IčJ- S I KBki ii I v Cit; t sa Celje - skladišče D-Per III 19/1974 i !!i!!i!SPI s/# COBISS e GLASILO KOLEKTIVA LETO X. ŠT. 5-6 — CELJE, JUNIJ 1974 Neugoden ekonomski položaj organizacije združenega dela „Merx" Celje Na podlagi temeljite analize periodičnega obračuna per. 31. 3. t. 1. za podjetje kot celoto in za posamezne TOZD smo ugotovili, da se ekonomski položaj organizacije združenega dela »MERX« Celje še nadalje hitro poslabšuje. V posebno kritičnem stanju so TOZD GROSIST in TOZD PRODAJA, ker že sedaj poslujejo na robu rentabilnosti, njihov delež v celotnem dohodku OZD »MERX« znaša preko 85 %• Rast dohodka močno zaostaja za rastjo materialnih stroškov, pogodbenih in zakonskih obveznosti, bruto osebnimi dohodki in' ostalimi izdatki (tabela št. 1). Akumulativna sposobnost organizacije združenega dela »MERX« iz leta v leto občutno pada. Delež o-stanka dohodka za poslovna sredstva in amortizacija nad predpisano stopnjo v celotnem dohodku se zmanjšuje letos za cca 1 %. Hitro padanje akumulativne sposobnosti je razvidno iz naslednjega podatka: Odst. deleža ost. dohodka za posl. Št. Obrač. obdob. sred. in amort. nad predp. stop. v celot, dohodku 1 2 3 1 2 3 1. ZR za leto 72 3,13 % 2. ZR za leto 73 2,17 % 3. periodič. obrač. za I. trom. 74 1,03 % Iz podanega pregleda je razvid- no, da bo OZD »MERX« ostalo po periodičnem obračunu za prvo polletje letošnjega leta brez sredstev za razširjeno reprodukcijo, kar pomeni hitro nazadovanje OZD Merx kot celote. Osnovni vzrok za nenehno po-slabševanje ekonomskega položaja organizacije združenega dela Merx lahko pripišemo vztrajnemu zmanjševanju razlike v ceni v grosistični kot detajlistični trgovski dejavnosti. Razlika v ceni v grosistični in detajlistični dejavnosti je glavni vir dohodka. Vsako spreminjanje stopnje razlike v ceni navzgor ali nav- 1. II. tromesečje 1972 2. III. tromesečje 1972 3. IV. tromesečje 1972 4. I. tromesečje 1973 5. II. tromesečje 1973 6. III. tromesečje 1973 7. IV. tromesečje 1973 8. I. tromesečje 1974 Na podlagi priložene tabele Grafični prikaz gibanja razlike v ceni (tabela št. 2 in 3) in zgoraj navedenih podatkov lahko ugotovimo, da razlika pri ceni pri grosistični dejavnosti pada po tromesečju povprečno za 0,23 % ali letno za 0,92 %. V maloprodajni dejavnosti pa je padec razlike v ceni še močnejši in pada po tromesečjih povprečno za 0,32% ali letno za 1,28%. Iz priložene tabele pa je razvidno, da bo 1. stara cena embalaže 2. nova cena embalaže 3. razlika (2 — 1) 4. dejanski stroški embalaže 5. priznani stroški embalaže 6. razlika (4 — 5) 7. količ. emb. slad. letno 8. letna izguba v 000 din Vrednost embaliranega sladkorja predstavlja v strukturi prodaje TOZD »Grosist« 8,2 %. Stroški embaliran} a sladkorja so bili priznani zdol se močno odraža na ekonomski položaj OZD. V podkrepitev navedene trditve dajemo naslednje podatke: 7,59 % 14,09 % 7,42 % 14,83 % 7,78 % 14,56 % 7,16 % 13,82 % 7,06 % 13,31 % 6,79 % 13,30 % 6,45 % 13,29 % 6,19 % 12,89 % padec razlike v ceni močno prisoten tudi v drugem, tretjem in četrtem tromesečju letošnjega leta. Izredno breme za TOZD »Grosist« je prodaja embaliranega sladkorja in mlevskih izdelkov. Odobreni stroški embaliran} a daleč presegajo dejanske stroške. Za lažje dojemanje tega bremena naj služi tale pregled: 0,07 0,145 0,185 0,285 din 0,21 0,27 0,32 0,52 din 0,14 0,135 0,145 0,245 din 0,405 0,323 0,283 0,261 din 0,25 0,25 0,20 0,15 din 0,155 0,073 0,083 0,111 din 800 t 1.800 t 840 t 1.8601 124 131,4 69,7 206,5= 531,6 in odobreni meseca oktobra 1971. Vse do danes pa Zvezni urad za cene ni odobril upravičene zahteve za zvišanje stroškov embaliranja. Št. Obračunsko obdobje Dosežen odstotek razlike v ceni TOZD »Grosist« TOZD »Prodaja« CE 1 2 3 4 a) stroški embaliranja sladkorja Št. Element kalkulacije enota embaliranja za 1 kg za 2 kg za 3 kg za 5 kg b) stroški embaliranja mlevskih izdelkov: St. Element kalkulacije 1. nova cena embalaže 2. stara cena embalaže 3. razlika (1 — 2) 4. dejanski stroški embaliranja 5. odobreni stroški embaliranja 6. negativna razlika (4 — 5) 7. količina embaliranja letno 8. letna izguba v 000 din Delež embaliranih izdelkov v strukturi prodaje TOZD »Grosist« znaša 4,21%. Stroški embaliranja mlevskih izdelkov so bili priznani in odobreni leta 1965 in se vse do danes niso spremenili zaradi nerazumljivega stališča Zveznega urada za cene. Iz podanega pregleda je razvidno da TOZD »Grosist« proda letno cca 5.300 ton embaliranega sladkorja in 5.930 ton embaliranih mlevskih izdelkov in ta prodaja povzroči skupaj cca 2,255.000,— din izgube. Analiza poslovanja OZD MERX po zaključnem računu za leto 1973 je pokazala: a) da so TOZD prodaje na drobno zaradi padanja razlike v ceni zmanjšale dohodek za cca 6,500.000 din, b) da je TOZD »Grosist« zaradi padanja razlike v ceni zmanjšal dohodek za cca 5,000.000,— din, c) da je bila povzročena zguba pri embaliranju sladkorja in mlevskih izdelkov v skupnem znesku cca 2,255.000,— din, d) da so opisani povzročitelji pod a, b in c vplivali na zmanjšanje dohodka OZD »MERX« v letu 1973 za 13,755.000,— din. Iz priloženega pregleda razčlenitve dosežene razlike v ceni v letu 1973 (tabela št. 4) za področje prodaje na drobno I. (samopostrežne prodajalne na območju občine Celje) TOZD »Prodaja« Celje, je razvidno, da so posamezne stroškovne postavke, kot npr.: brutto osebni dohodki, materialni stroški, stroški uprave in druge pomembnejše postavke udeležene v sorazmerno nizkem deležu glede na sorodne delovne organizacije iz celjskega področja in SR Slovenije (podatki so razvidni iz analize pomembnejših podatkov iz zaključnih računov DO SR Slovenije — SDK). Vpliv na strukturo razlike v ceni ni v domeni posameznih enot odnosno TOZD, saj ne v tolikšni meri, da bi to predstavljalo pomembnejši premik v kor1 st ostanka dohodka. Izdatki za bruto osebne dohodke so v prvem tromesečju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta porastli indeksno 128,88. Porast osebnih doohdkov je predvsem re- enota embaliranja 0,21 0,27 0,52 din/kom 0,07 0,145 0,285 din/kom 0,14 0,125 0,235 din/kom 0,45 0,38 0,37 din/kg 0,12 0,10 0,08 din/kg 0,33 0,28 0,29 din/kg 530 t 1800 t 3600 t=5930 t 174,9 504 1044 = 1723 zultat spremembe pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov meseca oktobra leta 1973. S spremembo pravilnika je bil določen najnižji osebni dohodek za nekvalificiranega delavca brez delovnih izkušenj na 1.580,00 din mesečno. Povprečni neto izplačani mesečni osebni dohodek na delavca po periodičnem obračunu za prvo tromesečje letošnjega leta je znašal 2.380,00 din. Vzrok za nenehno zmanjševanje razlike v ceni je v Odloku o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve na dan 26. novembra 1971, objavljenem v Uradnem listu SFRJ št. 53/71 in v tem, da še danes nimamo sistemskih rešitev za oblikovanje maloprodajnih cen osnovnih prehrambenih proizvodov. Iz priloženega pregleda (tabela št. 5) nabavnih in prodajnih cen, dosežene absolutne razlike v ceni pri prodaji osnovnih prehrambenih proizvodov, povprečne razlike v ceni in procent udeležbe posameznih blagovnih skupin v skupni realizaciji trgovskega blaga za področje prodaje na drobno Ceje I. je razvidno, da se v samopostrežnih prodajalnah proda preko 55,54 % osnovnih prehrambenih proizvodov, pri katerih se ustvari le 8,75 % povprečne razlike v ceni. Če upoštevamo, da je za pokritje vseh stroškov poslovanja potrebna minimalna razlika v ceni 12,6 % potem lahko ugotovimo, da se v teh prodajalnah prodaja preko 55,34 % osnovnega prehrambenega blaga s povprečno 3,58 procentno izgubo. To stanje pa se iz meseca v mesec poslabšuje zaradi nenehnega porasta cen in zamrznjene absolutne razlike v ceni. Zaradi zgoraj navedenih dejstev predvidevamo, da bo OZD »MERX« zaključilo prvo polletje letošnjega leta na robu rentabilnosti. V kolikor v drugem polletju ne bo prišlo do postopnega sistemskega urejanja oblikovanja maloprodajnih cen osnovnim prehrambenim proizvodom bo OZD »MERX« zaključila gospodarsko leto 1974 s cca 5 milijoni din zgube. Kaj pomeni to za 2.600 članski kolektiv, ki je nemočen, da s svojo lastno delovno sposobnostjo vpliva na izboljšanje ekonomskega položaja, ve samo tisti, ki je to že doživel in ne tisti, ki se oklepa nesamoupravnih administrativnih sponov. Kolegijski izvrišilni organ je na svoji razširjeni seji s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov TOZD in OZD dne 13. t. m. obširno analiziral in razpravljal o kritični gospodarski situaciji, v kateri se je znašla OZD »MERX«. Po daljši razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi: a) stroški za reprezentanco, reklamo in propagando se morajo zmanjšati na minimum, b) zagotoviti zmanjšanje vseh tistih materialnih stroškov, na katere imajo enote odnosno delavci vpliv, c) službena potovanja in koriščenje osebnega prevoznega sredstva se omejijo le na najnujnejša potovanja in prevoze, d) do nadalinjega se ustavi sprejemanje novih delavcev, posebno velja to za delovno skupnost skupnih služb in uprave posameznih TOZD, e) poostriti disciplino in povečati storilnost dela na vseh področjih dela posebno v enotah DS skupnih služb in na upravah TOZD. Kolegijski izvršilni organ je posebej zadolžil vodstvene delavce OZD in TOZD »Grosist«, da proučijo možnost ukinitve grosistične prodaje osnovnih prehrambenih proizvodov in' izpad realizacije nadoknadijo s prodajo bolje dohodkovnega blaga odnosno, da se vpeljejo nove blagovne skupine s področja tekstilno-tehničnega blaga. Ob iskanju možnosti za rešitev problema oblikovanja cen osnovnim nrehrambenim proizvodom ugotavljamo, da je edini izhod v postopnem sistemskem razreševanju tega problema. Zvezna skupščina bi morala sprejeti zakon, da se prenesejo pristojnosti s področja oblikovanja cen osnovnim prehrambenim proizvodom in pomembnejšim živilom na republike in občine. V kolikor bi Zvezna skupščina prenesla pristojnost oblikovanja cen na republike, potem bi lahko SR Slovenija na podlagi Uradnega lista SRS št. 6/73 določila razliko v ceni, ki se sme zaračunati pri prodaji na drobno pri naslednjih proizvodih: — sladkorja, — jedilnega olja in — vseh vrst pšeničnih mok. Na podlagi prenosa pristojnosti oblikovanja cen na občine, bi te lahko na podlagi Uradnega lista SRS št. 6/73 ODLOKA o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz prstojnosti občine (točka II.) predpisale najvišjo raven cen za: — sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, govejega mesa, svinjskega mesa, mesa pitanih piščancev brojlerjev, — pasteriliziranega konzumnega mleka, — osnovnim vrstam kruha. Na podlagi točke IV. citiranega uradnega lista bi lahko občinska skupščina določila najvišjo dovoljeno razliko v ceni za pomembnejša živila. Drugačne rešitve problema oblikovanja cen osnovnim prehrambenim proizvodom, kot smo ga navedli ne vidimo in ne vemo, razen če stopimo v vrste tistih delovnih organizacij širom Jugoslavije, ki zavestno (brez posledic) kršijo obstoječe predpise o oblikovanju cen. Takšna rešitev se nam upira, vendar se sprašujemo, kako bodo družbenopolitični činitelji in delavci delovne skupnosti »MERX« ocenjevali delo odgovornih delavcev takrat, ko bo potrebno zagotoviti milijonske zneske za pokritje zgube, ki bo izvirala kot posledica spoštovanja zakonskih predpisov. v. d. generalni direktor Pregled: in primerjava osnovnih finančnih delovno organizacijo »MERX« Celje pokazateljev po stanju 31. marca kot celoto. 1974 s stanjem 31. marca 1973 za Osn. finančni pokazatelji Št. Opis finančnih pokazateljev 31. marca 74 31. marca 73 Indeks 1 2 3 4 5 1. Realizacija brez promet, davka 309,570.315,53 248,171.826,67 124,74 2. Izredni dohodki 78-U 4,673.539,62 2,180.360,22 214,35 3. Nabavna vrednost blaga 219,042.765,05 177,619.934,32 123,32 4. Izredni izdatki 73+U 399.878,13 696.289,00 41,25 5. Stroški 40 — 42 + U 64,238,474,49 46,146.853,90 139,20 6. Dohodek 7. Pogodbene in zakonske 30,562.737,53 25,616.109,67 119,31 obveznosti 453—45+U 4,669.687,15 3,328.178,31 140,31 8. Osebni dohodek bruto 23,394.539,72 18,152.523,78 128,88 9. Interni popravki — — — 10. Dobiček ali zguba 2,498.510,66 4,135.407,58 60,42 11. Uprav, stroš. za zunanje enote — — — 12. Amort. nad predpisano stopnjo 755.598,00 1,007.642,52 74,99 13. Sklad skupne porabe — — — Korigiran dobiček ali zguba 3,254.108,66 5,143.050,10 63,27 PREGLED razčlenitve dosežene razlike v ceni v letu 1973 za področje prodaje na drobno Celje, TOZD prodaje Celje. Tek. št. Opis Znesek od realiz od razlike v ceni 1 2 8 4 5 Realizacija trg. blaga 101,562.817,70 100,00 Nabavna vred. blaga —88,066.688,12 —86,71 Razlika v ceni 13,496.129,57 13,29 100,00 1. V naprej dogovorjeni popusti 43.838,45 0,04 0,32 2. Uprt.. ni stroški 935.623,20 0,92 6,93 3. Materialni stroški 4,416.581,00 4,36 32,73 4. Davek od dobička 65.591,68 0,06 0,49 5. Obresti od kreditov 327.939,72 0,32 2,43 6. Zavarovalne premije 7. Članarine, zemljiški prispevek, 52,959,11 0,05 0,39 vodni prspevek 40.680,36 0,04 0,30 8. Skupaj osebni dohodek 5,535.618,99 5,66 42,51 9. Boleznine do 30 dni 83.551,45 0,08 0,62 10. Nagrade vajencem in štip. 246.870,85 0,24 1,83 11. Izdatki za strok, izobraž. 60.348,20 0,06 0,45 12. Izredni izdatki 6.938,31 0,01 0,05 13. Skupaj izredni dohodki 158.814,07 0,16 1,18 14. Dobiček 1,638.402,33 1,61 12,13 Pregled St. Vrsta blaga 1 2 nabavnih in prodajnih cen, dosežene absolutne razlike v ceni pri prodaji osnovnih prehrambenih predmetov, povprečne razlike v ceni in procent udeležbe v skupni realizaciji za področje prodaje na drobno Celje I v sklopu TOZD prodaje Ce. lje. Enota mere Nabavna cena din Absolutna razlika v ceni Prodajna cena din % razlike v ceni kalo % Pro- metni davek Povprečna razlika v ceni v % Udeležba v skupnem prometu % 9 1. Moka typ 400 1/1 kg 2. Moka typ 400 2/1 kg 3. Moka typ 400 5/1 kg 4. Moka typ 600 5/1 kg 5. Moka typ 1000 2/1 kg 6. Moka typ 1000 5/1 kg 7. Kruh beli 1/1 kg 8. Kruh polbeli 1/1 kg 9. Kruh črni 1/1 kg 10. Testenine jap. polžki 1/2 kg 11. Testenine jaj. makaroni 1/2 kg 12. Testenine jaj. 1/2 uvoz kg 13. Riž Marateli 1/1 kg 14. Riž Diamant 1/1 kg 15. Riž Egipt 1/1 kg 16. Riž Rosi 970 g kom 17. Riž Kina neglaziran 1/2 kg 18. Sladkor kristal 1/1 19. Sladkor kristal 3/1 kom 20. Sladkor kristal 5/1 kg 21. Sladkor mleti 500 g kom 22. Sladkor pp 200 g kom 23. Olje namizno 1/1 st. 24. Olje namizno PVC 1/1 st. 25. Olje namizno PVC 750 g st. 26. Olje Evit 1/1 st. 27. Olje bučno 1/1 st. 28. Olje bučno 1/2 st. 29. Margarina navadna kg 30. Margarina delikates kg 31. Margarina Diamant kg 32. Mast rastlinska 500 g kg 33. Mast svinjska 1/1 29. Nov. kg 34. Mast svinjska 1/1 Gavril. kg 35. Govedina — prednji del kg 36. Govedina — zadnji deli kg 37. Perutnina sveža kg 38. Salama čajna 29. Nov. kg 39. Salama Piknik 29. Nov. kg 40. Salama domača 29. Nov. kg 41. Salamini pohorski Košaki kg 42. Slanina krušna kg 43. Salama posebna KZ Laško kg 44. Salama šunkarica KK Žalec kg 45. Narezek mesni 200 g kom 46. Pašteta jetrna 150 g Gavr. kom 47. Ragu mesni 200 g kom 48. Ručak domači kom 49. Mesni doručak 200 g kom 50. Sardine Eva 115 g doza 51. Sardine Beograd 127 g doza 52. Sardine Rovinj 127 g doza 53. Fileti slani 56 g doza 54. Tun z zelenjavo 127 g doza 55. Zelje sveže kg 56. Cvetača kg 57. Krompir embaliran 2/1 kg 58. Fižol zrno koks 1/1 kg 59. Paprika babura kg 60. Čebula kg 61. Kumare sveže kg 62. Paprika zmrznjena 500 g zav. 63. Fižol zmrznjen 500 g zav. 64. špinača zmrznjena 300 g zav. 65. Radič uvoz kg 66. Špinača 1/1 kg 2,86 0,12 2,98 4,20 2,84 0,14 2,98 4,92 2,81 0,17 2,98 6,04 2,37 0,12 0,49 5,06 2,07 0,04 2,11 1,93 2,04 0,07 2,11 3,43 3,10 0,20 3,30 6,39 2,73 0,17 2,90 6,23 2,35 0,11 2,50 6,38 7,81 0,88 8,69 11,26 7,81 0,88 8,69 11,26 11,98 0,88 12,86 7,35 8,84 0,84 9,69 9,62 9,28 0,90 10,18 9,70 6,56 0,63 7,19 9,60 8,95 0,90 9,85 10,06 6,86 0,70 7,56 10,20 5,46 0,23 5,69 4,21 5,41 0,23 5,64 4,25 5,36 0,23 5,59 4,29 4,56 0,10 4,66 2,19 1,92 0,03 1,95 1,56 9,21 0,60 9,81 6,51 9,84 0,60 10,44 6,09 7,49 0,50 7,99 6,68 13,32 0,84 14,16 6,31 37,40 3,74 41,14 10,00 19,85 1,99 21,84 10,03 10,56 07,6 11,32 7,20 11,36 0,84 12,20 7,39 14,70 1,23 15,93 8,37 10,82 0,69 11,51 6,38 9,38 0,50 9,88 5,33 9,60 0,50 10,10 5,21 25,93 2,57 28,50 7,00 32,03 3,17 35,20 7,00 20,10 2,00 22,10 8,45 67,63 9,27 76,90 9,21 85,27 10,30 95,57 7,58 80,22 9,97 90,19 7,93 84,30 4,55 88,85 3,39 36,75 3,45 40,20 6,39 28,60 3,90 32,50 8,64 35,50 5,50 41,00 12,49 5,23 0,56 5,79 10,71 4,06 0,47 4,53 11,58 5,52 0,60 6.12 10,87 9,83 1,15 10,98 11,70 5,50 0,66 6,16 12,00 3,85 0,45 4,30 11,69 3,39 0,35 3,74 10,32 3,05 0,38 3,43 12,46 4,17 0,45 4,62 10,79 3,63 0,41 4,04 12,29 5,11 0,30 5,41 5,87 7,76 0,90 8,66 11,59 2,30 0,20 2,50 8,70 12,60 1,40 14,00 11,11 28,44 0,36 29,80 4,80 3,93 0,50 4,43 10,71 15,61 1,50 17,12 7,67 4,94 0,61 5,55 12,35 5,76 0,54 6,30 9,30 3,30 0,30 3,60 9,09 24,03 1,72 25,75 7,16 8,37 0,99 9,36 11,73 4,94 0,75 6,38 4,20 10,72 0,55 10,17 0,35 4,23 2,35 6,86 2,80 7,54 0,30 — — 5,60 0,10 2,91 — 7,00 9,50 2,90 — 1.00 — 8,95 4,05 4,50 — 4,50 — 4,50 — 2.00 — 9,25 10,75 3.00 — 5.00 — 3.00 — 11,16 1,50 11,75 1,10 — — 7,97 1,77 2,00 — 2,00 — 8,68 1,75 1 2 3 4 5 67. Ananas 10,50 1,50 68. Banane 6,00 0,80 69. Grapefruit 5,30 0,80 70. Limone — povprečne cene kg 8,19 0,81 71. Pomaranče 5,60 0,80 72. Kava mleta 200 g kg 65,29 6,17 73. Kava mleta Zlata 100 g kg 66,75 6,29 74. Kava pražena Zlata 2/1 kg 65,24 6,19 75. Mleko sveže 1 3,57 0,13 76. Sir grojer kg 30,15 3,75 SKUPAJ — 6 7 8 9 10 11 12,00 9,29 5,00 — 6,80 8,33 5,00 — 6,10 10,09 5,00 — 9,32 3,85 9,00 7,85 2,00 — 6,40 9,29 5,00 — 1,05 9,45 — 40,00 102,25 9,42 — 40,00 9,40 5,10 100,00 9,49 — 40,00 3,70 3,64 — — 3,64 4,42 33,90 9,44 3,00 — 9,50 0,20 — — — — 8,75 55,54 Seminar iz varstva pri delu Delavci v naši TOZD imajo opravka z živo materijo, s surovinami iz katerih proizvajamo še vedno osnovni življenjski artikel — kruh in pecivo. Proizvodne procese vodimo po novi tehnologiji, katera pa zahteva določeno strojno opremo. Pri vsem tem sta potrebna dva momenta, katera moramo imeti stalno pred očmi. Proizvodni proces mora biti takšen, kot ga zahtevajo strogi higienski predpisi, delavci pa morajo biti o tem poučeni. Lahko trdim, da so vsi delavci v TOZD-ju seznanjeni z delom, vsak zaposlen je moral opraviti tečaj o higienskem minimumu. Drugo s čemer se ljudje trenutno seznanjajo je varstvo pri delu. Vse večja strojna opremljenost zahteva določeno stopnjo znanja. Pomembno je zaščititi zdravje in življenje ljudi na delu, predvsem zaradi ekonomskih in socialnih posledic, saj je to pogoj za napredek delovne organizacije, kot za osebno srečo delavcev in njihovih družin. Prav zaradi tega je varstvo pri delu našlo svoje mesto v ustavi. Varnost pri delu ni samo pravica, ampak tudi obveza delovnih ljudi katero sami realiziramo kot proizvajalci in upravljale!. Hiter in intenziven razvoj tehnike v gospodarstvu in naši pekovski dejavnosti je izzval nove nevarnosti pri delu in večje število nesreč. Težje nesreče pri delu, profesionalne bolezni in druge bolezni v zvezi z delom, često povzročijo invalidnost delavcev. Delovna organizacija izgubi delavca, družbi pa je »naložen« socialni problem. Pri današnjih izkušnjah in stopnji razvoja znanosti lahko rečemo, da ni več stalnih nesreč pri delu, ki se ne bi dale preprečiti. Nevarnosti se lahko predvidijo in v največjem številu tudi preprečijo, kar pa je zakonska obveza delovne organizacije. Delovna organizacija, oziroma TOZD bo v bodoče nosila vse posledice nesreč in profesionalnih bolezni. Zato mora biti naša skupna obveza, da bomo čim dosledneje izvajali in u-poštevali' zaščito pri delu. Vsakega novosprejetega delavca je potrebno spoznati z delovnim mestom, pogoji dela in nevarnostmi katere so prisotne. Osnovni nosilec izvajanja varstva pri delu zlasti pri seznanjanju z nevarnimi mesti je vodja delovne enote. Ena od oblik preprečevanja nesreč pri delu je tudi poučitev delavcev ter izpopolnjevanje njihovega znanja iz varnosti pri delu. Nevarnost za katero vemo in smo o njej poučeni čestokrat ni nevarna. V pekovski in slaščičarski dejavnosti se delavci srečujejo in delajo s stroji (mešalci, stepalniki, stroji za obdelavo testa) ter imajo opravka s paro (peči). Zato je seminar zanje še posebnega pomena. Gradivo podajajo strokovnjaki Zavoda za varstvo pri delu iz Maribora. Po končanem seminarju opravijo delavci testiranje, testi pa zajemajo predelano gradivo. Dva seminarja sta bila že v Celju za delavce celjskih in okoliških pekarn, trije področni pa v Hrastniku, Zagorju in Velenju. Teste je opravilo z uspehom 185 delavcev. Za zamudnike ter tiste, ki niso uspeli na prvem testiranju bo organiziran še dodatni seminar. Stepišnik Vpliv dobre ali slabe letine na blagovni promet Področje, kjer ima naše podjetje organizirano svojo maloprodajno mrežo, spada v Štajerski sadjerodni okoliš. Ob cvetenju raznovrstnega sadnega drevja in jagodičevja se človeku zdi, da je dežela bogata pridelkov iz teh dveh sadnih panog. Kadar pa je veliko pridelka bi moral biti tudi ustrezen promet v delovnih organizacijah, ki se ukavrja-jo s tem poslom. Takšna logika se vsiljuje, toda temu ni tako. Štajersko sadje — vseh vrst, je v blagovnem prometu predstavljalo pomembno postavko pred zadnjo vojno in po njej še tja do leta 1952. Potem je kakovost pridelka začela rapidno padati in radi uničujočega napada kaparja je tudi količina usahnila. Sledilo je nekaj »suhih« let, ko smo za kolikortoliko zadovoljivo preskrbo morali sadje uvažati celo iz zamejstva. Obnova nasadov je hitreje napredovala v južnih predelih Jugoslavije in od tam smo tudi začeli kmalu dobivati pridelke glavnih sadnih plemen. V blagovnem prometu je takšno posredovanje pomenilo sorazmerno velik delež preskrbovalnih podjetij z živili. Kaj kmalu pa je začelo roditi drevje tudi v novih nasadih družbenega in privatnega sektorja na Štajerskem. Ta pridelek sicer še ne zadostuje potrebam vseh slovenskih potrošnikov. Ob dobri letini pa ga je dovolj za domače potrebe. Pri tem mislim predvsem na vse vrste jabolk in hrušk. Kupna moč zaposlenih pogojuje sedaj mnogo večjo in pestrejšo porabo sadja vseh vrst in njihovih izdelkov, kot je bilo to še pred leti. Vsa ta preskrba pa se ne odvija izključno potom maloprodajne mreže živilskih trgovin. Nasprotno, veliko večino, predvsem jabolk in hrušk, si potrošniki priskrbijo neposredno od proizvajalcev. Takšen način preskrbe pa ni v upadanju, kot bi kdo pričakoval, temveč je v porastu. Z vedno večjim številom avtomobilov se nudi vedno več možnosti prevozov in »izmenjave dobrin« neposredno. Bližina proizvajalnih območij je zelo primerna za kratke sobotne in nedeljske izlete, ki so združeni s takšno samopreskrbo. Po dokaj izčrpnih analizah je dokazano, da se na področju Štajerske potrošniki sami preskrbijo z ja-bolkami in hruškami preko 80 %. Samopreskrba s približno enakim procentom se odraža tudi pri vseh ostalih sadnih plemenih, ki do- volj bogato obrodijo na tem področju. Prav radi tega je zelo težko načrtovati nakup in zaloge jabolk ter hrušk za potrebe naše delovne organizacije. V letu 1972. niso kdove kako bogato obrodila jabolka. Te jeseni in spomladi 1973 smo jih prodali preko 1.570.000 kg. Bogat pridelek v jeseni 1973. pa je povzročil, da smo jih v enakem časovnem razdobju 73/74 prodali samo 320.000 kg. Torej 5-krat manj. Iz tega je jasen zaključek, da se dobra letina zelo slabo odraža v blagovnem prometu naše organizacije. Tudi ogromno število zmrzoval-nih skrinj dobro pogojuje lastno in vedno dostopno zalogo vseh vrst jagodičevja, kot so borovnice, maline, jagode, ribez itd. Te dobrine potro- V začetku maja smo v pekarni Velenje preizkušali nekatere dodat-te za kruh in pecivo, ki jih proizvaja tovarna farmacevtskih in kemijskih proizvodov PLIVA iz Zagreba. Sodelovali so strokovnjaki šnik ne kupuje v maloprodajni mreži. Od tega ga odvračata tako cena, kot slabša kakovost. Vse te pridelke si kupi neposredno pri proizvajalcih. Ob koncu naj povem še to, da bogata letina sadja in jagodičevja ne povzroča samo padca trgovskega prometa s temi artikli. Ona povzroča izredno velik padec prometa tudi s pijačami, ki jih prav tako posreduje naša organizacija. To pa je tudi logična posledica. Šaj vemo, da se ob dobri letini pripelje iz juga države in predela na našem področju preko 3.500.000 kg grozdja. Veliko pa se predela v sadjevec tudi jabolk in hrušk, katerih pijača se radi svoje svežosti potroši že kar v jesenskih mesecih. Zatorej me ni presenetila pripomba deiacva, ki že lepo število let dela pri nas in pozna vse te vplive na promet in dohodek. Po razpravi o (slabi) bilanci za leto 1973 na zboru kolektiva mi je dejal: »Če bo še prihodnja letina sadja tako bogata kot lanska, nas bo konec!« Centra za analitike in tehnološke raziskave TEB-a. Na zaključek tro-dnevnih preizkušenj pa so bili vabljeni vodstveni delavci in strokovnjaki s širšega štajerskega področja. Strokovna ekipa iz TEB-a Edo Steblovnik Probna peka s plivnimi aditivi »PLIVA«, kot naj starejši proizvajalec aditivov za pekarstva v Jugoslaviji iz leta v leto širi svoj proizvodni program. Danes že lahko nudi določen spekter proizvodov, ki se uporabljajo za proizvodnjo kvalitetnega kruha in peciva. Najnovejši proizvodi so šele v fazi preizkusov in jih na trgu še ni. Ze 1943. leta je bil preizkušen prvi dodatek za pecivo »Panifex« bolj poznan pod imenom »diamalt«. Po 1962. letu, ko je bil prvič uporabljen C vitamin, si brez tega peko kruha ne moremo predstavljati, zlasti pri mokah z nižjim kvalitetnim številom. Leta 1971 so se plivini strokovnjaki odločili, da bodo preizkušali najti u-strezne zamenjave za vse uvožene aditive, za katere se porabi precej deviznih sredstev. Od Sanopana, Fortepana, Boni-pana ter naj novejših, Pecipana in Bonikola, katera sta bila sedaj prvič preizkušena za širši krog ljudi, raziskujejo v smeri odkrivanja vedno novih oblik, ki bi bile cenejše in učinkovitejše. Navedel bi samo nekaj najvažnejših rezultatov: Kako važna je vloga C vitamina (askorbinske kisline) pri proizvodnji kruha, je že bilo povdarjeno, zlasti pri mokah nekvalitetnih pšenic. Kemijsko proizveden C vitamin ima iste biološke vrednosti pot tisti, ki se nahaja v naravnih virih (sadje zelenjava). Vendar se kruhu ne dodaja zaradi teh lastnosti, ampak zato, da učvrsti lepek v moki s svojim re-duktivnim delovanjem. Znano je, da C vitamin na toploti pri pečenju kruha povsem izgubi prehrambeno vrednost. Za bela testa se uporabi le 2 do 3 g askorbinske kisline na 100 Vse temeljne organzacije združenega dela so na Zborih delavcev sprejele Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (SSMRD). V vseh TOZD je bil Samoupravni sporazum na Zboru tudi verificiran, saj ga je kar takoj podpisalo 2/3 delavcev ter je kar zbor razglasil, da SS velja od 1. 5. 1974. Vsa določila SS, vključno s spremembami in izpopolnitvami ter dopolnitvami, ki so bile sprejete skladno s spremembami in dopolnitvami Samoupravnega sporazuma (SS) za dejavnost trgovine veljajo za vse temeljne organizacije od 1. 5. 1974. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je bil kg moke. Pri zamesitvi testa iz črne moke tip 1000 B, pa je običajna doza 5 g na 100 kg moke, v primerih uporabe kvalitetno slabših mok, s kvalitetnim številom pod 45/C grupa pa se poveča na 7 g. Običajno se poveča pri tem upijanje vode za 1 % (1 1 na 100 kg moke). Pri uporabi Sanopana ni nevarnosti kvarjenja kruha, nitkavosti (svrž), ki ga povzroča bacil Bacil-lus subtilis), ki je prisoten v zemlji, žitnem zrnu in moki ter seveda kruhu. Temperatura v sredici ni tako visoka, da bi se pri peki uničil. Običajna količina je 0,5 %. Z Bonipanom je bila dosežena podaljšana svežina kruha, kar ugodno deluje na reološka svojstva testa (povečanje energije, zmanjšana razteznost in povečan odpor). Pri tem dodatku se lahko uporabi moka slabše kvalitete, skorja kruha je bolj krhka, upijanje vode se poveča za 2 %, volumen kruha je večji. Fortepan — vitaminske tablete, ni bil preizkušen, ker ni bilo mogoče analizirati vsebino vitaminov po peki. Zanimiv je kot dodatek belim mokam, ker te vsebujejo manjšo količino mineralnih snovi in vitaminov (železo, B kompleks), ki so pretežno v ovojnem delu žitnega zrna, ki gre v otrobe, delno v črno moko.. Pecipan je bil uporabljen pri peki žemelj. Rezultati so bili dokaj u-godni. Lastnosti testa med obdelavo (zlasti na liniji Debag) so bile boljše, kot pri dosedanjem načinu, čas fermentacije se podaljša testo ne stara. Pri žemljah izdelanih s tem dodatkom v primerjavi s klasičnim načinom, je razlika vidna, večji je volumen, lepša in bolj krhka skorja in boljši okus. Tega do- objavljen v Ur. 1. SFRJ št. 22/73 ter je urejanje in uresničevanje pravic in obveznosti delavcev v združenem delu s podpisi delavcev in verifikacijo sporazuma od 1. maja 1974 po samoupravnem sporazumevanju skladno z zakonom urejeno. Ker samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov še nimamo, Samoupravni sporazum za dejavnost trgovine SR Slovenija pa na podlagi sklepa Zbora udeležencev samoupravnega sporazuma terja nujne rešitve, so bila sprejeta in veljajo od 1. maja 1974 tudi določila: — o regresiranju organizirane prehrane, — o nadomestilu med letnim dopu- datka še ni na trgu. Nekaj poizkusov je bilo narejenih tudi s svežim kvasom, v primerjavi z unionskim. Pliva je vključila v svoj proizvodni program tudi tovarno kvasa v Savskem Marofu, kjer se je proizvedla pred 100 leti prva količina kvasa v Jugoslaviji. Danes ima povsem novo najmodernejšo opremo ter sodobne tehnološke postopke. Včasih želimo doseči kvaliteto na vse možne načine, često pa pozabljamo na kvaliteto osnovnih surovin, kamor spada tudi kvas. Za Plivin kvas je izbrana posebna kultura kvasovk (Sac-charomyces cerevisiae), katera zelo ugodno vpliva na samo fermentacijo in kvaliteto kruha. Podaljšana ja fermentacija v komadih, dosežena je enakomernejša poroznost in večji volumen kruha. Pri kruhu, pripravljenim s Plivinim kvasom, so bile vidne razlike, tudi ocena kruha je bila boljša za 2 točki. Pri uporabi dodatkov je važno tudi to, da se uporabljeni dodatek sam stroškovno pokrije. Bodisi z randmanom, podaljšanjem svežine, preprečevanjem kvarjenja in boljšo kvaliteto, ta ima še posebno veliko ceno To so bili le kratki povzetki iz našega dela. Po vsem tem je razve seljivo že dejstvo, da so se opogumili domači proizvajalci uvrstiti v svoj proizvodni program tudi dodatke za kruh. Često znamo doma narediti boljšo kvaliteto, kot pa nam jo nudijo tuji dobavitelji, vendar imamo premalo posluha za sodelovanje. Stepišnik stom, — o udeležbi pri delitvi sredstev za osebne dohodke iz naslova minulega dela po letih delovnih izkušenj (pokojninski dobi) in po letih stalnosti v DO. — o najnižjem osebnem dohodku, — o nadomestilu zaradi zadržanosti z dela, — o dnevnicah, — o dodatku za ločeno življenje, —• o selitvenih stroških in — o stroških prevoza na delo ih z dela. V obravnavo delavcem TOZD so bile dane (6. 6. 1974) še spremembe in dopolnitve: — o nagradah učencev, o nagradah dijakov in študentov na obvezni počitniški praksi in na počitniškem delu ter — o dodatku za deljen delovni čas. Ta določila SS bodo veljala, če jih bodo v zuniju sprejeli Zbori delavcev, od 1. julija 1974. SSMRD sklenjen od 1. maja 1974 Druge spremembe in dopolnitve SS za dejavnost trgovine SR Slovenije bodo dane v obravnavo z osnutkom Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ko bo dan v obravnavo delavcem. Tu so še določila: — o uravnavanju delitve dohodka in osebnih dohodkov tako, da bodo realni osebni dohodki delavcev rastli za 20% počasneje od rasti produktivnosti, — o oblikovanju sredstev sklada skupne porabe, — o prejemkih iz sklada skupne porabe: 1. Za solidarnostno pomoč: a) pomoč družini ob smrti delavca, -bj ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni, c) ob elementarnih nesrečah ali požarih, d) ob enkratnih letnih obdaritvah, Informacija o pekarstva Pekovska dejavnost pri našem podjetju stagnira, podobna situacija je tudi drugod v Sloveniji. V letošnjem letu se je ta dejavnost znašla v nezavidljivem ekonomskem položaju. Dohodek se stalno zmanjšuje zaradi nerešenih vprašanj, predvsem zaradi neurejenih cen osnovnih vrst kruha. Konec preteklega leta smo uspeli delno korigirati cene pekovskemu pecivu ter nekaterim vrstam kruha. Upoštevati pa moramo, da še vedno pečemo 75 do 80 % osnovnih vrst kruha (beli, polbeli in črni) za katerega še vedno veljajo cene od 1971. leta. Pri teh vrstah je akumulacija minimalna, če upoštevamo tudi stroške prodaje, ga proizvajamo z izgubo. Z odlokom o maksimiranih cenah od 26. 11. 1971. leta ter postopnimi otopitvami cen uslug in nekaterih surovin, se stroški proizvodnje kruha vedno večajo. Danes se že postavi vprašanje, če je sploh mogoče pri takšnem načinu dela doseči tisti dohodek, ki bi zadovoljil normalno 'reprodukcijo. V takšni situaciji trpi kvaliteta proizvodov, modernizacija obratov in izboljšanje delovnih pogojev pa sta obstala na isti točki. V takšnem stanju se tudi osebni dohodek ne more bistveno povečati. Mora res pekovski delavec z niz- e) ob nastanku težje invalidnosti itd. 2. Za odpravnino ob odhodu v pokoj. 3. Za nagrade ob delovnih jubilejih. — o izplačilih, ki bremenijo osebne dohodke: 1. za nadurno delo, 2. za delo v nočnem delovnem času, 3. za redno delo na dan nedelje, 4. za delo na dan praznika. — o izločanju namenskih sredstev: 1. za stanovanjsko izgradnjo, 2. za izobraževanje. SSDOD terja še mnogo rešitev in sodelovanja zlasti glede notranje organizacije, sistemizacije in ocenitve delovnih mest, delitve sredstev itd. ter bo nujno takoj pristopiti k organiziranju razprav, če bomo hoteli, da bodo predlogi dobili ustrezno normativno obliko v sporazumu. V Ur. 1. SRS št. 18/74-173 je izšel tudi republiški Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki prinaša na področju medse- stanju kimi cenami kruha in ob težkih pogojih dela balansirati življenjski standard na račun samoodrekanja. Pojavlja se fluktuacija delovne sile, kvalificirani delavci zapuščajo svojo stroko, učna mesta pa ostajajo nezasedena. Pojavlja se vprašanje, kje dobiti sredstva za pokrivanje prepotrebnih investicij v modernizaciji proizvodnje in večanju kapacitet, ki jih zahteva porast prebivalstva, ter njihove zahteve po kvalitetnih proizvodih. Pekovski delavci niso v enakopravnem položaju z ostalimi, saj čutijo obvezo, da morajo peči po zahtevah in potrebah potrošnikov, vendar pa na formiranje cen z dejansko povečanimi stroški nimajo vpliva. Pekarske organizacije so decembra preteklega leta podpisale sporazum v okviru Republiške gospodarske zbornice v vskladitvi in spremembi maloprodajnih cen kruha, ki je bil z dokumentacijo predložen Zavodu SRS za cene, vendar še vedno ni realiziran. V letošnjem letu so se ponovno podražile surovine in re-promaterial. Spremembe, ki direktno vplivajo na stroške proizvodnje bi morale biti priznane kot dejstvo ne pa da se morajo dokazovati z maratonskimi analizami. Stanje se mora spremeniti, če še bojnih razmerij v združenem delu precej novosti, ki veljajo v naši republiki; — glede posebnega položaja delegatov, — glede objave in razpisa delovnih mest, — glede poskusnega dela, — glede dopustov, — glede varstva žena, — glede odgovornosti delavcev, — glede prenehanja lastnosti delavca. V 120. členu zakona je določeno: »Delavci v temeljni organizaciji združenega dela morajo svoja medsebojna razmerja v združenem delu urediti v skladu z določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.« Zakon je objavljen v Ur. 1. SRS 10. 5. 1974, velja osmi dan po objavi t. j. 18. 5. 1974, z določbami zakona mora biti SSMRD vsklajen do 18. 8. 1974. Rok je še kratek ter morajo komisije TOZD za Samoupravne sporazume, Statut, Pravilnike in Poslovnike takoj pristopiti k delu in sodelovanju. SPLOŠNA SLUŽBA hočemo poslovati normalno, da bomo lahko ustvarjali tisto minimalno, vendar nujno akumulacijo s katero lahko uspešno urejujemo tehnološke zahteve. Za modernizacijo in izboljšanje tehnoloških postopkov bomo morali najti sredstva in se s tem približati današnjemu razvoju pekarstva. STEPIŠNIK Pripomba uredništva Pričakovati smo, da bodo TOZD-ji zaživeli tudi na področju informiranja članov kolektiva in s svojimi prispevki obogatili vsebino in pestrost Vestnika. Žal se je doslej predstavila le ena TOZD, kar je posnemanja vredno. Čeprav je življenje v TOZD-ji h utirjeno na delovanje posamezne TOZD, ne sme manjkati povezovanja z drugimi TOZD-ji in z delovno organizacijo, v katero so vključeni. Delovna organizacija še vedno nosi ime »MERX«, zato menimo, da želi vsak njen član v bodoče biti podrobno seznanjen o življenju in delu tako TOZD-jev kot delovne organizacije. TMMMMez asmgr Debelost in prehrana Asistent Dražigost Pokorn Katedre za socialno medicino Medicinske fakultete Ce pogledamo odvisnost pričakovane življenjske dobe od telesne teže pri posameznih homogenih skupinah glede na spol, starost, telesno višino, način življenja, konstitucijo itd., je optimalna telesna teža tista teža, pri kateri je pričakovana življenjska doba najdaljša. Debeli ljudje se nagibajo k povečani splošni obolevnosti, k bolj zgodnji smrtnosti in imajo pri različnih boleznih slabšo prognozo. Debeluh je pogosto tudi duševno in socialno prizadet ter lahko nasploh pomeni asocialno osebnost glede na delazmožnost, zaposlitev, zapostavljanje v družbi, navdaja ga občutek manjvrednosti in podobno. Ker je debelost povezana z nizom bolezni, je vzdrževanje idealne (optimalne) telesne teže in hujšanje pri obstoječi debelosti eden izmed osnovnih preventivnih ukrepov pri teh boleznih (bolezen srca in ožilja, sladkorna bolezen, bolezni sklepov, bolezni jeter in žolčnika itd.). Vitkost vpliva tudi na splošno boljše počutje in boljše reagiranje na zunanje dražljaje ter sploh na bolj estetski videz človeka. Na splošno govorimo o debelosti tedaj, če telesna teža za 20% presega idelano telesno težo; pri povečanju telesne teže za 10 % pa govorimo o povečanju telesne teže. V bistvu gre pri debelosti za kopičenje telesne maščobe čez normalno telesno težo. Človeško telo vsebuje v povprečju okoli 15 % maščevja; samo če je ta odstotek maščevja presežen, lahko govorimo o povečani telesni teži. Torej lahko o pravi debelosti dejansko govorimo le tedaj, če gre povečana telesna teža na račun maščevja, ne pa npr. na račun vode, zadržane v telesu zaradi bolezni srca ali ledvic, kakor tudi povečane mišične gmote, npr. zaradi športa in podobno. Pri ugotavljanju debelosti moramo poznati dva podatka: dejansko težo, ki jo enostavno dobimo s tehtanjem in idealno telesno težo za določen spol, starost, višino in konstitucijo. Idealno telesno težo pa ni tako enostavno dobiti kakor dejansko težo. Najpreprosteje ugotovimo idealno telesno težo za posameznika kar iz priročne tabele idealnih . tež za določen spol, starost višino in konstitucijo (tabela 1). To poiskano težo primerjamo z dejansko težo in ugotavljamo odklone. Če ugotovimo znaten porast telesne teže, pričnemo s shujševalno dieto, seveda po prejšnjem posvetu z zdravnikom. Pri takem ugotavljanju odvečne telesne teže, pa se moramo zavedati, da te tablice, ki jih uporabljamo pri nas, niso rezultat epidemioloških študij na lastni populaciji. Kljub temu pa menijo strokovnjaki na tem področju, da so te tablice dobre, ker pokažejo nekoliko manjšo težo od predvidene idealne teže za določen spol, starost, višino in konstitucijo. Veliko boljše je namreč imeti malo manj kot malo več kilogramov nad predvideno idealno telesno težo. Vsak človek je individum zase s svojo idealno telesno težo, ki se nam ob laičnem ocenjevanju lahko zdi prevelika ali celo premajhna. Ali spada povečana telesna teža še v mejo normale ali pa je posledica raznih patofizioloških ali patopsiho-loških dejavnikov, pa naj bi ugotovil le strokovnjak. Nezdrav, sodoben način življenja je glavni dejavnik vse bolj pretirane telesne teže ljudi, ki je daleč na prvem mestu od vseh drugih možnih vzrokov debelosti. Manjše fizično udejstvovanje ljudi na eni strani in večje uživanje čistih živil na drugi strani povzroča pretirano debelost. Tudi kompenziranje raznih duševnih konfliktnih situacij, ki jih v sodobnem svetu najdemo na vsakem koraku, z uživanjem koncentrirane okusne hrane, je prav tako eden izmed pomembnih činiteljev pretiranega apetita in debelosti. Tako enostranska prehrana, pretežno iz čistih živil (iz čistih ogljikovih hidratov in maščob), ki je lahko tudi posledica slabih socialnoekonomskih, razmer vodi do hiper-kaloričnosti prehrane in z njo vred do debelosti. Vsi našteti dejavniki pa pomenijo tudi del rizičnih dejavnikov pri nastanku aterosklerotičnih obolenj. Zaradi tega vodi nezdrav, sodoben način življenja — v najširšem pomenu besede — življenja, ki je vanj vključena tudi nezdrava prehrana (tako količinsko kakor tudi kakovostno nepravilno sestavljena), poleg debelosti tudi do ateroskleroze z vsemi nadaljnjimi usodnimi posle-cami. Vzdrževanje idealne telesne teže oziroma hujšanje ob pretirani telesni teži pomeni pomembno dietno preprečevanje ateroskleroze. Zdrav način življenja v najširšem smislu in kvalitetna hrana oblikujeta ravno tolikšen apetit, ki ustreza fiziološkim, kaloričnim in biološkim potrebam organizma ter vzdržuje idealno telesno težo pri zdravem človeku. Upoštevati pa mo- ramo, da je zdrava prehrana le del zdravega načina življenja. Zdrava prehrana ob siceršnjem neustreznem življenjskem režimu nima pravega pomena in učinka. Pri zdravem načinu življenja moramo upoštevati princip »3 x 8«, to je 8 ur dela (umskega ali fizičnega), 8 ur spanja in 8 ur aktivne in pasivne rekreacije (delo v gospodinjstvu, šport, trim, razni hobiji in podobno). Umsko in pisarniško delo zahteva aktivno rekreacijo. Hrano moramo uživati petkrat na dan in ne manj ko trikrat na dan. Priporočljive „ dnevne količine posameznih živil za odraslega človeka kaže tabela 4. Mesna živila lahko nadomestimo tudi z žganci in mlekom, s polento in mlekom, s krompirjem in jajci itd. Nasploh pa se moramo izogibati čistih živil v večjih količinah, kot npr. sladkorja, belega kruha in podobno. Uporabljati moramo le fina olja z veliko nenasičenimi maščobnimi kislinami ter maslo in margarino v zmerni količini. Zelo mastne jedi, ocvrte jedi in jedi s svinjsko mastjo priporočamo le ob težjih fizičnih delih. Vsak obrok hrane naj upošteva »princip pestrosti«, to se pravi, sestavljen naj bo iz čim več različnih živil ali jedi. Zajtrk naj bo po možnosti nekoliko močnejši, a lahko prebavljiv. Sestoji naj iz mlečne pijače, bele kave ali čaja z mlekom, rezine kruha z maslom, margarino, marmelado ali salatno, šunko ali hrenovko. Vsebovati pa ne sme ogljikovih hidratov, jedi in pijač, npr. čaja s sladkorjem in belega kruha. Dopoldanska malica mora biti kalorično in biološko dopolnilo zajtrku: mlečna pijača in sadje, kruh, sir, , sadje in keksi v primeru beljakovinskega dodatka pri zajtrku; razne mesno-zelenj avne enolončnice itd. Priporočljivo je, da sestoji kosilo iz juhe, mesne jedi ali druge jedi, ki nadomesti meso, zelenjavne prikuhe ali priloge, močnate dodatke (krompir, riž, testenine, kruh, itd.). Zelenjavne solate ali sadje ali oboje. Sladke močnate jedi običajno le kalorično dopolnijo glavni obrok hrane in zato niso vedno priporočljive. Večerje morajo biti lahke in vsaj eno do dve uri pred spanjem. V bolezni mora ustrezen dietni jedilnik predpisati zdravnik. Za konec pa še dva praktični nasveta varovalne diete pred aterosklerozo (tabela 7) le kot del zdravega načina življenja in priporočilo za shujševalno dieto (tabela 8) za obdobje pretirane telesne teže. Tabela 1. Idealna telesna teža za moške: Telesna teža (v kg) Velikost nežne v cm kosti srednje močne kosti močne kosti 160 52,2-55,8 54,9-60,3 58,5-65,3 162 53,2-56,9 55,9-61,4 59,6-66,7 164 54,3-57,9 57,0-62,5 60,7-68,2 166 55,4-59,2 58,1-63,7 61,7-69,6 168 56,5-60,6 59,265,1 62,9-71,1 170 57,9-62,8 60,7-66,6 64,3-72,9 172 59,4-63,4 62,1-68,3 66,0-74,7 174 60,8-64,9 63,5-69,9 67,6-76,2 176 62,2-66,4 64,9-71,3 69,0-77,6 178 63,6-68,2 66,4-72,8 70,4-79,1 180 65,1-69,6 67,8-74,5 71,9-80,9 182 66,5-71,0 69,2-76,3 73,6-82,7 184 67,9-72,5 70,7-78,1 75,2-84,5 186 69,4-74,0 72,1-79,9 76,7-86,2 188 70,8-75,8 73,5-81,7 78,5-88,0 190 72,2-77,2 75,3-83,5 80,3-89,8 Idealna telesna teža za ženske: 150 42,7-45,7 44,5-50,0 48,2-55,4 152 43,4-47,9 45,6-51,0 49,2-56,5 154 44,4-48,0 46,7-52,1 50,3-57,6 156 45,4-49,1 47,7-53,2 51,3-58,6 158 46,5-50,2 48,8-54,3 52,4-59,7 160 47,6-51,2 49,9-55,3 53,5-60,8 162 48,7-52,3 51,0-56,8 54,6-62,2 164 49,8-53,4 52,0-58,2 55,9-63,7 166 50,8-45,6 53,3-59,8 57,3-65,1 168 52,0-56,0 54,7-61,5 58,8-66,5 170 53,4-57,5 56,1-62,9 60,2-67,9 172 54,8-58,9 57,9-64,3 61,6-69,3 174 56,3-60,3 59,0-65,8 63,1-70,8 176 57,7-61,9 60,4-67,2 64,5-72,3 178 59,1-63,6 61,8-68,6 65,9-74,1 180 60,5-65,1 63,3-70,1 67,3-75,9 182 62,5-66,5 64,7-71,5 68,8-77,7 184 63,4-67,9 66,1-72,9 70,2-79,5 (tehtanje v domači obleki in s čevlji). Tabela 4. Priporočljive dnevne količine posameznih hranil za odraslega človeka (Brodarac 1971; Nikolič 1967) 1. Mleko in mlečni izdelki 1/2 1 mleka (nosečnica — 11; doječe matere — 1,5 1) ali sir (30 g sira je približno kozarec mleka). 2. Meso, ribe, perutnina, itd. Enkrat na dan! Nadomestimo jih lahko z jajci, sirom, stročnicami. Jajca — trikrat na teden! 3. Zelenjava in sadje Listnata zelenjava najmanj enkrat na dan! Krompir enkrat dnevno! Sadje, najmanj enkrat na dan! 4. Kruh, žita Po dva do štirikrat na dan kos kruha. En dnevni obrok mlevskih izdelkov (kaša, riž, testenine, itd.). Tabela 8. Shujševalna dieta DNEVNI OBROKI I. II. III. ZAJTRK pečeno jajce (eno) olja 1 žlička (5 g) rezina črnega kruha (30 g) čaj, žitna kava (brez sladkorja) pusta šunka (60 g) rezina črnega kruha (30 g) žitna kava (brez sladkorja) sirček (60 g) rezina črnega kruha (30 g) čaj s posnetim mlekom (200 g, brez sladkorja) MALICA pomaranča (100 g) posneto mleko (200 g) jabolko (100 g) kefir iz posnetega mleka (200 g) jabolko (100 g) kislo mleko iz posnetega mleka (200 g) KOSILO čista go jeva juha (nemastna) kuhano pusto meso (120 g) kuhana zelenjava (cvetača, zelje, špinača (200 g) sadna solata (brez sladkorja) (200 g) sadni sok (100 g) obloženo jajce (200 g zelenjave: 2 zakrknjeni jajci), sadni kompot (brez sladkorja 200 g) zelenj avno-mesna enolončnica (200 g zelenjave; 120 g pustega mesa; 1 žlička olja) sadje (200 g) MALICA posneto mleko (250 g) rezina črnega kruha (25 g) kefir iz posnetega mleka (250 g) rezina črnega kruha (25 g) kislo mleko iz posnetega mleka (250 g) rezina črnega kruha (25 g) VEČERJA zelen j avno-mesna solata (200 g zelenjave; 90 g pustega mesa) hrenovka (polovica) rezina kruha (25 g) sadje (200 g) skutin namaz (90 g) rezina kruha (25 g) sadje (200 g) DODATKI Po želji šipkov čaj brez sladkorja, radenska slatina, žitna kava brez sladkorja itd.) Navodila z recepturami veljajo tako za normalno dieto pred aterosklerozo kot za shujševalno dieto! Delo osnovne organizacije sindikata TOZD pekarn in slaščičarn Z reorganizacijo podjetja na TOZD, so se nekoliko spremenile tudi oblike OO sindikata. Delavci ene TOZD so člani iste osnovne sindikalne organizacije. Vse osnovne sindikalne organizacije tvorijo sindikalno konferenco, našo OO zastopajo trije delegati v konferenci. Notranja organizacijska shema sindikata je naslednja: predsednik OO, tajnik, blagajnik, 9-članski izvršni odbor ter 3-članski nadzorni odbor. Naša sindikalna organizacija je sedaj uspešno izvedla nekaj akcij kot na primer volitve v samoupravne organe, volitve delegatov v zbor združenega dela pri Skupščini občine Celje, zagotovila večinsko udeležbo na zborih delovnih ljudi, se uspešno vključevala na področju kadrovanja možnih kandidatov za samoupravne organe in delegate, vplivala, da so bili vsi delavci seznanjeni in razpravljali o Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih, ter predlagali dopolnitve. Za dan žena smo poskrbeli za obdaritev žena. Omogočili smo našim delavcem udeležbo na proslavi zloma ORJUNE v Trbovljah. Naša osnovna organizacija ni našla prave povezave v občinskem merilu, zato smo sprejeli odločitev, da se vključimo v sindikat delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji. Naši interesi in cilji so nemalokrat povsem drugačni kot interesi delavcev v trgovini in gostinstvu. V Celju občinski odbor kmetijcev in živilcev še ni obstojal. Zato smo februarja lete® skupaj s kmetijci in sindikati ostale predelovalne industrije v Celju (Mesnine, Mleko, Hladilnica, Vital, Vrtnarstvo) na ustanovnem občnem zboru, sprejeli sporazum o ustanovitvi Občinskega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji. V tem odboru imamo tri delegate, ki so sodelovali že na občnem zboru sindikata v Celju. Delegata pa smo imeli tudi na prvi konferenci sindikatov delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Jugoslavije v Beogradu. V kratkem bi navedel samo še nekaj naših nalog v bodoče: — organizacija seminarjev iz varstva pri delu, — organiziranje strokovne ekskurzije v pivovarno Laško, obisk spomenikov pohoda XIV. divizije z zaključenim piknikom na Lisci za vse delavce TOZD, —- pospešiti želimo rekreativno dejavnost v TOZD, v ta namen smo že izdali anketne liste, — ispeljati moramo akcijo, da se čimveč naših delavcev prijavi za letovanje na morju in v hribih, ter pri tem pomagati socialno šibkim, — do 15. septembra moramo ustanoviti aktiv mladih delavcev, — po 15. septembru moramo pripraviti občni zbor OOS, — čimprej izdelati pravila (poslovnik) OOS. — organizirati usposobitvene seminarje za sindikalni aktiv, — pospešiti sprejem Samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov ter izdelavo aktov o analitskih ocenah in sistemizacijo delovnih mest, — pospešeno delati na nadalnjih u-kinitvah -nočnega dela in izboljšanju delovnih pogojev, — vključevanje delavcev z nepopolno osnovno šolo v nadalnje izobraževanje, — izvajanje internih informatorjev o delu samoupravnih organov, — ustanoviti komisije za prošnje in pritožbe ter komisijo za SLO. Naš nadalnji program je izredno zahtevno postavljen, zato bomo morali združeno napeti vse sile, da ga realiziramo. LAH FRANC 4ft