 € (vključen 8,5% ddv).
Obiičik Plhrkov log v foboio I5.11.2008 od 10.00 dO 13.00 iii odkrijte Un (egji idi)i^i>egs Sprehod po naselju burno puspKmlli 7 gissho, hni^o in pijsfo.drr^nimi pozomosimi /.a obiskovalce in ndgmdanii iä nuvc kupce.	
H!TRO NAROCiTE
mm
Dvakrat na tedan» ob toridh in petkih« lanimh/o branje o irvijenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,8! petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov» do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov«
IJtV^il;» «Mdi letnik2008 ^JtVTJT^ TA	prilogo TV-OKNOl ^^
Vsaä petek 41 Iwwidi Str*« trievmjsiiega Sporeda « xanw
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
lmeift|Himk
Kni:
Datum rojstva:
Uliu:
K^eMicno naročam Novi tsdnik najmanj 6 inasacev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podoilce oporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Gim)BEMO parcelo, b% m', vTmovcu pri Dmmljah, prodom. Telefon 041 062-910.
S467
KUPIM
MAtüSO ali poriefo, v Celju ali büinp okolici kupim. Pioolotoi«^ Tdefon 031
321-m	4S27
VIKEND, kmetilo, sKmovonje, do 25 km iz (eljo, bpim. Plonlo • gotovino po feolfti/po^eni ceni. Telefon 0314D&-673.	^28
NEPREMIČNINE
TIL OS
3e»«g6
www.psp'iiep ^fnlc n I ne.com
ODDAM
KASAZE. GosHnski lokal z odkupom inveo iorjodomovnojem.Telefon 031 693-727.	sots
POSLOVNI prostor, primeren kot onitnodjo ohemotivne medicine, predovoinko oli pisarne, z niini kuhinjo in unitorijomi^ v^(o470m'tergonao, 36 iD^, oddam no lokaciji Telio^. Telefon 041 817-500.	sose
V naiern oddajamo poslovne pro-atora vžalcu na Šlendrovem trgu 1. v velikosti 220 ml Tel.: 71U2-10, infa^vendersi. www.veflder.si
GOSTINSKI lokal -Jo^odo oddamo v najem 10 picerijo ali diskoleko. Velikost 300 Tejefon04l6S1-270. szrz
Oddam v nejem
poslovni prostor v kompleksu bivšega HU
fid naslovu BezigrajsVa cesta 2 C. Celje, v velikosti 72 m^ tnjiovskih in 35
m^ pisemskih prostorov. Kontakti 03/42*72^00 ali 6$M: 041 633-581.
Aloj^ Kmtiiki9.SinM. Pisnn(tl(»4e, ŠeiRpv
KZ Šenčur z.0^., Cesto Leona DobrDtinika 3, Šentjur, oddo v nojem 115 m' prodorov, primemih u ponovno d^crvnostali stonovonje.Telefon(ll3)5743-186. n
AffCLM - VOiWI. v modenwn stanovanjs):^ naselju ie oTDdaJa 14 $canovv)j$kin enot - r>ovo^« denj. hü, v Dodr—^^m arwn;. • fa^i. Objekp so vmđst) In 162 m' K\xi bivaimti površin s prioa^JoClnv j^jKCi velD;o«n 400 - 750 Dokončanje gra* ja f>reövideno do sredkie no* vefnbra 20Ce. informeelK' pro^. «.O.O., 051 S9V4$8in 0^1 797106 Wnasotetu
ENOSOBNO sfonovonje no Otoku, 35,6D m', 2/S nodstropje, vpisano v zemljiško krpgo, prodom. Telefon 04130S428.
5416
dUE • Hudinjo. Stonovonje, 72 m^ prodom. Telefon D4179S^20. s372 VKovinoßkr 7 v Celju prodom opremljeno, 61) m^ veliko stonovanje, s finskim centralnim ogrevonjem. Cena po dogovoru. Telefon 041286^57. S44d ENOSOBNO ffoRovonje, 32,5 m' v centnj Celjo, nad. 3/3, stofo 22 let, prodorne. Telefon 041 92^25. 5463
KUPIM
GARSONJERO ali eoosobno stonovonje, v C^iuoliokolio, kupim 2D golovino.T^ fon&S161fr^l4.	4627
ODDAM
GARSONJßO, opreniriem, v Smorju priiel-uh, vseijtvo tobj, oddom v nojem. Telefon OSI 813-731. 546i
V	centnj Zolco oddam opremljeno go^je-
ro, 1. nodstropje, zo dojjše obdobje. TeM(»03) 839410. 54S5
V	laäeni oddom niinpohi^o stonovonje,
i dvostonovonjski hiši, plinsko ogrevo-nje, možnost »uporabe vrto, za 300 EUR^kovcijo.Te!efon 031887-176.
mm
PRODAM
SFEDANIX, hlodilnik. pomivolno korito, elemente z nopo, vse dobra ehronjero, ugodno prodam. Telefon 5414-273 ali 040 122-076.	5410
KUHINISKE etemente, dolžine 3,5 m, z no belo tehniko, prodom po ugodni ceni. Telefon 051 604435. 5451
PRODAM
DRVA z dostavo, prodom. Ve^ koliäne-prevoz brezpločno. Telefon 041 312-064.	Ž201
BRIKETI, bukev, izredno vtsokokoloric-ni, za vse peči in štedilnike, prodom. Pakironov korlonski embolou. Telefor^ 031 733-289.	&4i5
DRVA, mešano, dolgo, v hlodih ter kratko zagona, z dostovo, prodom. Telefon 040211.346.	p
SUHE hrastove bsne in deske 3 in S on tef smrri»vefosne,debeline5cm, pnxbm. Telefon 5773^80.	sase
BUKOVAdrvo (hlodi), prodam. Oostovo na dom. Telefon 041 657-595. p ĐRVAbukora, metr^o ali razrezono, prodom. Možno dostovo. Telefon 041 574-703.	$574
STANOVANjill gotovinska POSOJIU
Do 36 mesecev na osnovi ODj pokojnme
PRODAM
ŽAL£C, Kidncevo uha. frodom popofnomo obnovljeno stonovanje, 39 m^ z bolko-nom, cena 63.000 EUR. Telefon 041 727-330.	4827
POHORSKA ulico. 72 m^, dvoinpolsobno stonovonje, z bolkonem, v4. nodstrop-iu. obnovljeno, iepo ohranjeno, prodam zo 95.088 EUR. Telefon 041 352-267.
4Ö27
DVOSOBNO stonovonje, 81 m^ v kmnovi-ćevi ulki, v blioni 4. osnovne šole, pra-dom. Telefon 84! 781-166, po 16. uri.
514?
STANOVANJE v Velenju, 81 m^ v pe1orc1(u, visoko pritličje, prodorno. Ceno po dogovora. Telefon 031451-938. p dvosobno, 59,50 Inod-stio^. Novo vos, Pod lipofni, prodam. T^fon031833477. &403
PfiCCUS, m. XIV. drvcrij* t«. 03/4257000 PEMtmSKA SOBOTA, Staneta Roonana 16,02/52130 00 PE MAfllBOR, Partiunska 3-5,
02/23A1000 PI Slovani GradM. Apakava r, 02/6t1 2000
■OWM.d.9.».
27.1000 LisMjau
NAJUGODNEJŠA ^ GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
nAKOJŠNJElZPLACa^
Zneslo od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERfTEl
PE MARI80R. Panizartslia 5 tel: 08 200 18 20.040 633 532 PECeUE. UtlcdXrV divizije t4 teh 08 200 16 30. 040
ISkuploa S. FlAanfirM aiDrifvtt d.e.o.l Ounajekfl 22.1000 L}ubl)an>___|
HISO.STANOVAIIME, VIKEND. PARCELOI
Po$(edni§tvoinfo 30 in prevomiltvo. s,p. Ulice 14. dhraijB 12.Celjs Telefon: 041 80 70 60
PRODAM
NtSNId, grahoste, qove in cme. prodom. Nokup 10 živali • petelin brezploćno. Kmetijo Winter, Lopata 55,3800 Celje. T^fon (03) 54724)70,84176^00.
5062
Pf^Ö, od 30 do 21D kg, domačo kuhano brona, jgodno prodom. Možen zokol pri prodojolcu in dostova no dom. Tele-fon031 311-476. KRAVO simentolko, s teletom, stara 3 Mo, prodamo.Telefon (03) 5794-316.
5431
PRASICC «1108 do 250 kg ter odstovljene svinje, prodom. Možen zokot in dostova ali svinjske polovke. Telefon 031 506-383.	Š57I
8IKCAsimenloka,težkesa138kginl4dm storego tef anobelego, prodam. Tele> fon031 506-383.	t$7\
PRAŠIČE u zokol oli nodoljnjo rejo, prodom. Hsarjoboc. Telefon 041 619-372.
ž20s
iUICO simentolb, brejo 6 mesecev, prodom. TeUon 5707-782. 22» ŠiEBIČKO, ^oro 3 leta, prodom. Telefon 031 262-019.	5452
HODUUSKEGAgrebenarjo, »mleko, stara 4 mesece, rodovniško, pnjazno, ubogljivo, dober čuvoj, pn^lom. Telefon 841 797-218.	5402
BIKCA simentalco, stofego 2 meseco. prodom. Telefon [03} 5777-469 oli 831 436-265, popoldon.	5444
PKAMA zrebiäo twik^zfisko na glavi, ćmo grivo, mimo, ubogljivo, mati norik, kri-zcno s kosočem, v šestem mesecu, prodom. Bražnik Martin, topolo 16 a, 3008 Cefie. telefon [03) 5471-385.
54455446
BIKAsimentol<o. 14 dni staroga, prodom. Telefon 831 862-293. 544d
Hipotokarna posojilal
Posredniltvo, finančne storitve. 841. Dravinjske, t. 62. PoljÜane gsm: 040476082
POTREBUJETE DENAR
IZPLAČILO TMO JI 03/400 03 36
Žnider's Celje. Gosposka ul. 7
T
UeCHAFIN KOM d.c.o.. Dunajska 21. tjubUans
Celje: 031 508 326
delovni eas: vsak dan non-stop
rrnirrrm
TAKOJ»!
NUMERO UNO
GOTOVIMSKI KRiDITI DO 10 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS^ TER ZA UPOKOJENCE,
do SO % obr., «bvoinosH niso ovira.
Tudi krediti na oy>ovi voala In l$a$tn^i. MožoosI odpicčilo na polozDico, phddfflo ludi na doin.
NUMAEflO UNO fteMn
MllAtla wl. 33. M«rlbof
«el.:
OAI/TSO-SOO
ŠL 86 - 30. oktober 2008
m
28
iHPLI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK

VODOVOD -
JAVNO FCOJETJ^.Ö.O.Q.
KANALIZACIJA
Uva2a.3000CaJE ^ TbL 03/42 50 300 * Fu: 03/42 50 310
Služba xa prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega oicolja.
TELJČKAsimentoko pmlom. TMhi 5799-223.	$673
fRAŠICA. knntjemgo z domoćo hnno, fa-ke9fl 160 leg, lahko hidi poknko, pro-
BIKCA siflwitoko, rtikego 13Ckt40 kg, prodom. 5794^36, zvečer.
5456
BIKAsimentoko, fežkego 3B0 kg, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 263-D74-	Š676
IHJCO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 369-286.	5468
PRASIĆE mesnate pcsme, za nodoljnjo relo oil zoket 40-90 kg, prodom. Te^fon 031 544^53.	š$76
PAiNI teTn, 4 lo 7 mesarev bfajl, ler blk(o 230 kg ležkego, prodam. Telefon 041 901.595.	bp
KRAVE dojitie $ telAon, b)ko 500 kg In hoktor Zebr 2SJ1, prodom. Telefon 041941-881.	5395
CISUltKO zo vino inox, 300! in elektreni bojler, 501, molo roUjen, prodom. T^ fon 041 741-719,	5435
KUPIM
TRAKTIH 40 do 70 ks. iHovonwdostDvno vozilo, kupim. Telefon 051 203-387.
5450
30.000 posradovan), 11.000 novth poznanstev Jo bilo v pretoUsm latu sklenjenih t R*io pomočjo. Letoe kaje, da jih bo še več. Ženitna posred> vaJnica za v»a seneraeiie. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319. 031 SOS 49S, 031 83$ 376
PRODAM
CIPRESE zs živo majo ugodtio prodom. Telefon 031 291-865. |03]5710«39.
ž 192
VINO in moft, ugodno pcodem. Možno dosrova.TeMon 041302-735. 5345
ZENKTNA posndovnlnka Zniponja, ki je uponle v l|uberen v preteklem letu povn^ već kol 35.000 osebam, posreduje zo vso slorostno obdobjo, brez-pločnozozen^edo 46 lel. Telefon [03) 5726-319,03150M95. Leopold Ore-kvk i. p., Dolenjo vos 85, Prebet, n
OSTALO
Iskreni fan1)d li£6jo preproata, zvesta dekleta. Mnogo jih Je. zato punce. pozaDtte na razočaranja ter jih brez strožkovspozrtajte. Tel.: Od/S7 26 319, gsm: 031/836 378.
iBO^Id OraS/dL Lp. Ookf^Bvii 86, P«MI1
PRODAM
OOMAä siir^ polovke prodorno. Telefon 041220363.	$550
ŽElEZNl siebe zo brajdo. z niko m ži(o, Z9Qnie,nvstzo(virki,ieanen,pienkoin konizo.pndom. Telefon 5461-341.
5427
BIKCA svorjove posme. 130-140 kg in b$o Gorenje Mulo. komplet, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 040 85H97-
5421
VlIüETO. se ni bilo noleplleno, veijovno do 21. febniorjo, prodom la 15 EUR. Možno rudtdostnvo. Telefon 031 807-176.
5462
ElfKlROMOTOR 380 V, M kW, 1400 obr/ min., ter hlodllnik Gorenje, 3 leta. odtKno ohranjen, prodom. Telefon 031 $6D-256,po}8.uri.	5454
PO^IEIU^ 464etnQ Celjonka. simpotma. zoposleno, si zeJl prijoleljo do 56 let. Resno vezo. Agendja Alon. telefon 041 24^47, www.superoliRi.si. 5447 PfiNAlUlCA, rnzoarono. 40JetM. utej»' na, želi pošlenego pri joteljo do 55 let. Resro.AgendjoAkn, telefon 041 246-647, www.svpemlon.». 5447 M05XI vitalen, izobrozen, dober znor^, 46 kfni si zeli žensko do svcjib k Jez k tebi oli tf k meni. Agendjo Akn. telefon 041 240^47, mm. »perokin.si. 5447
ZAPOSLITEV
MARCO Polo. Nololrta Ihh, s. Pv Lji^n^ 14. Celje; v Celju zi^oslimoflaloluirjiMO ter dekba in fonte zo pomoć pri delu za sonkom. ffedelje proste. Telefon 041 729454.	4971
Zaposlimo Prometnika
s končano najmanj 6. stopnjo izobrazbe, smeri promet ali ekonomija, in aktivnim znanjem vsaj enega izmed naštetih tujih jezikov: angleški, nemški, italijanski. Zaželene so delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu. FIJAVŽ d.0.0., Liptovska ulica 349,3210 Slovenske Konjice; tel: 041 681 411. uros.fiiavz^iavz.com

iilnniMlsA^A^C"«^ 7% > da,4a«''
informaeifföprotiojh	- ?«,t7 n'
T9I. 034266506 F.'k;sQ3 42C63bs E m^rinarliettftg^cni^c«IJft.si
SnamoDi^ fcrtognlto^
^KOPUSKARIA zapodim. Mohor, d. 0.0., ŠoronoviČevo 11, Celje, telefon 041648-
121.	n
IZPOSOJA strojev zo rozrunTstivi delo obrfi, grodbenistvo, vrtnor^tvo in raznih vzdrževalnih del on>ogo<o izposojevalnico shojev in nopnivSAMvCelju (Hud^ nja). Ul. broknD^rotinäov 13,telefon 041629-644,5414311.	n
NUOlfA pomoč v gospodinjstvu teritego sTorejš^h ljudi. Telefon 031 352-485, j^k^ino. Mini hiver|»k$.p.,ielovo 22.
Po^tje potrebo^ dinemim, ko-mnluirm. urbane, nove $od«-lavca a dalo v kmnarcMr. Zećetek takof. brformadje od ponedeljka do petla. te)efon 03	Jakoma'
do.ov Mariborska c. 44.3000 Celje.
DEUVCA zo delo pri zemeTisIdh delih in nizkih gradnjah, zoposlirao. Telefon 051377-900,GMGMrd.o.o.,ZodcK bravo 126, Sk(^ vos. 5426
NATAKARICO
z delovnimi izkušniami
- možnost redne zaposlitve
Vloge sprejemamo na naslov;
HMEZAD, KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Z.0.0. Petrovce 1, 3301 PETFIOVĆE
NUDIM vo5tvo vDsego moläo no domu (obmo^Celjo). Telefon 031 352-465,
Raden.	n
KHJI60V0DSTV0 Nuso vom nudi ozumo. kokovosino in po ugodnih cenoh računovodstvo za s. p., d.0.0., dra^. prepisovanje seminarskih in mogistnkih no-log ter (Nn*|e izvidov zdravnikom. T^ fon 040 849-613, Sonja Jovornik, s.p., Moribonkac.66,CriIe. 5391 GRADflELJI, pozor I Po konkurenčnih cenoh izdelujffn pea in bojkrje zo centralno ogrevanje. Peti so zelo primerne zo kuqenje no drva. Garandja za peo je S let. Anton i^lenc, s. p., Prekorje 29 o, Skofjo vos, telefon 5415411 ali 041 531-976.	5470
lEELilJEMO prajekte s^novanjskJh his, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 6104-182,03) 393-560. iUt^rojektironje, Amon Str-nBo. 1 p.. Gabrovec 1 o, 3241 Podplat.
PHteiavah • krenlml ilismi In odprtimi raiMiiii
«tobmnrni CKMTEfI ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI
vPonnrolu.
hUksintd d.e 9. Ul. 6. J«lie« t. Podervi
PREMOG, zelo ugodna, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vbdimir Per-nek. s. p.. Sa(H(fiek9l. Podlehnik. n
Vrtnarska prodajalna TISA Škofja vas 40 Tel.: 03/491-68-70
VAiA PRODAJALNA RASTLIN!
wiiHWiiioirüeiliiibiii
CENE NA TRŽNICI V CELJU
Zelenjava
bučke	1-1.5
bučno olie	
blitva	4-5
cvetača	3
čebula	1.2-2
česen	6-10
fižoi v zmiu	5-8
fižol str oči i	3-.S
iaičevci	2-.3
koleraba	1.5-2
koreni e	1- 1.5
kromoir	0.6-1
ohrovt	2
naorika	1.3-2.5
oaradižnik	1.5-2.5
oeteršili	6-7
nesa	1.5-2
Dor	2
redkvica Šooek	2
redkev črna	2
radič	2.5-3
solata elavnata	2.5-3
endiviia	2.5-3
šDinača	4-6
reoa	2
zelie presno	0.6-1
kislo zelie	1.8
zelena	2-2.6
Sadie	
banane	1.3-1.5
breskve	1.5-2.5
erozdie belo	L5- 2.5
erozdie rdeče	1.5-2.5
grenivke	2.5
hruške	1.5-2.5
iabolka	1-2
kaki	4
kivi	3-3.5
limone	2.5
mandarine	2-3
orehi celi	3-4
orehi iedrca	10
00 ma ranče	1.99
rozine	4
Gozdni sadeži	
eobe stihe 10 dae	15-20
turčki	20-30
koštani	2-3
maroni	6-9
med	5-7
Mlečni izdelki in	iaica
smetana	5
skuta	4
sladka skuta	5
iatca	0,18-0.25
Cene na ekološki tržnici	
oesa	2
koreni e	1.5
kromnir	1
zelie	1
jabolka	1-1.5
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
17. 10.: Polonca JURAS iz Šmarja pri Jelšah - deklico. Irena KITAK s Stranic • dečka, Simona ES s Kaiobja • deklico. NacaSa SOBER iz Bo-Stanja - dečka, Andreja GLU-ŠIČ iz Šmartnega ob Paki -deklico. Ranka PETRONJIČ
Bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja.
ZAHVALA
ob odhodu
ZDENKE SUSTER
iz Kraigherjeve 7 v Celju (12.10.195S-10.10.2008)
Ob boleči iz^bi drage Zdenke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in
znancem, ki sie jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala bolniškemu osebju gastro oddelka celjske bolnišnice, sodeiavki za ganljive besede ob slovesu, g. duhovniku sv. Duha za cerkveni obred, pevcem
za zapeti pesmi in zaigrano pesem. Posebna zahvala pogrebni službi Primožič iz Vo)nika in pogrebnemu podjetju Veking iz Celja.
Vsi žalujoči
5429
Srce fwye več ne bije. bolečin več ne trpi^, nam pa ialosi srce trga,
solza lije iz o&, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
Danes mineva dve leti. kar nas je zapustil na5 dragi
BOŠTJAN ZORKO
(1975-2006) iz Celja
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko, iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
$340
iz Celja - dečka. Katja KOPIN-ŠEK iz Slovenskih Konjic -dečka, Mateja CREŠNOVAR iz Žalca - deklico.
18.	10.: Polonca SMEH iz Laškega - deklico, Nataša MEŠTROV iz CeJja - dečka, Melka GORIČAN iz Draže vasi - deklico, Emina ARSLA-NOVIĆI2 Žalca - dečka. Darinka ŠKOBERNE iz Štor -dečka, Renata MLAKAR iz Štor - dečka.
19.	lO.t Janja KLADNIK iz Celja - deklico.
20.	10.: Snežana KNEŽEVIĆ iz Celja - dečka, Natalija POGOREVC z Dobrne - dečka, Kaja GOJTAN iz Šmarja pri JeJSah - dečka, Stanka ZALOŽNIK iz Braslovč - dečka, Vesna REDNAK iz ŠošU-nja - dečka, NataSa DELČ-NJAK iz Vitanja - dečka, Mojca GREGORC s Polzele - dečka, Alenka POPRASK s Polzele - dečka.
21.	10.: Nataga WEBER iz Šentjurja pri Celju ' dečka. Sanja WOLF iz žica - deklico, Lucija KORTNIK iz Šo-štanja- deklico, Maja CVEJIĆ iz Velenja - dečka, Nikica BALOH iz Šmartnega ob Pa-ki - dečka, Jolanda FRIC iz RogaSke Slatine - deklico. Sanja KRAJNC iz Ceija - dečka, Udija GUCEK iz Celja -
deklico, Karolina KEGLIČ s Ponikve - dvojčka, Sabiria BRCE iz Celja - dečka, Nataša PADEŽNIK iz LaSkega -dečka.
22.	10.: Lavra CENE iz Šentjurja - deklico, Neven-ka BURJA iz Žalca - dvojčici, Špelca RAZGORŠEK iz Griž - dečka, Ivanka VERK iz Gorice pri Slivnici - deklico.
23.	10.: Mojca LEDINEK iz Črnomlja - dečka, Katja VEBER iz Celja • deklico, Ma-ja TRATNIK iz Šentjurja - deklico, Natalija VELIČKOVIČ iz Šentjurja - dečka, Alja SlNKOVlC iz šentjuija - dečka, lika KRAMER MAROLT iz Mozirja - deklico.
24.10.: Anita KLENOVŠEK iz Brasiovč - dečka, Tanja ČEDE iz Drameij - deklico, Betka OBREZ iz Laškega -dečka.
25.	10.: Saša ŠMON POTOČNIK iz Šoštanja - deklico, Barbara MURN iz Šmarja pri Jelšah - dečka. Barbara JURJEVEC ŠTOK s Polzele - deklico. Petra ZUPANC iz Celja • dečka, Vanja KLEIN-DIENST iz Loke pri Zidanem Mostu - dečka, Rajfa MEHME-DOVIĆ iz Žalca - deküco.
26.	10.: MiraJema HASA-NlC iz Velenja - dečka, Nataša LESKOVŠEK iz Šentjurja - deč-
m
št. 86 - 30. oktober 2008
NOVI TEDNIK

INFORMACIJE
29
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete
TEREZIJE ZADRAVEC
iz Začreta 48 (11.10.1925-10.10.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje cer darovali cvetje in sveče.
Žalujoči vsi njeni
539«
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej Živiš.
V SPOMIN
Dve leti sta minili» kar te več ni med nami, dragi mož, oče in stari ata
MIHAEL DOBRSEK
Z Blatnega Vrha (27.10.1927-31.10.2006)
Iskreno se zahvaljujemo vsem vam, ki ob njegovem grobu postojite, prižigate sveCke, njegov grob krasile in z nami lepe misli nanj delite ter ga tako ohranjate v lepem spominu.
. Žalujoči vsi njegovi,
l 412
Vsi ljudje srn/) prah, a nekareri so zlati prah.
V torek, 21. oktobra 2008, smo se v krogu dnižine in prijateljev na celjskem pokopališču poslovili od naše drage
PAVLINE ŽOHAR
Iskreno se zahvaljujemo za tople besede sožalja. Vsi njeni
5430
kfl, Anica RIGA iz Gornje^ Grada • deklico. Petra ČRES-NAR iz Vitanja - dečka, Milena ŽAVSKI zCrobelnega - deklico. Marinka OBREZA iz Šentjurja - dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se:
Gregor COTIČ in Eva KOLAR oba iz Žalca.
www.ra(liocelje.coni
SMRTI
Celje
Umrli so:
Zdenka SUSTER Iz Celja. 5S let, Mihael CEROVŠEK iz Spodnje Reäce, 77 let, Matilda ZA-GORC iz Nazarij, 56 let, Ivan BRAČKO VIKTORIN iz Celja, 77 let, Branko PUNGARŠEK iz Celja, 58 let, Pavlina ŽOHAR iz Celja, 86 let, Vilim Z0R20 iz Celja, 73 let. Martin PLESNIK iz Podgorja pod Čerinom, SO let. Edvard KOVAČIČ iz Štor, 62 let, LadisJav GOBEC iz Šentjanža nad Štorami, 81 let. Raj-mund POLAK iz Globoč, 81 let.
Le kdo pozabit bi gomilo, v kmeri zlato spi srce. ki nas neskončno ljubilo do zadnjega je Sie.
V SPOMIN
3. novembra bo minilo 6 let, kar • nas je zapustil dragi mož in oče
JANEZ JOHAN SALOBIR
iz Troboega Dola (11.5.1925-3.11.2002}
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate.
obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Žena Marija, hčerka Marija z družino in sin Janko zdni^oo
l407
& obstaja biser na zemlji, je bil v tvojifi očeh. Če obstaja dobrota, je bilo to tvoje srce. Če obste^a sreča, potem so biU to trenutki s tabo. In če obstaja žalost, je to Čas, ko le ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame in babice
ANTONIJE MELHER
iz 1>novca pri Dramtjah (27.5.1927-17.10. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna
sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju oddelka za Intenzivno medicino in travmatološkep oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Iskrena hvala župniku gospodu Milanu Strmšku za lep cerkveni obred, drameljslam pevcem za odpete žalo-stjnke. gospodu Rajku Zidovniku in gospe Olg^ Pevec za njune ganljive besede ob slovesu, Urbanu Kolarju za odigrano Tišino in pogrebni službi Žalujka za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. V mislih in srcu ostaja z nami za vednot
Žalujoči: hčerka Tonika, vnuki z družinami in ostalo sorodstvo
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel rude bo ostala, spomin za vedno bo živel
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, strica, tasta in botra
LADISLAVA GOBCA
iz Šentjanža nad Štorami 26 (2. S. 1927-18.10.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za Izražena pisna in ustna sožalja, darovane svete maše, sveče in
spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala oddelku za intenzivno medicino operativnih strok bolnišnice Celje, gospodom župnikom, g. Zupančiču, g. Korenu m g. Urbanclu za lepo opravljen cerkveni obred, sodelavcem Mercator M04 • kolektivu »Soča« Celje, pogrebni službi Zagajšek, pevcem Rogla, pevcem cerkvenega zbora in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Anica, sinova Ladko in Drago, bčerki Marinka in Jožica z družinami ter vnukinje
5424
Hvala ti za dragoceni čas. ko lahko bili smo s tabo. Zdaj pa, ko poslavljaš se od nas. delček nas odnašaš s sabo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene Žene, mame, tašče in ome
GABRUELE FELICIJAN
roj. Olenšek iz Zavrha nad Dobrno (16.3.1944-13.10.2008)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in svete maSe. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri zadnjem slovesu. Posebna zahvala dr. Miodragu Balatu in sestri
Tatjani z Dobrne ter pau-onažnl službi iz Vojnika, Hvala vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja.
Žalujoči: mož Rudi ter sinova Bojan in Zlatko z družinama
5414
Kogar ljubi gora. ga vzame zase.
(T^a)
ZAHVALA
Padel je v globino in dvignil se v višino
STANKO ŽUČKO, ml.
(21.4.1967-15.10.2008)
V trenutkih udarca usode smo spoznali, da nismo sami. Neskončno smo hvaležni Sevalcem postaje GRS Celje In posadki helikopterja SV za humana in nesebična dejanja v iskalni akciji. Hvala našim sosedom s Prekor-ja, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč in tople besede tolažbe, pisna in ustna sožalja,
darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. Pergerju za opravljen obred in pogrebni službi Raj. ki je bila v času knite resnice z nami. Vsem in vsakomur posebej se najtopleje zahvaljujemo za izkazano sočutje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Njegovi najdražji
5465
Ne jokajte za dobrimi ljudmi, bilo bi jim hudo. ker jokate!
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi oče, tast in deda
VILI ZORZO
(15,11.1935-18.10.2008)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Zg. Hudinje, prijateljem in znancem ter sodelavcem in sindikatu družbe CMCelje za Številno udeležbo v pogrebni svečanosii ter za darovano
cvetje, sveče in izražena sožalja. Zahvala gre tudi pogrebnemu podjetju Veking, duhovniku g. Planinšku, govornici ter pevcem skupine Idila.
Posebej se zahvaljujemo osebju Nefrološkega oddelka bolnišnice Celje za lajšanje zadnjih ux njegovega ži\^jenja.
Sin Miran z družino
5468
Št. 86 • 30. oktobef 2008
m
30
ipbNIK
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Kawtttpgfwfi si inMiLjiji) pmin ^rtninlii presnin».
AMn ia vmritič, irtäntk^ kofndi}« S9trMi in md»^ 11.00 WiK. snhronizlwoaniminna znarutvcnofantssti&ia pustDioviÖni wtmhinivdeqa 1100 Tropski iMsk« bnwSii 21.30
pendfOtt. lORk. irvdi. öaiRsfc, io np6ti\»
tebtBk. piMt in soboo 23.SG tetnehin netfil|a 13iC Dote «nti. akdja 1B.M
Baute nf, skc^ trüer 1S.10
Hüuaifiai. komHlqa ^9.00. 2120
ponstfi^ tonk. tnix oirtok. in ludslia odiSJO
SftrUk. p«nk in sttet» 23.15 S«trtik in iMd»^ 14.10 NiBvbi^cija mO. 20.50
poAMlfi^. tonil. mtfs. {sDlsk, In nodeljs ob 15.50
Seoiak. petek in sebotB 23^ fsinric m nedelje IZ5Đ ZMMkć Amu oktpr». ko(nođi|B
21.05
ponedeljek, tonk. snde, Sstrtek, in nod^a obmao
temk, pmk in »bota 23.40 esimkinfted^e 14i)0 Max Mminalna drame 17.30. 21.40
ponatfile. torek, irade. Mrttk. in nadal|e
ob 16.20
ietnik. Wiek in sobote 23.5S iattifc A nedenarno Mm - Vein a VB#O ponsdsQ^ tomk, sreda, (etnak. in nedalla ob 16.40
äoiskinnadalja 13.00 Zap V, grozpvla 18i0. 21.00
Setrtsk, peiek in sobote 23.10
PslnpttH2.tniv
19.40
Onfakin|a. mnan^a Avt^
18^0. 2a40
pofiedti^ toret čatnak. in nedelja ob ^6.10
fiatrtdfc. peisk in ssboia 22i0 čatrtak n nadslta 12.40 VBiiniDai. romam^ dram 1420 17.00. mis. 2\2Q čfUl^ peiek iß loboti 23.30 L£6£NDA:
pradslave so vsak dan pr9dsta¥sso¥pef9kiosotiofo
BfidrtavittvMbMoiJMWdihQ
METROPOL
ĆnRTEK 21.00 B.M«tropolsv Jam Sassio«
PCTIK 18.00 Pomlad vBosn 20.00 PartapoC)
SOBOTA 18.00 PMiladvSMtf 20.00 PancpoTts
N£DELIA 18.06 Panaris 20.00 PofliMvBesoi KHMprofwn iMstnafa Idna Matnpol bo od poimSe^t* ^P^ v dvorani Mali Ucm. PONEOaJEK 20.00 Darhtf - V^a 9 vodo
SLOVENSKE KONJICE
r£DEUA 20.00 Vsflinrinin^
1 PRIREDITVE I
ftffTimK«30.10.
10.00 MNZC OtroSki muz^_
Dober začetek varčevanja
usrvofjai/uaiinogiedBankeCetje
16.00-17.30 Dom sarejgih Semjur
Pomoč svojcem bolnikov 2 de-menco
vodfa delavnice Martin Gorjup
18.00 Cäjskidoiii_
Ples tAT&vnic Čaromiška prireditev
19.00 KnjižĐicaLaSko
Proslava ob dnevu reiormacije
19.30 KuHufnjdom^ngw_
Kako »IDO ljubili tovariia Tlla
komedija
20.00 CostBčeSpitđl
Skupina Kolektiv 69
koncert, vstop prost
20.00 KrtmaTamkoučiri
Halloween Eve
[radiormlnaTioččaTOvruc
21.00 K^tumidomSentvidpriPianim NoČ^rovnic
21.00 Mesini kino Metropol__
8. Metropolov Jam Session PETĐC31.10.
11.OD Priiediiveruprostorobgrobovih
talcev na Stranicah_
Spominska slovesnost ob grobovih
17.00 Športno igtiSge^ec_
Shod čarovnic za otrxike.Tnladi-no m odrasle
21.00 Kulturni dom Sentjtir_
Minikoncert organizađjašKMŠ
21.00 Plesni foj:um Celje_
Skupina Dan D
koncert
P0IIBDBJEK,3.11,
19.00 Savi nov likovni salon ŽaJec
Akademski kipar Mirsad Beglć
zaključek mistave 2 ai^orjem
RAZSTAVE
Gaierifa Volk Celje; prva samostojna razstava likovnih del dijakinj 2. letnika Gimnazije Celje-Center, do 30.10.
Salon Ford Celje: z^ovinska razstava čmo-belih slik prvih delavnic in nadaJ jn jega razvoja podjetja Avto Celje, do 31. 10.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: Odsevi, razstava slikarskih del Darinke Pavlecić LorenCak.
likovni salon C^ja: Navzdol po zaj& ji luimji. slikarska razstava, do 2.11.
Muzej novejle zgodovine Celje: Bons CaberSäk, fotografska razstava, do
2. n.
Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo C^ je: razstava likovnih del akademske slikarke Darinke PavleüC Lo reniak, Iznovejše^ in zadnja obdobja ustvarjanja, do 31.10.
Galerija Velenje: Ljubi Slovenci iikovTU razstava, do 7.11.
GaJerija Račka, Celje: Kako onatiži-va, razstava slik in akvarelov, do 23.11.
Pokrajinski muzej Cel^e: MavriČtii svet Sch_fclzove keramike, do 31.10. 2009.
Stari grad Celje: tracUcional na vsakoletna pi^ledana razstava Društva fotografov Svit. do 12.11.
MNZC: razstava Knez Ulrik, do 13. 11.
umetnosmozgodovlnska zbirka. Svetišča ob reki, Svet bogov.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnid: Enološka zblji<a Šmid.
Zgornji trg Šentjur; stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Muzej LaSuK Laško - potovanje skozi čas, preyed razvoja kraja in okolice; V pia^vnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Primožu Ttubarju; ^odovinski razvoj pivovarstva v LaSkem in zdraviliškega turizma v LaSkem in Rimskih Topticah.
Knjižnica Gimnazije Celje-Center: Ukovna dela dijakov umetniške Gimnazije Ceije-Cenler.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetmike zbirke.
Muzej novejje zgodovine Celje: Živeti v Celju. Zobozdravstvena zbirka.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otročki muzej Hermanov brlog: če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Galeri ja Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče HochluautlVemer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in poila Celje: likovna dela Vlada GerŠaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje, T^ celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Desi^ ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter graßk Rudolfa Špamla na temo Celjski grofi.
Mlnoritski samostan Podfetrtek: Kerbaiij, dragulj kulturne dediščine-zdravUiia 2«IiŠča, stalna razstava Marije Gaber.
C8|sM mMnSo
V petek, 31.10., ob 10. uri; Dance {or video, predstavitev plesnega projekta. V projektu sodelujejo Alen Pav-§ar, Mojca Majcen, Bojana MišiČ in BrigiuSa)ovic.
Oktobra, novembra in decembra: Pripovedovalci zgodb, skupine Nude, Mi2 in Orleki bodo razkrile skrivnosti svojega dolgoletnega ustvarjanja. Vsobolo, 15.11.. nastop skupine Mi2. V petek, S. 12., nastop skupine Or-lek.
Do 30.10. kreativne delavnice s čarovnico Mimi. ZakljuCek 31.10. z rajanjem ob ^edališki predstavi.
Redno dogajanje v dvorani:
tae do - športna rekreacija: pone* deljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega TerSek;
KUĐ Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro. VodiCvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petekmedlS.in 18. uro. Vodi Dejan Gre^;
Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri,
Pokrajinski muzej Celje: Mavrični svet Scbützove keramike, Kulltimo- in
smoci
Uradne ure: od torka do petka med 12, in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20, uro. V ponedeljek zaprto.
V času krompirjevih počitnic, do 30.10..od9.00do 18.00 nudijo mladim namizni tenis, video igre (play-station) , namizne
Včetrtek,30.10 .^nglerska delavnica z Ludivlne Demay. Informacije in prijave: 733 87 44. OS 1425 950 in 051 425 953
Vpetek, 31.10., ob 20.30 Energija nabija, metal balloween parly. Skupine: Lokomotive. Whisperof a lie, Voice of violence, Heretic. Projekcije, fotografska razstava, afterparly. Vstopnina 3 evre. Aktualno:
-	možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva SMOCL)
•	brezplačen tečaj računalništva za za-ČeUiike (ŠMOCL, mobilna učilnica)
•	ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even* tim
•	ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure
-	brezplačne instrukcije matematike za osnovno- in srednješolce
-	igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka
•	brezplačen interaktivni tečaj frand-skega jezika za začetnike, od IS do 50 let
-	možnost nakupa vstopnic za razne prireditvevSlovenijiin Evropi
Vpetek.31.10„vhoteluZontaSKMS pripravlja največji halloween parry. Ča-rovniškavaspredhotelomoblžuri. house scene dvorana A in rock scena dvorana B obe ob 20. uri. Informacije na031 651 685 (Miran).
mates: Zgornji trg- Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30, informacije na 031 812-533 (Maša).
Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Mal-gaja, sobote od 14.30 do 16.00, informacije na 040 419 236 (Bojan).
Sv^ vanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarp^Rd?^^ križa, Mestni trg 5, Šentjur.
Iščemo aktiviste za izvedbo različ* nih projektov, informacije na 031404 146 (Gregor), 051680 799 (Aljaž) ali info@skms.net.
II •
celje
95.9 100.3 90.6 MHz
Zadnji rok z
Boštjanom Dermolom
vsslijpr^eb 1»;30 M lUdto e«l|«
95.1
DRUäTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje tel. It. 03/428 M 90
MATERINSKI tX)M Telefon 492-40-42
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASIUA 080-11-55. vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od IS.OO do 22.00. Faks2a^uhoneme01-524-19-93, e-mail: družtvo-sos^dnistvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPlC OBMOČNI ODBOR CEUE
Dodajatiživljenjedneminnedneve
življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 U ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starSe. za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizična nasilja, za moäke storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU laefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CEUE
Pomoč ljudem s težavami v duWvnem zdravju Krekov u^ 3.3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure.
Podjetje NT&RC.do.o. Wiekron Srečko Srot
Podjetje opravlja Ča.sopiin>:uio2njSko. radijsko In agen-cijjko-iižno d^avnos!
Na^ PrešOTiova 19.3000 Celje, telefon (03) 4225190. fax: C03) S441032. Novi tednlkizhaja vsak torek in petek« cena torkove^ izvoda je 0,81 £UR petkovega pa 1,25 EUK. l^jnJca! Tea Podpe^ Vel^. Naročnine: Majda Klaniek. Mesečna naročnina |e 7.90 EtJK. Za tujino je letna naročnina 189,60 CUR. Številka transakdjskega ra* čuna: 06000 0026781320. NenaioČenih rokopisov in foto-
grafij ne vračamo. Tisk; Delo. d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska S, direkion Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 6,5% davek na dodano vrednost.
MOW TtDMK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčić Računalniški prelom: Igor £arlah, Andreja Izlakar OblUiovanie: www.minjadesi^.com E.niaaJujediuSeva:iedjiIk^nt-rc.st E-mail tehničnega urednBtva: tehnlka.iednlk^S'ni-rc.si
RAMO CeUJi
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Ur^nlca informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@>nt-rc.si.
E-mail v studiu: info€>radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko. Špela Kuralt» Rozmari Petek. Urška Selilnik. Branko StamejCič. Simona šolinič. Dean Šuater. Saška Teržan Ocvirk
m
it. se - 30. oktober 2008
A€ENCfJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in iUdiuCelje ter nutfl ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vc^ko Grabar, Zlatko B(^lnac, Viktor KlenovSek, Alenka Zapušek. Rok Založnik
(03)42 25 190 Fäx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprefra oglasov po elekL podtv agendjatS^t-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
S/ooarček:
AHERON' mejna rekd Hads v mitologiji; PALIATIV • sredstvo za za&asno lajSAJije bol«Cia;
SE3)AN-f[uc. oKsto ob r^Meuse sv. od Reimss z 21.000 prebivalci; SESTERC-sr^	novcc z& dva m pol asa.
Nagradni razpis
1.	nagrada: daiilai bon za indijsko masažo glave Uvanya medico centra
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Uvanya medico centra
3.-5.	nagrada: darilni bon za 1 uro imanja badmintona Kluba Nirvana
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne reSitve (geslo)» ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 6. novembra.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 24. oktobra.
Rešitev nagradne križanke 12 st. 84
Vodoravno: SVAK, KIRO, ALEP, JAVA. EN. AMARANT, FRIK, VS. CAREY, ENCUAN, ORK. BEATNIK, OLE. STO-PALKA, KNESET, TI, ERITEM, OVEN. ANŠLUS, LEAU. TM, RAEC, NIT, UA. KIH, HUN, TRENING, OTT. EMONA.
ETON, OTI, LAVAL. STTVA, KADI. KOJOT. BEN. ATKA, STILLER, OMSK. ATI, TABLETA. PETRA MAJDIČ. AVTO, AREOLA
Geslo; Igralci v filmu Tropski vibar
Izid žrebanja
I. nagrado, vstopnica za obisk Dežele savn Term Dobrna in darilni bon za 1 uro igranja badmintona Kluba Nirvana. prejme: Teja Kerševan, Rusjanov trg 8, 1000 Ljubljana
2.	nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra, prejme: Jelka Čepin, Breg pri Polzeli 126. 3313 Polzela
3.-S.	nagrado, darilni bon za I uro igranja badmintona Kluba Nirvana, prejmejo: Tina Tepež, Zadobrova 72 a, 3211 školja vas; Katja Stojošek, Lemberg 50a, 3241 Podplat in Fani Čulk, Tabor 59, 3204 Tabor
Vsi izžrebam nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti.
1	z—		5-	4 i i	i	i	4	11 1	
		13	|14	15 16	17 18		' Ižt i		
			22	23 ,24 25 1 1 1 1		27	28 » 1 1		
Ime in priimek: Naslov; _
HOROSKOP
mm
Ona: Veliko sie se naučili, za:o vam naj m bo Žal izgubljenega Časa in Žalostnifi tre-niukov, ki sle jih zaradi tega preživeli izkoristili boste priložnost, ki se bo pojavUa • morda celo bolje, kot ste pričakovali.
On: Zgodilo se bo tisto, za kar ste Še nedavno zatrjevaU, da se vam enostavno ne more zgoditi. Toda stvar bo prav prijma, Se posebej, če p boste znali do podrobnosti izkoristiti fn za kaj takega ste pravi mojster.
Ona: Čudeži se dogajajo le poredko^ V vaiem primeru se bo to morda celo zgodOo, k temu pa bo v izdatni meri prispevala vaSa trma. Nikar se ne dajte zavesti, ampak zaupajte vase in v svoje sposobnosti.
On: Prijetno presenečenje bo dodobra popestrilo dolgočasen vsakdan. Povrh vsega boste spoznaU izredno privlačno osebo, ki vam bo povsem zmešala glavo. Ne ustvarjajte si preveä-kih iluzij, saj boste razočarani}
Ona: Spoprijeli se boste s težavami na delovnem mestu in se dobesedno zakopali v delo. Sprva vam sicer ne bo Šlo vse po načrtih, vendar boste na koncu z rezultati vsekakor izredno zadovoljni.
Orv Zakaj vedno znova ponavljate staro napako in zaupate ljudem, za katere veste, da tega zaupanja niso vrednih To vas lalTkoŠedrago stane, šepred-vsem kar se tiče ljubezenskih načrtov. Pazite se!
Ona: S premeteno zvijačo boste uspeli prelisiäti nasprotnike, ki vam že kar nekaj časa pošteno nagajajo. Tako si boste pridobili nekaj prednosti pred konkurenti in se boste lahko v miru spočUi od preteklih dogodkov.
On: Slabo voljo raje obrnite na šalo. tako vas bodo ljudje bolj cenili, pa še težave bodo videti precej manjše, kot so v resnia. Lahko bi mah bolj pazili ria ä-nijo, saj vam lahko pretirano uži-var^e hrane Škoduje'.
DVOJČKA ^ I STRELEC ^
OmL Če bi ne imeli toäkine izbire, bisezlahkaodloäli, tako pa nihate med dobrimi in Še boljšimi kombinacijami. Pazite, da se ne vmeša nekdo drug. ki komaj čaka na ponujeno priložnost. In odlođte se že enkrat!
On: Še dobro, da imate dosti prijateljev, ki so vam pripravljeni storiti uslugo. Ne pozabite, da jim bo treba prej ali slej te usluge tudi povrniti! Konec tedna vas Čaka presenečenje, ki ga na nek način celo pričakujte.
OruL Čeprav sedaj mislite pesimistično, se bodo stvari, ki vas skrbijo, razvUe popolnoma drugače. ste pri^iikovaii. Zato brez skrbi! Thdi v ljubezni se vam obeta precej dobra kombinacija.
On: Z avtomobilom je kol S partnerko: če niste kar naprej zraven, vas lahko hitro izneveri in pusti na cedilu. Na nek način bi lahko rekli, da je sedaj čas za generalno popravilo odnosov s partnerko.
Ona: Ne verjemäe prijateljem, ki vas skušajo odvrniti od sedanjega načina življenja in vas imeti samo zase. Že res, da s tem ne mislijo ničslabega. vendar imate tudi vi pravico do zasebnega življenja v dvoje.
On: Načrtov sicer ne boste uspeli realizirati do popolnosti, vendar bodo rezultati vseeno izredno zadovoljivi. Pred vami je obdobje, ko vam bo marsika-tem zadeva šla kot po maslu.
DEVICA ^
Ona: Na delovnem mesta se boste dolgoäisiäin lahko se vam zgodi, da vas zaradi tega ozna-äjoza nepobo^Šljivo lenobo. Tega si nikar ne ženite k srcu, ker bo drugi del tedna toliko bolj prijeten, kot je bU prvi del slab!
On: Ravnali boste povsem hladno, v vas pa bo divjal pravi vihar. Je že tako, da vsaka šola nekaj Slane, Še posebej. Če je to v ^ubeznL Boste pa drugič ravnaU bolj premišljeno m se izogibali tveganim potezam.
Ona: Skozi posel boste spoznali osebo, ki vam bo hitro prirasla k srcu. Ravnajte tako, kot vam veleva srce, in videli boste, da bo simpatija obojestranska. Obeta se vam zanimivo ljubezensko obdobje.
On: Partnerka je zadnje čase kar preveč ljubosumr^a, zato je Se najbolje, da ji pokažete svojo ljubezen na način, ki ji je najbolj všeč. S tem bosie na vsak način v veliki meri polepšali vajino razmerje.
KOZOROG Sk
Ona: Pomislite, da v očeh drugih ^udi marsikaj obvladate veliko bolje, kot mislite sami. Izkoristile te svoje prednosti in kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati. Pj^vsem v ljubezni
On: Spustili se boste v flirt s prijetno neznanko, ki bo nenadoma vstopila v vaše življenje. Pazite, da ne bo vse skupaj priSlo na napačna ušesa, saj bi to ne vplivalo najbolje na odnos s partnerko.
VODNAR ^
Ona: Čeprav vam nekdo vztrajno meče polena pod noge. vam bo le uspelo osvojiti srce tistega, ki ste ga vzeli na piko. Ne ozirajte se na natolcevanja drugih, ampak raje poskrbite zase in za svojo srežo.
On: Konäio se boste le ckUo-čili med dvema posbvnima alternativama. kar vam je zadnje čase ustvarjalo precej preglavic. Sedaj se boste lahko dotonÄio v celoti posvetili eni zadevi in jo tudi pripeljali do cilja.
Ona: Kupili si boste tisto, kar ste že dolgo načrtovali. To se vam bo gotovo splačalo, pa tudi premislili ste že dovolj, tako da se ne bojte napačne investicije. Popazite na poteze svoje konkurence!
On: izkoristite lep teden za nujna opravila, saj ste vprecejš--nji zamudi Didi na parmerko bi lahko malo bolj popazili, drugače boste doživeli neprijetrio presenečenje. Ne odlašajte in ubijte dve muhi na en mah!
§t. 86 - 30. oktober 2008
m
BCEHmgüGH
Zorman spet v Celju
Evropski klubski rokometni prvak s Celjem Pivovarno L^ko in Ciudad Realom Uroš Zorman si je v Rdeä dvorani v družbi sina Maksa ogledal lokalni obračun med Velenjčani in Celjani. Včeraj zvečer zaradi poškodbe oi zaigral za slovensko reprezentanco v Izraelu v okviru kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu, menda pa se bo izbraru vrsti, ki jo y/očx Miro Požun, pridružil konec tega tedna in se z njo zoperstavil Nemčiji v nedeljo v dvorani Zlatorog.
DŠ. foto: SHERPA
Pozorna poslušalca
Zvonko Perlič (levo), duša in gonilna sila delovanja društva prijateljev slepih, si Še ni dobro oddahnil od letošnjega srečanja slepih in slabovidnih iiieratov, ko si je že vzel Čas ID zbrano prisluhnil ČitalniŠkemu Lirikonovemu večeru. Pridružil se mu je še en znan celjski obraz, legendami stomatolog Franc Štolfa, v spomin sedanjih in bodočih generacij zapisan kot zbiratelj stare zobozdravniške opreme, ki jo je podaril Muzeju novejše zgodovine Celje.	Foto: SHERPA

P'
( ^iPc
I


Brez »čika« ni šlo
Znani in neumorni velenjski literat, kulturnik, založnik in oi^anizator Ivo Stropnik (desno), se je pred Lirikono-vim večerom zaklepetal z gostom, Antonom šepeta vcem. ravnateljem 1. gimnazije v Celju. ki ni le ravnatelj. Je tudi vnet športnik, pisecaforizmov in humoresk - in kar je manj znano-tudi pesnik, čeprav svojih pesmi ne objavlja pogosto. K]jub vn?Čemu pogovoru, pravemu »segrevanju« pred čital-nišldm večerom, vsaj pri Stropniku brez »čika« ni šlo.
Foto: SHERPA
PL£SiCAJtSXVO FASAJDBRSTVO
i^KUGLER
uf^
Kosovelovo 16 3CHXICEÜE G9M 041 iSl OS * M 09 490 01X2
fiORAZOnA PfTR0Vft252 3301 E^TROVČE
^am
©J . €)j
nL:04MS9-53fi(6(3rizd)
tflufi:
Bo nasmeh vzdržal?
Novodobni graščak Franci Zidar se je s soprogo Banco še poleti takole zadovoljno smejal prej nedavno kupljenim gradom Lemberg. Glede na to> da je za grad odštel toliko, kot bi za kakšno stanovanje sredi Celja« je nasmeh več kot upravičen, a kaj, ko bo zdaj treba zbrati evie za obnovo in ureditev gradu. In to ne malo. kar kakšnih 15 mili-jončkov evrov bo treba zložiti skupaj...
Foto: GrupA
Drugačna direktorja
Dva direktoija občin, točneje občinskih uprav, žalski Stojan Praprotnik in brasiov^ ki Milan Šoštarič, si imata ver-jemo marsikaj povedati. Na uho in zaupno tudi o tem, kako je treba v ozadju vleči niti, da potem na slavnostnih pod> pisih izgleda, kot da je vse minilo b. p. Pa čeprav, l^or smo slišali. ^ mogoče komu ob tem na bruhanje.
Modnih deset let
Pred tednom so bili v Celju jubilejni, že deseti Modni navdihi v organizaciji VS St/linga, kjer so se na gala modni reviji predstavili najvidnejša slovenska oblikovalska imena in blagovne hiše. Ob koncu revije so okušali slastno torto velikanko, ki so jo pripravili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje pod taktirko Edvarda Kužnerja,
Foto: MATJAŽ OČKO
m
it, 86 • 30. olctober 2008