Puiwiniezna številka t dinai Poštnina plačana v gotovini. izfeaja vsakega 7., 15., 22. In 39. v Mesecu. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Karla Marksa Srg 2 — Na ročnina znaša mesečno Din 4*—. LETO III. Ljubljana, sreda, 2. januarja 1924. ŠTEV. 1. Proletarcem ob mvm letu. Ne bom govoril o slavah na bojnih poljanah, odlikovanjih itd., ne o lepi vsebini Glasnika Srca Jezusovega, kakor je to prinesel neki list, ki se na žalost ime-Euje proletarski, pa tudi ne o bedi ki Tas tlači, ker to sami predobro poznate. Govoril bodem o dolžnostih, ki jih ima vršiti vsak proletarec in proletarka. Pro-latarec naj ob novem letu pomisli na končni cilj razrednega proletarskega hoja: »Osvobojenje dela izpod jarma kapitala«, pa naj vsak dobro premisli, koliko je v minulem letu delal za ta končni cilj. Naj se odkrito vpraša: Ali je bil zaveden in reden član svoje strokovne, kulturne in politične organizacije? Koliko je pridobil novih članov? Koliko je dal za razredno zavedno delavsko časopisje, brošure knjige itd., sam zase in morda za one, ki to niso hoteli bodisi iz kakšnih razlogov ali pa niso bili v stanju storiti? Koliko je bral sam, adi pa pridobil novih naročnikov in odjemalcev proletarskega tiska? Koliko je dal za stavkujoče, brezposelne, gladujo-če, preganjane, zaprte ali druge žrtve proletarskega gibanja? Kako je obiskoval shode, sestanke, seje in dogovore, sam zboroval, agitiral ali druge vzpodbujal nato? Koliko je sploh delal na gospodarskem, kulturnem in političnem polju v proletarskem pokretu? V koliko je pripomogel korak bližje za dosego končnega cilja? Ali morda vsega tega ni storil: Zakaj? Proletarec roko na srce! Novo leto naj bo zate dan, ki boš pred razredno zavednim proletarijatom celega sveta položil račun o svojem delu v minulem letu. In ne samo to, priseži, da ti bo to v prihodnjem letu vsakdanja večerna molitev in izpoved, kaj si dotič-nega dne storil od teh velikih proletarskih dolžnosti? Ali si morda pozabil na ono Marksovo: »Osvobojenje proletarijata bo delo proletarijata samega! Proletarec, položi račun in razmisli kaj zahtevaš, ako se nisi boril in ako na to nisi tudi nadalje pripravljen? Kaj čakaš? Ali ne smeš pogledati resnici v oči? Zakaj? In ti proletarka žena in mati! Ono kar velja za tvojega moža, sodruga, velja tudi zate! Govori! Govorita oba! j Ali hočeta krivico in laž — ali pravico ä in resnico? ; Ali hočeta najemno suženjstvo — ali j svobodno delo? ; Ali hočeta zlo in bedo — ali blago-i stanje vseh ljudi? ‘ Ali hočeta neznanje in tlačanstvo — i izobrazbo vseh ljudi? ' ; Ali hočeta ubijanje narodov — ali pa I mir? j Ali hočeta anarhijo in izkoriščanje — ! ali pa red in pravico? ! Ali hočeta despotsko klasno — ali pa S socijalistično državo? j Ako hočete to poslednje in ako se ho-! čete boriti zoper vse tisto, kar tlači pro-! letarijat, tedaj pojdite v vrste revoluci-< jonarnega proletarijata in razložite svoje j moči za to stvar! I Vzgajaj! Agitiraj! Organiziraj! I To naj bo parola slehernega proletar- j ca in proletarke vsakega dne v novem j letu! Le tako pridete do končnega cilja. ! Naprej! Iz širle seje Z. N. S. 0. Po skoraj 6 mesečni pavzi se je v nedeljo 23. decembra 1923. sestal zopet plenum Z. N. S. O., na katerem se je razpravljalo o stanju našega strokovnega pokreta v Sloveniji. Došli delegati so zastopali Splošno žel. org., Zvezo Rudarskih Delavcev, Zvezo delavcev kovinske industrije in obrti, Save?, gradjevinarskih radnika, Zvezo kemičnih delavcev, Zvezo tekstilnih delavcev, Zvezo občinskih delavcev in Zvezo brivskih pomočnikov. Po poročilih o stanju, delovanju in nalogah posameznih industrijskih zvez in ZNSO se je razvila živa debata in konstatiralo se je, da kljub koncentričnim napadom na neodvisne organizacije iste sicer polagoma a stalno napredujejo in da se delavski pokret v splošnem bliža prepotrebni konsolidaciji in ojačanju. Skoraj vse naše strokovne organizacije so tekom leta morale izvesti več akcij za obrambo interesov delavskega razreda. Uspešno ali z delnim uspehom so končale akcije samo pri manjših strokah, ker se ni vmešavala državna oblast, pri velikih akcijah pa, kakor je bil to rudarski štrajk in štrajk železničarjev v Mariborski delavnici, je bilo delavstvo poraženo, ker ni imelo sile, da bi se oprlo državnim oblastem, ki so se odkrito postavile na stran podjetnikov. Štrajk železničarjev v Mariboru je bil odušen, ker je ostal lokaliziran na Maribor in ker je med stavko južno želez- s nico prevzela država v svoje roke in ; končala štrajk z represalijami; z cdpu-I stom in aretacijami vodilnih zaupnikov, j Največja akcija, kar jih je slovenski ; proletarijat izvedel po prevratu je ru-I darski štrajk, je bil predmet obširnih razprav. V debato o rudarskem štrajku so posegli skoraj vsi navzoči delegati. Konstatiralo se je, da je ZRD cel čas štrajka delala maksimum, kar se more ! pričakovati in zahtevati od mlade stro-j kovne organizacije, ki obstoja komaj ne-! kaj nad poldrugo leto. Dejstvo, da je j skoraj 10.000 rudarjev vodilo svojo bor-I bo celih 8 tednov, vkljub nasilstvu in i terorju državnih oblasti, dokazuje, da je j bil štrajk rudarjev organizatorično do-I bro pripravljen in da je le demagogija s j prozorno tendenco, če se ZRD predbaci-j va, da je sprejela boj nepripravljena. Nepripravljena organizacija mas kakor j J® ZRD ne more voditi boja niti 2, kaj i šele 8 tednov. ZRD je pravilno postopala, ko je pozvala za boj v enotno fronto ostale manjšinske organizacije in da je tudi osnovala skupen odbor z zastopniki teh organizacij. »Unijo« bi pa ZRD na javnih shodih, pred masami morala razkrinkati kot saboterja, ki se v odločilnem trenot-ku obotavlja pomagati skupni akciji in s svojo pasivnostjo pomaga kapitalistom. Ce je »Unija« imela stvarne pomisleke in če je predvidevala poraz, bi to morala iznesti pred bojem na shodih, ko se je odločevalo o akciji, ne pa po boju se postavljati v pozo škodoželjnih nezna-čajnežev: Prav vam je, mi smo to že zdavnaj vedeli in zato mirovali... Plenum ZNSO je prišel do uverenja, da je bila stavka rudarjem vsiljena in da hi nasprotje vsiljenega boja rudarjem privedlo do divjega štrajka, kateri bi se končal s še hujšimi posledicami kot so že itak nastopile. Pred vsem bi rudarji zgubili vsako vero in zaupanje v organizacije, ki bi jih pustile na cedilu takrat, ko je treba sprejeti boj. Vzrok, da je bil rudarski štrajk udu-šen je pripisovati dejstvu, da je za Trb. premogokopno družbo stala enotna fronta kapitalistov in da se je vlada z celim svojim aparatom pristransko postavila na stran trboveljske družbe, medtem ko so ostali rudarji osamljeni brez aktivne podpore s strani ostalega delavstva, ki ni bilo u stanju, da z generalno akcijo prihiti na pomoč rudarjem. S trboveljsko družbo bi rudarji boj završili z uspehom, nedostajalo pa jim je moči za boj z državno oblastjo. Neuspela borba rudarjev, je dokaz, da se mora stavkovna strategija prilagoditi novim razmeram, ki so nastale po vojni. Vsaka važnejša in večja stavka se nasilno uduši, se pripelje na pot revolucijo-narne berbe. To dokazujejo tudi izidi velikih stavk v drugih državah; stavka angleških rudarjev, stavka nemških kovinarjev in zadnja velika stavka čeških rudarjev, ki je trajala tudi 8 tednov in se je končala z znižanjem mezd od 9—13%. Kakor se pri vsaki akciji dogajajo nerodnosti in napake, tako so se tudi tekom dolgotrajne rudarske stavke pojavljale pogreške. Iz storjenih napak je treba zbrati izkušnje in jih izkoristiti za bodoče boje. Položaj rudarskega delavstva po udu- šeni stavki je položaj sužnja, ki je m«-sto zahtevanega kruha dobil škorpijone in bič. Naloga rudarjev je, da gredo zopet aktivno na delo za upostavitev svoje strok. org. ZRD, ki je največ trpela pred preganjanjem. Kapitalisti in njihova vlada dobro vedo, kdo je njihov nasprotnik in zato so navalili predvseia na ZRD, medtem ko so Unijo, klerikalne in na-cijonalne organizacije pustili in čuvali. Delo za upostavitev ZRD na nekdanjo višino ne bo lahko, ker manjka izkušenih zaupnikov, ki so morali oditi. Toda težkoče nas ne smejo uplašiti. Udušena stavka naj mase še bolj sirne in zjeklem in usposobi, kakor so po mnogih «dušenih uporih prišli ruski delavci do zmage, tako naj privede tudi radarje udušena stavka — do bodočih zmag in končnega osvobojenja. Po poročilih in debatah o položaju y drugih strokah je plenum ZNSO sklenil med drugim tudi sledeče: Da se v ožji odbor ZNSO kooptira (pritegne) zastopnike tistih organizacij, ki doslej v ožjem odboru niso imele svojega zastopnika. Da v prvi polovici januarja 1924 ZRD skliče v sporazumu z ZNSO rudarske konferenco na kateri naj se reši vsa aktuelna vprašanja, posebno vprašanje nadaljevanje boja za zboljšanje gmotnega položaja in vprašanje enotnosti rudarske organizacije. V vseh organizacijah naj se na diskusijah razpravlja o vprašanju taktike pri izvedbi akcije za enotne strokovne organizacije in še več dragih važnih sklepov, kateri so se posameznim organizacijam pismeno dostavili. Plenum ZNSO je pokazal nove poti, po katerih naj hodijo neodvisne organizacije. Enotna fronta ročnega In duševnega delavstva se ustvarja. Kakor smo v »Strokovni Borbi« že po- F ročali, je bila od Z. N. S. O. za 21. XII. | 1923 sklicana konferenca zastopnikov ! vseh strokovnih organizacij v svrho I ustanovitve skupnega akcijskega odbora I za obrambo pravic ročnih in duševnih ! delavcev. Povabilu Z. N. S. O. se je odzvalo strokovnih organizacij. Zastopane so bile strokovne organizacije vseh struj, razen socijalpatrijotov pri strokovni komisiji, ki so odgovorili, da se jim »na žalost zdi, da vabila niso resna ali pa ne iskrena«, ker smo povabili tudi društvo strojevodij, katerega predsednik je znani Dežman, katerega smo ilustrirali v predzadnji »Strok. Borbi«. Da nam za osebo odlikovanega Dežmana ni, to bi lahko vedeli tudi birokrati. I Radi Dežmana pa vendar niso še vsi j strojevodje lumpje, da bi se jih ne : moglo pozvati na skupno akcijo. Ce j smatrajo patrijotje, da se vsled ene i diskvalificirane osebe ne sme vabiti cele i organizacije, potem bi ne smeli vabiti j niti strokovne komisije, ki se sestoji iz j neodvisnih Magušarjev, in pri kateri so j ljudje, katerim je zveza z Bleiweisovo cesto večkrat dokazana. Po poročilu s. Hlebca zakaj je potrebna enotna fronta, za čem stremi in ka- ko naj bo sestavljen skupen odbor, se je razvila živa debata, iz katere moremo poročati pač samo to, da »o vsi navzoči uvideli potrebo skupnega nastopa razcepljenih organizacij in bili za upostavitev skupnega odbora. Ker se vsled kratkega časa ni moglo razpravljati tudi o predlogu ZNSO kako naj bo sestavljen ta odbor in kakšne naj I bodo naloge tega skupnega odbora, se je j izvolil članski pripravljalni odbor iz za-; stopnikov: ??? ; ki naj izdela skupen predlog in skliče j ponovno zopet konferenco, ki naj ta I predlog odobri. Izvoljeni odbor se bo sestal takoj po praznikih. Kakor so bili vsi zastopniki strokovnih organizacij za enoten nastop vendar so nekateri stavili razne pogoje. Nebistvene radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Omeniti pa moramo e* pogoj in predlog, ki je za nas pricipijeb-ne važnosti in katerega so iznesli i s»-cijalistični i klerikalni zastopniki. Omenjeni zastopniki so namreč mne-nja, da je predpogoj uspešnega dela y skupnem odboru to, da se ustavi v našem časopisu vsaka kritika dragih organizacij, ki bi sodelovale v odboru. Medtem pa smo mi v tem pogleda drugačnega mišljenja. Vkljub sodelovanju z zastopniki ostalih organizacij, bomo ostali zvesti našim dosedanjim načelom in obstojale bodo med nami še vedno velike načelne razlike. In če bomo opazili, da ena ali druga organizacija ne vrši svoje dolžnosti kot bi jo morala, bomo to naše mnenje v časopisju tudi objavili. V akcijskem odboru bomo skupno z ostalimi organizacijami delali na izvedbi nalog, katere smo si postavili. Sklepi tega skupnega odbora bodo seveda merodajni tudi za nas in jih bomo izvajali, če fei nam tudi popolnoma ne ugajali. Vendar pa bomo v slučaju, če bi akcijski odbor napravil kak skiep, ki po našem mnenju ne bil pravilen, kritizirali v ča-tfopisju in iznesli svoje manjšinsko mnenje. Ta svoboda je potrebna in upamo, da se z našim stališčem v tem vprašanju strinja večina ročnega in duševnega delavstva tudi po drugih organizacijah. Enako svobodno ostane seveda tudi drugim organizacijam, da iznesejo v javnost ■aše napake in pogreške. Laž Ima kratke ooge! Prehitro praznovanje zmage. Dne 9. decembra 1923 so se vršile v rudarskih revirjih voliive zaupnikov v H. radarsko skupino. Lisli »Delavec«, »Naprej«, »Delavske novice« in celo »Julro« se je pridružilo velikemu splošnemu veselju: Z. R. D. je pogorela, zmagali so Cobal-Korunovi patriotje, »pa-afretni in razsodni možje«. (Buržuazija se še vedno spomni na lepe čase, ko so razni Kristani in drugi taki patricije zmerjali rudarje z: barabami, smrkovci Std., kadar so zahtevali večji kos kruha ip iz hvaležnosti jih imenuje »pametne in razsodne«. Kristan — milijonar, čo-i»al-Korun — na poti k milijonom, res »pametni«.) »Absolutno večino smo dobili«, »So-dalisiična večina«, »Rudarji vstajajo« in polno pobožnih želj so napisali kot fekt. Toda njihovo veselje ie bilo kratko, ker resnica jc drugačna. Ker so iz vseh revirjev odšli naši najboljši zaupniki, smo poročila dobili malo bolj pozno in jih šele danes objavljamo. (Če bi jih nikoli ne objavili, bi se raznim »delavskim prijateljem« najbolj dopadlo, ker bi še naprej lahko {prodajali laži.) Trbovlje Zagorje Hrastnik Velenje Kočevje Zabukovca 26 15 12 4 8 15 2 5 — 1 3 63 28 Kleri- Nacijo- kslii naHsB 2 2 5 - ~7 2 Iz Rajhenburga in Hude jame še nimamo poročil. Namestnike nismo objavili, ker nam niso vsi o namestnikih poročali in nimamo še celotnega poročila. Iz Trbovelj nam pišejo: j Laži, ki jih raznašajo socialpatriotič-1 ni listi o izidu volitev v II. rud. skupino, so le njihove pobožne želje. V Trbovljah je Unija dobila 16 mandatov, ZRD 22, 4 pa so bili izvoljeni, ki niso kandidirali na nobeni listi, a so naši člani in si jih zato prilaščamo mi. Zupančič in Krušič sta bila res izvoljena za lokalna ' zaupnika, ker se naši niso prve seje polnoštevilno udeležili in tisti, ki so pa : na seji bili, niso enotno nastopali, ker : niso bili pripravljeni. : Ker so nam odgnali iz Trbovelj sko- raj vse zaupnike in ker nismo mogli imeti nobenega shoda, ie bilo z naše strani premalo agitacije in volitev se je udeležila komaj ena petina. O kakem naraščanju glasov Unije ni govora. Uspeh so dosegli lahko le zato, ker naši niso šli na volišče. Iz Hrastnika poročajo: Patriotje so tiči. Vse bi radi imeli. Pa kar ni, se zlažejo, samo da so na papirju zmagovalci. Ojstro spada k Hrastniku in tu je ZRD dobila vse mandate, a to zamolčijo. V Hrastniku so pa res dobili večino, pa ne vse, kakor pišejo; j mi smo dobili dva mandata. Volitev se je udeležila samo ena šestina delavcev, j Mi smo hoteli bojkotirati in šele zadnji i čas postavili listo na pritisk centrale in j je manjkalo časa za agitacijo, ko so j nam odpodili vse zaupnike. i V Zagorju so socialni patriotje dobili i samo enega namestnika in še ta ni bil * izvoljen, ampak so ga dobili zato, ker smo mi kandidirali nekega našega so-druga, ki še ni bil polna tri leta v Zagorju, pa so nam ga vsled tega črtali in nadomestili s patriotom. j Iz Kočevja pišejo: j Dne 9. decembra smo imeli volitve. Izvoljenih je bilo skupaj 22 zaupnikov. Dva stara in 20 naših razredno-zaved-nih proletarcev. Stari nam silno nasprotujejo. Pa nič zato, samo da smo pomedli. Potrjeni še nismo. Naj živi solidarnost vseh tlačenih proletarcev! j Rudarji vsiajajol Res jel Ali rudarji : ne vstajajo zato, da oživijo umirajočo j socialpairioiično Unijo, ampak zato, da de še močneje združijo v ZRD in da ! končno obračunajo s prikritimi in odkritimi sovražniki in da združeni v eno samo močno razredno organizacijo pomagajo sebi in svojim družinam iz bede in pomanjkanja in da si izvojujejo z ostalim delavstvom zmago dela nad kapitalom. j ljubljanska občina. Klerikalci in socialisti proti interesom delavskega razreda. j Na ljubljanskem magistratu so dolga I desetletja paševali demokratje in Ijub-I Ijanska občina je bila dolgo časa ko-\ rito, s katerim so gospodarili kapitalisti \ bankirji. Imena Hribar, Tavčar, Praproi-i nik, Žerjav, Kramer, Ribnikar itd. ozna- čujejo politiko ljubljanske občine dolga leta. Po vojni je izkoriščano ljudstvo spregledalo in uvidelo, da ostane volk požrešen in nenasiten, četudi se zagrinja v slovenske trobojnice. In Ljubljana, demokraisko-bankirska trdnjava, se je pričela majati. Zaenkrat jo je rešil zakon o zaščiti države, na podlagi katerega so demokratje vrgli iz občine zastopnike proletariata in jih nadomestili z zastopniki bank in veleindusirij-cev. To ni moglo doigo trajati in Žerjav ie izdelal nov volilni red, ki naj bi ugonobi! druge in rešil demokrate. Toda v jamo, katero je pripravljal drugim, je padel sam. Pri volitvah 3. decembra 1922 je dobila pet sedmin vseh mandatov Zveza Delovnega Ljudstva in s tem absolutno moč in neovirano možnost delovanja. Žal, da vsled pomanjkanja prostora ne moremo povedati svojega mnenja o tem, je-ii bilo z razrednega stališča pravilno, z »Zarjani« in krščanskimi socialisti skleniti zvezo in skupno nastopati. O tem morda ob drugi priliki. Konstatirati pa moramo, da z delovanjem te Zveze Delovnega Ljubdstva v mnogih slučajih nismo bili zadovoljni in ker so bili nekateri člani ZDL tudi člani neodvisnih organizacij, smo jih pri raznih prilikah opozarjali, da naj vendar pospešijo realiziranje socialno-po-litičnega programa ZDL. Toda zaman. Po vsaki seji akcijskega odbora smo vedno in vedno slišali od naših sodru-gov: To se je odložilo, to se je preložilo na prihodnjič. In ta prihodnjič smo dolgo čakali in nedočakali. In ko smo vprašali, zakaj se je preložilo in odložilo, so odgovorili: Klerikalci nočejo, Zarjani se upirajo, mi sami ne moremo. Zveza Neodvisnih Strokovnih Organizacij je že julija meseca predložila službeno pragmatike za mestne uslužbence in delavce, disciplinarni red in pravila za pokojninski sklad, ker dosedanja pragmatika, disciplinarni red so nazadnjaški nestvori, rojeni od demokratskih reakcionarcev. Potekali so meseci, urgiralo se je večkrat, da pride na dnevni red pragmatika, službeni in disciplinarni red, ali klerikalci in Zarjani so vedno skupno nastopali proti novi zboljšani pragmatiki. Tu se mora spregledati klerikalna hinavščina. V »Slovencu« se v besedah zgražajo nad beograjsko vlado radi železničarske pragmatike, v Ljub-Ijni na magistratu pa niso v dejanju nič boijši, ampak še celo slabši, ker nasprotujejo novi pragmatiki, ki bi zboljšala stanje mestnih delavcev in uslužbencev. In Zarjani? Ti niso boljši od klerikalcev. Tokan je na sejah občinskega sveta, pa še celo na javnih shodih javno govoril: Mi socialisti ne smemo zastopati samo delavskih interesov, ampak interese občine. Torej v interesu »občine« je, da nastavi visoko stanarino v novih hišah, da ne bo »občina« trpela škode. Da ne bo občina trpela škode, so se zarjanski socialisti upirali pobolj- šanju plač in zato nasprotujejo tudi pragmatiki. Naši sodrugi so pri klerikalcih in socialistih naleteli na odpor, kadar so predlagali kakršnokoli zboljšanje. Oni so ovirali vsako delo v korist delavstva. Tako so klerikalci in socialisti dopuščali, da se delavcem niso izplačevale 35% doklade za nočno delo, na kar imajo pravico po pogodbi, klerikalci in socialisti so se upira«, da izenačijo plače moških in ženskih uslužbencev, in kar je glavno, klerikalci in socialisti so zagovarjali demokrata roriiča v elektrarni, ki je terorizirat delavce, ker so se organizirali. Klerikalci in socialisti so nastopili torej proti svobodi združevanja in zakrili sa z neko nezavestno ali pa neinformirana disciplinarno komisijo sumljive mahinacije Fortiča, ki je oškodoval mesino občino s prodajanjem občinskega materijala. Klerikalci in socialisti so s takim svojim postopanjem pljunili na komunalni program, ki je bil podlaga ZDL, in s tem našim sodrugom onemogočili dalje ostati v isti. Ker niso mogli naši sodrugi prevzeti odgovornosti za iako proiiđe-lavsko politiko ZDL, so morali izstopiti iz nje in razkrinkati izdajalsko početje klerikalcev in Zarjanov-socialistov, ki so pred volitvami prisegali na komunalni program, potem pa, ko so bili izvoljeni, delali proti programu v korist kapitalistov. Naši sodrugi bodo ostati v občinskem svetu kot samostojen klub NDSJ in se še naprej borili za pravice delavskega ljudstva. Brivski pomočniki, pozor! Zadruga brivcev v Ljubljani je 18. decembra 1923 poslala ljubljanski organizaciji brivskih pomočnikov pismo, s katerim odpoveduje dosedanjo kolektivno pogodbo. Dosedaj veljavna kolektivna pogodba je brivskim pomočnikom osigurala 9 urni delavnik (kot kompenzijo so imeli zato pomočniki vse praznike proste) na katerega so navalili brivski mojstri. Ze med letom so parkrat poskušali podaljšali delovni čas, kar pa se jim spričo odločnega odpora brivskih pomočnikov ni posrečilo. Pred nekaj tedni pa so dobili par novih pomočnikov, ki so pripravljeni delati tudi 12—14 ur in ko se si zasigurali te ljudi, smatrajo da so dovolj močni, da odpovedo kolektivno pogodbo in da s tem odvzamejo brivskim pomočnikom še to malo pravic, katere so si obdržali. Brivski mojstri hočejo komandirati m izkoriščati pomočnike brez pogodbe. Brivski pomočniki se morajo pripraviti na hud boj, da ohranijo sedanjo kolektivno pogodbo, ki jih varuje pred samo-lastnim izkoriščanjem. Pridobiti morajo še one nezavedne sodruge, ki v svoji slepoti podpirajo mojstre in izdajajo svoje lastne interese in interese celokupnih pomočnikov. MSTEIC.. Delavski red. (Predlog »Splošne železničarske organizacije« (prej »Neodvisne strokovne železničarske organizacije«!, ki ga je predložila ministrstvu Saobraćaja v Beograd z zahtevo, da ga potrdi, in »Delavski zbornici v Ljubljani«, da podpira ta predlog.) Člen. 1. Razen, uslužbencev so zaposleni pri železnici še delavci, ki se dele: a) na kvalifikovane; b) na polkvalifikovane; c) na nekvalifikovane delavce in d) na vajence. Kvalifikovani delavci so oni, kateri so se izučili kakega rokodelstva ter delajo kot rokodelci. Polkvalifikovani delavci so oni, ki nimajo učnih izpričeval, pa vrše rokodelska dela in pomagajo rokodelcem. Ako ti polože po treh letih izpit pred strokovno komisijo, se jih uvrsti med kvalifikovane delavce. Nekvalifikovani pa so vsi drugi delavci, kateri se niso izučili rokodelstva ter ne spadajo med polkvalifikovane. Člen 2. Sprejem v službo. V službo se lahko sprejme vsak državljan kraljevine SHS, ki je za železniško službo sposoben ter je: a) dovršil 18 leto. b) Obvlada službeni jezik. c! Ni v konkurzu ali pod skrbstvom ter ni bil obsojen radi zločina ali tatvine. Rokodelski učenci se sprejemajo z dovršenim 14 lelom. ] Vsak delavec je sprejel v službo kol : začasni delavec ler postane stalen po J enoletnem službovanju, ako je vojaščine I prost in star 21 let. j Člen 3. Delavni čas. I Za vse delavce, bodisi kvalifikovane, I polkvalifikovane, nekvalifikovane ali j vajence, bodisi da delajo v zapriih pro-§ štorih ali na prostem ali v turnusu, velja I čisti 8 urni delavni čas. j Vsako delo, ki presega 8 ur dnevno, j še plača kot čezurno delo s 100% vseh s prejemkov (mezda, even. osebna, rod-j binska doklada). ä Delo ob nedeljah in praznikih počiva. “ Vsako delo ob nedeljah in praznikih ;; se plača kot čezurno delo vsem, iz-I vzemši delavce v turnusih. \ Naslednji prazniki: 1. januarja, veliko-1 nočni pondeljek, binkoštni pondeijek, f Rešnje telo, Božič, Vidov dan, 1. de-I cember in kraljev rojstni dan se pla-l čajo, dasi delo počiva. V slučaju dela S se plača čezurno delo. š Delavci, ki vrše službo v turnusu jj 12/24, imajo mesečno pravico do dveh odmorov po 24 ur, kateri se jim plačajo. Vpeljava drugih turnusov kot 12/24 je dovoljena le v sporazumu z delavskimi odbori. V slučaju, da si v izrednih slučajih delavec teh odmorov ne more izkoristiti, dobi za ta dva dni plačano čezurno delo. Pri progovnih delavcih se računa v 8 urni delavni čas tudi čas, ki ga porabijo za pot od svojega rednega službenega mesta do kraja de|a na progi in za povratek v redno službeno mesto. Ako pa se vrši delo več kot dva kilometra od rednega službenega kraja, jim pristojajo dnevnice po predpisih o dnevnicah. Za strojno in vlakovno osobje znaša normalni mesečni delavni čas 208 ur. Vse delo čez 208 ur se plača kot čezurno delo. V slučaju nezgod ali nepredvidenih prometnih ovir (snežni zameti, plazovi) se more delavce zaposliti tudi čez 8 ur in sicer največ do 12 ur in se mora plačati poleg event. pripadajočih dnevnic ves čas preko 8 ur kot čezurno delo. \ V drugih slučajih ne sme čezurno ^ delo znašati več kot dve uri dnevno, , ter se sme vršiti le v izrednih, neizogib-I no nujnih slučajih. j Delodajalec sme sporazumno z de-' lavskimi odbori razdeliti delo na posa-: mezne dneve tako, da so delavci ob ; sobotah popoldne prosti. Člen 4. Dopust. ; Vsi delavci imajo pravico na redni : plačani letni dopust in sicer: a) Začasni delavci 7 dni; * b) Stalni delavci: do 5 let efektivne službe 10 dni do 15 let efeklivne službe 12 dni do 25 let efektivne službe 20 dni I čez 25 let efektivne službe 30 dni I V slučaju, da delavec iz službenih ozirov dopusta ne more izkoristiti dotično leto, ga lahko izkoristi še prihodnje leto. V slučaju, da tudi prihodnje Ce se mojstri o pravem času ne premislijo, bodo imeli boj, kakoršnega ne pričakujejo. Brivski pomočniki ne bodo ostali osamljeni, podpirali jih bodo vsi ročni in duševni delavci in če je mojstrom vseeno, se bodo še kesali. Opozarjamo brivske pomočnike po drugih mestili in pokrajinah, da ne po- II RAZNIH Zakaj ne pride do ujedinjenja? »Grafični Radnik« organ Saveza grafičnih radnika i radnica Jugoslavije, (ki je neuhalen t. j. ne pripada niti C. R. S. O. J., niti G. R. S.) piše v članku »Ujedinjenje sindikalnega pokreta« o odgovoru G. R. S. na pismo C. R. S. O. J., o čemur smo pisali tudi mi v prejšnji številki »Strok. Borbe«. »G. R.« pravi, da se iz odgovora G. R. S. jasno vidi, da se hoče drugi struji diktirati: Hočeš ili nočeš. Konstatira nadalje, da G. R. S. hoče strokovne organizacije spraviti pod okrilje soc. stranke in da je iz pisma jasno, da G. R. S. (socijsl-patrijotje) nočejo ujedinjenja, članek končuje: Delavski pokret ni monopol posameznika, da bi mogel vsak po mili volji z njim razpolagati. Dolžnost enih in drugih je, da poslušajo glas delavskega razreda, ki hoče samo eno: Ujedinjenje za vsako ceno. Če ne bodo storili to, se jim bo zgodilo, da jih bo delavstvo vrglo na cesto s klici: »Proč, zločinci!« Edison o šiiriurnem delavniku. Znani ameriški izumitelj Edison je pred kratkim potrdil fo, kar so nekateri trdili že pred njim; da bo napredek tehnike omogočil znatno skrajšanje delovnega časa. Stroji bodo toliko spo-polnjeni, da ne bo treba delati več kot 4 ure. — V Ameriki razgovarjajo o skrajšanju delovnega časa, pri nas pa ga »v interesu povišanja produkcije« podaljšujejo, brez ozira na to, da tisoči ginejo vsled gladu in brezposelnosii. Jugoslovanski delavci sužnji v francoskih kolonijah. Komunistične »Radničke Novine« so leta 1920 obširno pisale in iznesle pismene dokaze, da je neka družba spravila z lažnjivimi obljubami 800 delavcev v Francijo in da se je vseh teh 800 delavcev prisilno kol ujetnike spravilo v francosko kolonijo v Maroko (Afrika), kjer se ne šmejo ganiti. Komunistični klub je takrat podal v parlamentu tozadevno interpelacijo, odgovora pa ni dobil, ker so ga preje zaprli in razpustili. — Letos po 3 letih pa piše beograjsko »Vreme« (radikalni list), da sla pribežala zopet dva od nesrečnih 800, ki so še v sučnjosti in pripovedujeta strašne stvari. Jugoslovanski delavci, ki so kot svobodni ljudje šli v Francijo, so bili nasitno odvedeni v Maroko, kjer morajo pod stražo delati v nevarnih krajih (v tujejo v Ljubljano in tla se n® odzovejo vabilom mojstrov, vse dotlej, dokler mojstri ne bodo priznali kolektivne pogodbe. Brivski pomočniki iz Ljubljane pa naj se pripravijo, dobro pripravijo, ker uspeh bo na oni strani, ki bo odpornejša. 18. januar 1924 se bliža. Na noge! POROČIL Maroku so neprestani upori domačega prebivalstva proti imperijalisiičnim Francozom). Ne da se jim niti dovolj hrane, niti obleke, trpeti morajo strašno žejo in pretepava se jih in zapira. Ne dovoljuje se jim pisati pisem in tako so odrezani od svojcev in sveta, brez pomoči in zaščite. Naša vlada, pokoma služkinja francoskih imperijalistov, ni doslej ničesar ukrenila za osvoboditev teh 800 Jugoslovanov. So pač delavci. 5400 ie« ječe. 2e peto leto sedijo v ječah Horiijeve Madžarske 803 politični krivci radi soudeležbe v sovjetski diktaturi. Ti delavci so obsojeni na drakonske kazni, brez da bi bili sojeni. Še danes imajo za odsedeti v zaporih, kjer se jih sadistično muči, skupaj nad 5400 let. Sovjetska Rusija, kateri je že uspelo, da je rešila iz zaporov skoraj vse člane bivše madžarske sovjetske vlade, vodi z madžarsko vlado pogajanja, da zamenja te žrtve belega terorja z madžarskimi aristokrati, ki jih drži sovjetska vlada v Rusiji. Stol sedmorice v Zagrebu oprostil vse obsojene rudarje. Med stavko in cele mesece po stavki so bili celjski, laški in litijski zapori polni rudarjev, katere je orožništvo aretiralo brez povoda. Obdolženi so bili zločinov po zakonu o zaščiti države (zakonu o zaščiti kapit. profitov). Po krivici zaprti so sedeli rudarji od 14 do 94 dni, brez da bi se jih postavilo pred sodišče. Končno je bilo 9 rudarjev obsojenih od 7 do 14 dni zapora, a vsak je sedel že po več tednov. Več kot 100 rudarjev pa je bilo po 3 mesecih inkvizitorske preiskave izpuščenih brez da bi se jih sodilo. Obsojeni rudarji so vložili priziv in pred božičem je slol sedmorice v Zagrebu razveljavi! vse obsodbe kot napačne. Nadalje je stol sedmorice konstatira!, da je slovenska prestava zakona o zaščiti države napačna. Ali bodo rudarji, ki so po nedolžnem sedeli v zaporu dobili odškodnino? Ali bodo tisti, ki so rudarje aretirali in jih držali v zaporu klicani na odgovor? Vsak zavedni proletarec mora biti naročnik „Strokovne Borbe“. V mole obrsmbo. Nekdo je v štev. 21. laži Delavskih Novic našmiral v imenu »rudarjac, ki je drugače skrahirani profesor — dopis, na katerega se jaz (kar se moje osebe tiče ker sem navajen obrekovanj judežev) ne bi oziral, da isti ne seže v proletarsko gibanje cele Jugoslavije, zlasti pa Slovenije. Predno se ozrem na dopisuna, ki je lumpenproleter in se po svoji hinavščini krije za hrbet odgovornega urednika, drugače pa je iz vrst nekih diktatorjev laži Delavskih Novic, moram pripomniti (a to je tudi zavednim sodnigom zna-š no) da so vsi napadi na mojo osebo izšli 1 radi tega, ker nočem biti lutka onih, kc-] jima je proletarska stvar 99. skrb, nego j sem kot odločen borec proletarskih inie-I resov vsigdar odločno nastopil v bran de-I lavskih pravic ne glede nato, ako je to i po volji raznim Fabjančičem, Klemenči-1 čem in ostalim tičem. Vsakokrat sem j imel pred očmi pravi in skupen interes j revolucijonarnega proletarijata, ne pa j voljo posameznih strokovnih in politič-; n ih birokratov, pa naj si bodo oni te, ali j one barve. Da je delavski pokret v Slo-\ veniji in Jugoslaviji potom takih tičev j zavožen, to je danes že slehernemu pro-I letarcu znano, kakor tudi to, da so temu jj naravnost krivi oni, ki se še danes igra-f jo generale brez vojske, akoravno jih je ! revolucijonarni proletarijat že davno po-I gnal rakom žvižgat. Toda o tem drugič, j sedaj pa pridemo na stvar. j Ker figa mož, ki ga je vino Kolovra-! tarjeve gostilne in Unionske kleti toliko ) zmešalo, da je zapadel v »delirium tre-l mens« (gospod skrahirani profesor bodo l menda še kaj latinski razumeli) ni mo-\ gel, oziroma ni smel povedati odkod je l prišel na 9000 K (jaz podčrtal) bom pa I jaz to povedal. I Prišel sem začetkom meseca marca I 1922 v Slovenijo s spremstvom bajonetov j — katerim -iči služijo, — in kot žrtev I onih številnih pregonov proletarijata, ki J so bili po Obznani in kot žrtev onih, ki so za časa neusmiljenega terorja popihali na varno. Jaz nisem šel na varno, nego na delo. Za mojega bivanja v Trbovljah štela je ZRD čez 6000 članov. Predpriprave uspešnega lanskega rudarskega štrajka pričajo, da nisem spal. Seveda je moj nastop izzval med raznimi ’ F-čiči, K-čiči in ostalimi tiči odpor, ker t jim je odločen nastop zavednega prol. i borca prekrižal njegove peklenske na-t mene. Da je temu tako, naj priča moj I izgon iz vseh rudarskih revirjev. Da j sem služil buržuaziji, gotovo me ne bi ta 1 preganjala. -Ičem ni bilo še to zadosti, j Mene je trebalo na vsak način vsaj za j nekaj časa onemogočiti in zato se je \ s strani teh -ičev poskušalo vse, pa tudi j to, da se moralno ubije odločnega na-I sprotnika. Ker pa to tako lahko ne gre, j so se poslužili čiči in tiči zablodele duše j in je nekega pomladanskega dne 1923. I v imenu Z. R. D., toda brez vednosti iste, podala trboveljski orožniški postaji sledečo ovadbo: Peterkovič je v juniju mesecu 1922. prejel kot obračun podružnice ZRD v Krmelju Kj 1. V. 1922. prejel je od Karola Weber K j 23. VI. 1922. prejel je za pot v Celje Kj (tukaj mu priznamo vlak 56 K in 1 dnevnico 120 K, je 176 K), ostanek Kj si je Peterkovič osvojil. "Kj" 6000.— dne 4. VIII. 1922. je izvabil od ZRD za prehrano Kj 3000.— skupaj Kj 9000.— Satanska podlost -tičev in -Čičev se najbolje vidi iz tega, da so mi pri postavki Celje, odštevši karto in dijete, h koncu kar »prpopalk 1424 K (če so že i hoteli se posluževat napačnih številk, te-i daj bi bilo pravilno >prpopati< 1824 K, ^ ali v tem slučaju vsekakor odpade onih I 2000 K). Na ta način je torej gospod lažnivec j -čič prišel na 9000 K. ; Sedaj pa naj govori akt državnega pravdništva v Ljubljani štev 494/23, na podlagi katerega sem jaz kot žrtev de-nuncijacij -tičev in -Čičev sedel po nepotrebnem 6 tednov v preiskovalnem zaporu. Tam je zablodela duša J. K. (jaz sem mu namreč že davno oprostil, ker vem, da je zapeljan od -eičev in -tičev) kot priča pred deželnim sodiščem v Ljubljani izpovedala sledeče: Peterkovič je prejel za Krmelj K j 1606.— za Celje 2000 K, manj za karto 50 K in za dijete 120 K, je Kj 1824.— od Webra K j 976.— na ta način si je samolastno pridržal Kj 4406.— Kakor vidimo, je gospod prič-tič pri prvem sestanku dal 50% skonta svoje terjatve in poglejmo si ga dalje: »Odbornika ZRD Avgust Godec in Franc Bogve sta nakazala PeterkoviČu kot posojilo, da je plačal hrano 3000 K, torej skupen dolg Peterkoviča pri odhodu iz Trbovelj iznaša 7406 K. Približno 14 dni pozneje mu je odbor priznal za 6 tednov plačo od 5250 K in nam faktično dolguje Peterkovič sedaj še 2156 K. Pri obračunu 20. VII. 1922 še nismo natančno vedeh koliko nam dolguje, da je pa nekaj dolžan, to ve sam. Do kdaj mora vsoto poravnati, tega mu j nismo rekli. Dolg bo plačal kakor mu I bo mogoče. Ne vem, če Je bil ta čas i kje vposlen.c ; Ta priča je bila za časa mojega bi-I vanja v Trbovljah blagajnik ZRD, za ča-[ sa pa, ko je dala ovadbo orožnikom in ! pričala pred sodnijo, pa tajnik ZRD. Torej ta prič-tič je pri koncu namesto poneverbe zahteval neki dolg, ki je pa, kakor sam pravi, že plačan. Ali poglejmo kaj drugi pravijo. v 1600.— 976.— 2000.— 1424— leto ne more izkoristiti dopusta, se mu morajo dotični dnevi plačati. Orožne vaje, bolezen in zdravljenje se ne vračunava v letni dopust, enako se tudi nedelje in prazniki ne štejejo med dopust. Člen 5. Plače delavcev. Place delavcev se urede sporazumno med delodajalcem ter zastopniki delavcev in se vzamejo za začetne plače za vse delavce v območju ene direkcije povprečne plače, ki se ugotove v privatnih podjetjih v kraju, kjer je sedež direkcije. Za ugotovitev teh začetnih plač velja odredba ministrstva saobračaja M. S., broj 6705 z dne 18. avgusta 1923. Vsake iri mesece se sestane glavni delavski odbor z zastopniki direkcije, ter določijo sporazumno z ozirom na povišanje ali znižanje draginjskih razmer perceniueino zvišanje ali znižanje plač s pripombo, da se 5% povišanje ali znižanje draginjskih razmer ne upošteva. Kot začetne in končne plače veljafb: Tek. štev. Kategorija Mezda na ure v dinarjih Mezda na dan v dinarjih min. raaks. min. maks. 1 Kovači samostojni ....... 8 12 64 96 2 Strojni ključavničarji 8 12-50 64 100 3 Stavbni ključavničarji 8 12-50 64 100 4 Elektrikarji 8 16 64 128 5 Kleparji 8 14 64 112 6 Livarji • 8 14 64 112 7 Kotlarji • 8 12-50 64 100 8 Mizarji ■ 8 13-75 64 110 9 Modelisti 8 15 64 120 10 Monterji 8 13-75 64 110 11 Kolarji S 13-75 64 110 12 Zel. — lesni strugarji 8 13-75 64 110 13 Tesarji • 8 16- 64 128 14 Zidarji 8 16- 64 128 15 Tapetniki . . 8 13-75 64 110 16 Mehanikarji 8 16 64 12S 17 Kovači bakra 8 18 64 144 18 Slikarji, pleskarji 8 12-50 64 100 19 Piloseki na stroj in roko 8 16 64 128 20 Kurjači kotlov 8 15 64 120 21 Strojniki i 8 15 64 120 22 Brusači 8 16 64 128 23 Kovinotiskarji 8 16 64 128 24 Pomožni strojni delavci in polkvalifi- cirani delavci sploh 7 11 56 88 25 Dninarji in nekvalificirani delavci in delavke sploh 6-50 9-50 62 76 26 Vajene! 1-50 3-50 12 28 Te dnevnice se odrejajo po kvalifikaciji delavcev za 8 ur, a čezumo delo se plača s 100%. Člen 6. Trošnine in odškodnine za selitev. Za delavce veljajo za nadomeslova-nje, službena potovanja ali selitve vsi predpisi »pravilnika o odškodninah za službena potovanja in selitve« ter se določajo dnevnice in prenočevalnine v izmeri, ki je določena za kategorijo slug. (Dalje prih.) Plenarna seja C. R. S. 0. J. I se ho vršila 27. in 28 januarja 1924. — Seja se bo vršila v prostorih CRSOJ. Takovska ulica 21 v Beogradu. Dnevni red: 1. Poročilo izvrševalnega odbora. 2. Razlaga 20. člena statuta. 3. Ujedinjenje strokovnega pokreta. 4. Organizacija tiska. 5. Dopolnitev članov CRSOJ. 6. Predlogi in vprašanja. Poživljajo se vsi člani plenuma, da se seje brezpogojno in pravočasno udeležijo. Izvrševalni odbor CRSOJ, »STROKOVNA BORBA« ’iriflTiHBiiMHMfiBiiiaBtMiggMrpKriTMinMTif |liry*1|nFWaff^ffBnroiMHriWEJ**M**UMBBMWBniiaMmCT|| IH limu linnril l| I Sirar; 4. Druga priča: »Karol Weber, odbornik ZRD kratko pravi: Obtoženec ni prejel od mene nobenega denarja, v kolikor se jaz spominjam, morebiti je on imel za kaj druzega obračunati.« Pika. Tretja priča: Jože Gorjanc, plačani blagajnik ZRD, kratko pravi: Obtožencu sem po naročilu odbora izplačal kron 3000.—.« Pika. Na podlagi donesenih dokazov raznih Čičev in tičev ter na podlagi sodnijskega zaslišanja raznih prič je sledil sklep državnega pravdništva iz deželnega sodišča v Ljubljani, da se kazenski postopek ustavi, ker se na podlagi vodene preiskave ni dalo ugotoviti nobenega kaznivega dejanja. Dokaz za vse spredaj navedeno akt drž. pravdništva v Ljubljani. Tukaj pa moram še pripomniti, da se jaz nisem skliceval na zgoraj navedene priče, nego so to priče, ki jih je imela obtožba. Moje priče niso bile sploh zaslišane, ker ni bilo potrebno, ker je obtožba sama priznala svojo polomijado. Torej razni čiči, tiči in priči so zahtevali od mene poneverjenih K 9000, potem so zahtevali dolg od K 7406.— v enem dopisu na M. S. O. v Beogradu pa zopet poneverjenih K 7.456. Eden tič pa, ki slučajno nima na koncu čič, je pa na strankini seji dne 18. avgusta 1922. zahteval od mene poneverjenih K 12.000 iz istega naslova, ali si slučajno ni hotel privoščiti polomijade pri sodniji, na katero se vedno sklicuje. Tiči so od mene zahtevali poneverjeni denar in menda dosmrtno ječo, priči so pa potrdili, da mi je nalogom odbora ZRD izplačano za hrano K 3000 za časa mojega izgona iz Trbovelj, pozneje pa, ko so tiči ugotovili poneverbo, mi je pa zopet nalogom Z. R. D. izplačana plača za 6 tednov v znesku K 5.250.—, kar znaša skupno 8.260 kron in so mi na ta način izplačali še za K 844.— več od onega, kar so hoteli, da sem poneveril, Bog jim oprosti, ker so to tiči brez kril. Nimam namena, da tukaj grem še dalje v podrobnosti, nego za enkrat poživljam ZRD naj na tem mestu odprto izjavi sledeče: Ako je dvomila, da sem jaz poneveril neki denar, zakaj ni mene pozvala na odgovornost? Ali je ovadba J. K. pri orožniški postaji v Trbovljah ZDR znana in na podlagi katere seje sejnega sklepa je to storjeno ? Misli li ZRD, da mi je za obrekovanje in prestani preiskovalni zapor potrebno dati zadoščenje? Zakaj ni ZRD odgovorila na moje pismo, ki sem ga lansko leto poslal v stvari tožbe Bidovec in drug in ali je ZRD sploh znano, da je tako pismo prišlo? Kedaj je bil sklep seje, da sme J. K. pisati M. S. O. v Beograd nepremišljeno in podle ovadbe proti meni v imenu ZRD? Jaz pa izjavljam sledeče: Sodrugi, ki so to stvar bodisi zavedno ali nezavedno inscenirali in ki so stali na vodstvu delavskega pokreta Slovenije in Jugoslavije, niso me do danes v tej stvari pred kompetentnim forumom pozvali na odgovornost, akoravno — kakor sem mogel slišati s tretje strani — so o tej stvari nekolikokrat diskutirali. Poživljam gospoda naddirektorja proslulih Delavskih Novic Fabjančiča naj se izjavi, ali je on pisal to notico pod imenom »Rudar« alj^ pa naj pove, kdo jo je pisal, ker ga drugače smatram za navadnega lažnjivca in če želi, lahko še enkrat poišče pokvarjeno dušo, ki bo šla iskat ieka svoji zablodelosti pri buržuaznemu državnemu pravdniku. Sem v delavskem pokretu na strani revolucijonarnega proletarijata že od leta 1910., boril sem se vedno zoper korupcijo in intrige, žrtvoval sem za revo-lucijonarno stvar sebe in svojo družino in mi bo še nadalje dolžnost boriti se zoper trote v delavskem pokretu pa naj so oni pišejo s —čič ali pa kako drugače. Kako so me razni tiči denuncirali pri oddelku za notranje zadeve, pri policijski direkciji in celo v podjetju, v katerem sem uposlen, bodem svoječasno še povedal, ali naj se vsi -čiči, -tiči, -hudiči zapomnijo, da pride gotovo dan, ko bo jim odklenkalo in se ne bodo mogli več kriti za hrbet odgovornih in nedolžnih urednikov, meni pa tudi ne bo potreba, da se poslužujem njim milega buržoaznega sodišča, jim bo proletarijat zavil vrat sam. Franjo Paterković. Litijsko pisne. Skončano je Ido, polno muk za delavstvo, stopili bomo v novo, v katerem naš čaka še mnogo dela, predno pridemo do zaželjenih uspehov za proletarijat. Predno pa zaznamujemo nadaljnje delovanje, je, da pojasnimo delovanje minulega leta, v katerem je imelo delavstvo nekatero bridko izkušnjo. Razkosanja delavstva v razne meščanske organizacije ali sploh neorganizirano. Ne bomo se spuščali za enkrat v širši delavski pokret, ker to je razvidno že iz naših časopisov, kdor z zanimanjem čita. Omenili bomo le na kratko pokret delavstva v Litiji, ki vodi hude boje za obstanek leksiilnega proletarijata. Močno gibanje tekstilnega delavstva, ki se je pričelo dvajsetega leta, se je čim dalje bolj širilo na razredno zavednem stališču, da si vposiavi organizacijo iz svojih delavskih vrst, ker meščanska NSZ ni hotela voditi boj za delavstvo, ampak je vodila pod vodstvom Maidata in Bizjaka na račun delavstva uspešen boj za priganjače in najbrž še več sama zase. Tako delo je pa delavstvo hudo obsojalo in ga je tudi leta 1923 istinito obsodilo. Postavilo si je Z. T. in O. D., katera je potem razkrinkala vse delovanje N. S. Z. in raznih priganjačev in ima še precej raznih in resničnih stvari za spravili v javnost. Ta N. S. Z., katera se je posluževala raznih laži, je bila, ko je izvedela, da je Z. T. in O. D. v pretežni večini, skrajno presenečena, iako da lahko trdimo, da razen par zaslepljenih duš nimajo sploh več članov, tako je njihova laž imela kratke noge in njihovo nasilje zgubilo svojo moč. V zadnjem času se je pa pričela vsiljevati našim delavcem, ali bolje rečeno, je prišla delat razdor med delavstvo tista meščanska grupa Sve-iek-Bernof, katero poznajo naši delavci iz delovanja v bolniški blagajni, ako-prav ne bi videli delovanja v splošnem delavskem pokretu, teh mogotcev in izkoriščevalcev delavskega življa v osebne častiželjne in razne koristi. Sicer pa mislimo, da ako všlejemo to delo nekaterim skrahiranim kreaturam, ki jih ljudstvo splošno že zaničuje, se ne bomo zmotili veliko. Ali povemo pa tem zahrbtnežem, da naj se ne igrajo z ognjem, ker tekstilno delavstvo jim bo pokazalo, da ne mara za take priveske meščanske klike, ki izkorišča delavske krvave žulje v svoje nikdar dovolj polne žepe (sicer se jim je že pokazalo). Tako je tekstilno kot splošno razredno zavedno delavstvo skončalo to buržuazno leto in se napotilo v še resnejše delo, da si bo enkrat priborilo svoje pravice in da bo enkrat proletariat praznoval svoje proletarsko novo leto skupno z ruskim in svetovnim proletariatom. Potrebno za razvoj proletariata je, da si pribojuje pravice, odločati v vseh delavskih zadevah. Na primer sedaj imamo bolniško blagajno, ko jo zastopajo razni od Žerjava in drugih kapitalistov postavljeni korunovci, ki nimajo niti toliko dobre volje, da bi izdali pravila članom, da bi ii vedeli, koliko imajo plačah in v katero kategorijo spadajo. Seveda, ako bi delavstvo dobilo pravila v roke, bi bilo precej težje tem gospodom razne špekulacije z delavskim denarjem izvajati in bi morali pojasnili tudi, kje so fondi tega zavoda, za kar danes sploh ne ve živa proletarska duša. Vrhutega se nahaja še slabo manipuliranje pri podjetjih, ki imajo postavljene nezmožne uslužbence pri pobiranju članarine bolniške blagajne. Seveda, ko gredo zaupniki intervenirat v pisarno, dobijo kratek odgovor: nimamo nobenih pravil. Povemo pa temu gospodu, da ako nima pravil, naj tudi ne od-irguje prehrane vsote delavcem in delavkam, ker drugače bomo primorani njegovo asistenco in delovanje očrtali javno. — Drugi tak zavod imamo delavsko zbornico, ki jo vodijo ravno tako postavljeni demagogi, katerim je le za čast, kot je naš Bizjak, a za resno zastopanje delavstva nimajo volje. Zato, sodrugi in sodružice, brezpogojno je potrebno, da je vsak član Z. T. in O. D., da se v strnjenih vrstah neodvisnih strokovnih organizacij bojujemo in zahtevamo cd vlade, da razpiše volitve v vse take zavode. Tako posvetimo novo leto razrednemu boju proletariata, ker le v delu ja moč. (Članek priobčen 7. decembra 1923, štev. 20 na 4. strani o 60.000 kronah.) Res je, da je bila pri meni hišna preiskava, ne samo ona priobčena v »Novicah«, bito jih je že več, namreč zaradi političnih stvari. Ni pa resnica, da je bilo 60.000 kron, ampak mesečni obračun približno 23.000 kron, 19.000 podružničnega, skupaj čez 40.000 kron. Nadalje piše pisec brez svojega podpisa, da sem sam okoli pravil, da je bil krvavo zaslužen, prihranjen, tudi to ni resnica. Če sem že rekel krvavo zaslužen, to se nisem lagal, ker vsak član, kateri je plačeval organizaciji ZRD 32 kron, je bil to posameznika denar, vsak posameznik pa ga je krvavo zaslužil, pravilno. Da sem nosil vsaki drugi mesec novo obuvalo, io je zopet laž. Morda mi jih je kupil obersodrug Mlakar ali celo Pasic z brado, če sem kateri-krat .kaj kupil sem si za svoje novce, nisem pa nikoli gledal na korita, kakor je poštenjak Miakar Valentin, ki je mnogo vedel povedati o raznih socijalistih in drugih političnih strank. Poštenjak in Miru Pot sta si mislila roke podati. Stari lisjak je bil pa tako prebrisan, da je rekel: ne dam jo! Ah se še spominjaš h Pepče, da si me hotel s korila vreči? Pepče mu pa odgovarja: h zviti lisjak, če bi pa jaz imel malo več soli v glavi, kakor jo imam, pa bi se mi posrečilo tebe vreči. Pa najboljše je, če sem za nekaj časa komunist, morda pa pridem za narodnega poslanca ah vsaj do koritka, ker mi je delo v želodcu obležalo. Pa je prišel Pepče za poslanika, prav dobro je reševal narodno vprašanje. Dolgo časa je dela! za delavstvo in za krnela, naredil pa ni nič. Ker ni nič naredil in nič vedel povedati, kakor o aristokratskih damah, so mu zavedni sodrugi spodbili tla, da ni mogel več splezati na korito, se je pa Pepče odpeljal in je rekel adijo, sedaj gremo pa med buržuje. Ah kaj bo pa sedaj dragi Pepče? Tu tudi ne bo korito, ker ima Pašič premnogo tokih ljudi, ki nočejo delati, on bo gledal na svoje ljudi, namreč na Srbe. Morda dobiš kaj cvenka. Pepče je pa dejal, če ne bo nič korita in nič cvenka, pa saj je še eno mesto zame na tem svetu. Dejal sem, kje pa, Pepče, kje, ali ne veš saj so še orjunčki. Jaz sem mu pa dejal, Pepče, kaj pa, če ie orjunčki ne bodo hoteli? Pravil si mi, da si bil čez 20 let socijalist, 3 leta komunist, radikal tako dolgo ne boš, če ie pa orjunčki ne bodo hoteli, kaj ii še preostane? Dejal mi je Pepče, če korita ne bo in cvenka, delat se mi ne ljubi, žaloval bom toliko časa, da od žalosti umrem. Pepče, toliko časa bodi vsaj radikal, saj veš, če umreš, ti bodo vsaj na grobu vigred zapeli. Zagorje, 15. decembra 1923. France Odiazek. JESENICE. (Kratek odgovor odboru kovinarske podružnice na Javorniku.) V 50. številki »Delavca« so se oglasih tudi javorniški zamorčki ter umivajo in »žajfajo zamorčka«, svojega rodnega in sebi vrednega bratca. Nam je prav žal, da moramo javno pribiti dejstvo, da se nahajajo-ravno v odboru javor-niške kov. podružnice ljudje, kaieri se karakterizirajo po svoji neznačajnosti in nedoslednosti napram svojim lastnim sklepom. Ljudem, kateri se udejstvujejo politično pri Orjuni in klerikalcih, io~ raj pri strankah, ki nimajo nič skupnega z razrednim bojem proletarijata in kateri pošiljajo svoje otroke v vzgojo klerikalcem in Orjuncem, tem ljudem prepovedujemo enkrat za vedno, da nas poučujejo o morali. Vse vaše dosedanje grehe, ki vas obtežujejo, obdržite na svojih plečih in ne obtožujte drugih, kateri nimajo nič skupnega v Vašim kršenjem 8 urnika, petolizniško denunciranje pri raznih mojstrih in obrat, ravnatelju Luckmannu in prehranimi zahtevami stavkovne podpore, vas zadostno karakterizirajo kot nezavedne borce v smislu razrednega boja. Vse vaše nasvete, katere nam podajate glede ude-ležitve društv. sestankov, predavanj in drugih takih prirediiev, obdržite lepo za sebe in ne hodite, kadar se isti vršijo, s sekirami po šumah, udeležujte se istih sami, mesto da pošiljate vase žene na iste prireditve, ker mi vršimo svojo dolžnost in jo bomo vršili napram pri- Štev. 1. reditvam že sami, brez vaših dobrohotnih nasvetov. — Tudi mi vam znamo svetovati, da se poboljšate, da postanete značajni in pravi razredni borci, katerega spričevala vam žal, za danes ne moremo izstaviti, ko niti ne vemo, ah ste »tiči«, — ali »miši«. Korupcija ali še kaj hujšega. Generalnega ravnatelja južne železnice g. Deroko bi si usojali vprašati, če mu je znano kaj o okrožnici, ki jo je podpisal ravnatelj Bračič te dni o zadevi »Peko« čevljev. Zgodile so se namreč že večkrat, kar je g. Deroko generalni ravnatelj, stvari, ki so se rešile iako nekako »pri domačem ognjišču«, t. j., da g. Deroko niti znal ni, kako in kaj. Zalo ga sedaj opozarjamo na okrožnico, ki se glasi: »Ker se je enemu (podčrtali mi, op. ured.) naših uslužbencev prigodilo, da mu je vsled mokrote in papirnatih pod-ložkov odpadla peta pri službenem čevlju, ki ga je pred kratkim dobil potom materijalnega skladišča od tvrdke Peter Kozina v Ljubljani, se naroča načeinskom uvodoma navedenih edinic, da v ponovnem takem primeru postopajo sledeče: Uslužbenec mora doprinesti oba čevlja, nakar načelnik, oziroma njegov namestnik ugotovi dejanski stan in sestavi kratek zapisnik, katerega podpišeta še dve priči. Čevljem je pritrditi žigosan listek, na katerem je zabeleženo ime, priimek in čin uslužbenca. Čevlje in zapisnik je odposlati mo-ierijalnemu skladišču v Maribor, ki preskrbi popravilo. O vsakem takem primeru je kratko poročati ekonomskemu oddelku. Vpoštev prihajajoče uslužbence je takoj primerno obvestiti. Bračič s. r., ravnatelj. Mi si usojamo k temu pripomniti to, da se to ni zgodilo enemu, nego mnogim. Zato je beseda v okrožnici »enemu«, nekako zelo sumljiva in smo upravičeni misliti, da se gre tu za dobrobit gotovih privatnih žepov. To sumnjo nam potrjuje dejstvo, da je treba z dotični-mi sestaviti zapisnik, kjer je seve uradno zabeleženo: ime, priimek in čin uslužbenca. Pa ne morda za morebitna preganjanja? Da bi se pa kak zapisnik sestavil s tvrdko, ki je železniško upravo tako potegnila (da ne rabimo besede goljufala), pa ni govora. Zakaj ne? Ali se sme delati z narodnim denarjem, kakor se nekaterim poljubi? Zato nas zanima, ah ve o tej stvari g. Deroko in če ve, ah ve tako, kakor je v resnici, a ne morda po mikrofonu kakega podrejenega mu ravnatelja? Demagoštvo g. Jerama na vrhuncu. V torek 26. decembra 1923 se je vršil javen shod O. D. K. v Delavskem domu (pri Jelenu) na Savi. Kot referent k dnevnemu redu je bil znani demagog g. Jeram Jurij, kateri je v svojem referatu pokazal, da je še poln avstrijskega pa-irijotičnega duha in da v njemu še živi stara feldbebelnova čast. Po dolgem govoričenju imenovanega gospoda, se oglasi k besedi refereni od neodvisnih sirokovnih organizacij s. Vergeh, kateri poda na predgovornikova izvajanja fakt, kdo je kriv nemoči kovinarskega proletarijata in da bo prišel čas, ko se bo našlo taiu, katerega se že tri lete išče in da takrat bo kovinarski proletarijat razočaran, ker tat kovinarske nemoči na Jesenicah in drugod bo v vaših vrstah samih. Nato se oglasi k besedi s. Mulej, kaieri uvideva potrebo, da se vloži spomenico na vodstvo K. I. D. za enkratni nabavni prispevek, s katerim bo mogoče delavstvu vsaj nekoliko odpomoči iz gmotnega položaja v katerem se nahaja. G. Jeram pa se oglasi k besedi ter izjavi, da s. Verglju ne bo odgovarjal ter da je pripravljen vse prestah, če prav nerad molči. Mi smo pa uver-jeni, da bi g. Jeram s. Verglju rad odgovoril, pa se mu ni upal. Nadalje izjavlja g. Jeram, da se O. D. K. podružnica Sava, Javornik in Dobrava ne udeleže mezdnega gibanja in to vsled tega, ker ni 75% delavstva organiziranih v O. D, K. Nato pa se oglasi k besedi ponovno s. Vergeh, kateremu se ni dalo besede in nato je hotel govoriti s. Mulej, kateri je dobil besedo, pač pa ni mogel govoriti, ker je imel Jeram organizirano kraval-bando, pri kateri je pokazal največjo zmožnoat Zupančič, od- »STROKOVNA BORBA« BlssHBWÄiKflaJB^^ «MMBiMarniwnMiwiiiHr j«»» iw /■Man im iwwwwwmj'n ir m:* ira ■ Štev. 1. bornik podružnice O. D. K. na Javorniku, da zna razbiti njihov lastni shod ter da se jih ne more po nepotrebnem nazivati razbijalce strokovnih organizacij, ker so oni razbijalci v resnici. Gospodje, le tako dalje, da si čimpreje izkopljete svoj lastni grob. Vsemu delavstvu K. I. D. Jesenic, jgvornika in Dobrave pa kličemo, da po zaslugi g. j. Jerama in še par drugih blaznežev pustijo, da hodijo vaše družine nage, bose in gladne, ker g. Jeram ne bodo gladovali, saj imajo vsaki mesec po 36 polnih šihtov in še razne druge premije. Sodrugi in sodružice, delavci in delavke! Vprašamo vas, ali ni še zadosti vsega tega, ali vaše potrpežljivosti in ponižanja še ni dosti, ali hočete še dalje trpeti radi teh blaznežev! Proč z izđajicam proletarijata! Naj živi nepomirljiva borba in razredna zavest jeseniških kovinarjev! Zopet povišanje plač. Finančni minister dr. Stojadinovič je izdal 27. decembra naredbo, da se izplača državnim nameščencem na račun novih plač, ki po zakonu tečejo od 1. oktobra v treh obrokih: januar, februar in marec sledeči predujmi: 1. Za prvi draginjski razred (Beograd, Zemun in Sušak) višjim uradnikom skupno 1500, nižjim 1200 Din. 2. Za drugi draginjski razred (vsa ostala mesta) višjim uradnikom skupno 1350, nižjim skupno 1050 Din. 3. Za tretji draginjski razred (mala mesta in vasi) višjim uradnikom skupno 1200, nižjim 900 Din. Za isto dobo se v treh obrokih izplača vsem vsem zvaničnikom (prej poduradniki) skupno 600, služiteljem (prej sluge) pa 300 Din. Torej ta miloščina, trikrat po 100 Din za sluge, 450 Din za višje uradnike, s tem naj se odpravi beda in revščina iz železničarskih družin. To kar se sedaj obeča je mišleno kot odplačilo na diferenco med staro in novo plačo, ki teče že od prvega oktobra in sicer vse do 1. aprila 1924. Kaj nadalje pravi finančni minister dr. Stojadinovič, vsi prejemki državnih uradnikov za leto 1924 se povečajo za 33%. Vlada pa ni dala uradništvu le nominalnega povečanja prejemkov, namreč Judi realno: kajti vrednost denarja, da je poskočila. (Ali slišite lačni in raz-druženi železničarji?) Nadalje pravi, da baš v interesu samih uradnikov ni smel, de. jim poviša že v januarju prejemke više, kakor jih hoče povišati. Ali ste že slišali še kaj bolj izivalnega od kakega odgovornega državnika, kakor je to? Nismo več navajeni tarnati, poznamo metode in ofenzivo kapitala napram lačnim železničarskim želodcem, posrečilo se vam je razbiti in razcepiti železničarske vrste, vnesti prepire med uslužbence, upamo pa, da se bode našel način, da se zopet združimo in strnemo naše vrste in se pripravimo za boj. Ako moramo stradati, ne mečite nam še blata v obraz. Kaj mislite o »zvezi transportnih delavcev«, kje ste železničarji in poštni uslužbenci, ali še ni dovolj mrtvaškega molka in potrpljenja? Na novega leta dan napravimo prisego, da se združimo in skupaj udarimo, pokradli so nam vse! Kaj s tem nagim in golim življenjem? Živeti, boriti se v skupni falangi pioti zatiralcem in parasitom, to naj pode naše načelo v novem letu. sp. J. K uprizoritvi »Pereaf možje« v Trbovljah V igralcih pevskega društva »Sava« iz Jesenic, ki so gostovali z burko »Pe-reat možje« ali »Svet brez moških« na sveti dan v Trbovljah, sem spoznal diletante, ki so se — najbolj približali umetniškemu igranju izmed diletantov, ki sem jih sploh videl. Ti igralci in igralke so živeli na odru, vse kretnje naravne, vsak značaj izpiljen, zlasti pri glavnih vlogah, do skoro vseh podrobnosti. Zlasti trojica: Gusti, Trdina, Bertoncelj. Gusti, spočetka kot sovražnica moških, a se nazadnje v vsem sovraštvu zaljubi, je v s. Gasserjevi našla svoj popolni odtis. S svojim krepkim nastopom, s svojim pogledom, s svojim zapovedujočim glasom, bi jo prav rad videl v »Vražji ženski«. In Bertoncelj, zastarel uradnik, ki kuha sam, pometa sam, pere sam in spi sam — je bil izigran nad vse dobro, osobito v zadnjem dejanju, kjer se v vsem svojem mev-žarstvu še celo zaljubi. S. Smolej pa je i že kot režiser pokazal vso svojo spo-j sebnost, kar je še podvojil z dr. Trdino. Vse ostale vloge, izmed katerih je brez dvoma Krista (ta, ki se zaljubi v Ber-toneeija!) bila najboljša, so bile podane brez večjih napak, tako da je treba reč«, da je bila burka podana nadvse dobro! Če so se še navzoči ostali diletanti pri tem kaj naučili — kar upam, da so se — so napravili Jeseničani dovolj! M. K. Z.ÄGORJE. Shod, ki se je vršil dne 30. decembra, je pokazal, da zagorski rudarji se vedno zvesto verujejo v svojo borbo in v ZRD. Delavstvo je protestiralo proti nasilju s strani oblasti za časa štrajka, ki je propadel le vsled nezakonitega preganjanja in nasilja na štrajkujoče. Nadalje je navzoče delavstvo energično izjavljalo, da ne trpi ni-kakih Mlakarjev, da so in ostanejo raz-rednobojni in da je Dimnikova misel, stvoriti eno strokovno organizacijo za rudarsko panogo brez vezi z ostalim delavstvom, da je ta misel nesmisel, ki jo tudi oznanjata Fabjančič in Klemenčič, o katerih so delavci prepričani, da so radikalni agenti! Delavstvo izjavlja, da ostane zvesto ZRD, ki mora biti v ZNSO, da ostane zvesto borbi, ki so jo vojevali sodrugi, ki so morali iti v Francijo. — V tem smislu sestavljeno resolucijo pa je glavar prepovedal preči-tati, a vzel jo je. — Istega dne zjutraj pa je naš radikal Mlakar hotel pokazati svojo revolucionarnost. V službi je brez vzroka popadel s. Simončiča in ga vrgel ob tla. Nato je naš radikal izvlekel iz žepa — revolver in ga nasiavil s. S. na piša. Ko bi v tem hipu ne vstopila v dotično delavnico dva sodruga, bi se bil lahko zgodil zločin. Takoj na to je Mlakar zbežal in sicer k orožnikom: »On me je napadel z železom in jaz sem se branil!« — Tu imamo sedaj pravo sliko radikalije: prihajati z revolverji na delo, prepirati se radi dela in končno groziti z revolverji svojemu sodelavcu in nato se lažnjivo denuncirati onega, ki je bil napaden, tn ti naj bi bili delavski zagovorniki. Seve, z revolverji in z batinami, kakršne premorejo radikali. Vprašamo g. ravnatelja Heutmana: 1. Ali mu je znano, da je strojnik Mlaker Valentin hotel streljati brez vzroka na strojnika Simončiča dne 30. decembra ob 6. uri zjutraj? 2. Ali mu je znano, da se mora slehernega, ki se pretepa med delom, odpustiti takoj? 3. Ali se vodi preiskava? Zahtevamo, da se ga kaznjuje, ker jasno je, da noben podjetnik ne bo trpel v obratu človeka, pred katerim si nisi varen življenja! Zagorski robot. JESENICE. — Žičarna. Pri nas v Žičami imamo nekega g. mojstra Mediča, ki je v pravem pomenu besede notoričen pijanec. In ker v svoji pijanosti napravi nebroj nerodnosti in lumparij in to celo pred inženirji, kakor se je zgodilo zadnjič, potem pa, da bi prišel zopet do vpliva, divja v obratu, laže, obrekuje in denuncira vse' vprek delavce, kakor tudi mojstre. G. Medič, naveličali smo se vaših nečednosti, ker vi ste prizadejali obratu žičarne toliko škode, da je mera polna in svetujemo vam prav resno, poboljšajte se, ker sedaj niso več tisti časi, ko ste bili avstrijski rabelj in ste svoje delavce trumoma pošiljali k nemčurskemu stotniku Milarju, da jih je mučil vam v veliko veselje. Bili ste pa milosten napram tistim vašim podrepnikom, kateri so vam nosili polne nahrbtnike in vam prepustili svojo aprovizacijo n. pr.: Snedič, Mandelc, seveda ste se jim vi odškodovali na račun toVame. Torej vzemite naš nasvet resno, ker drugače se vam bo zgodilo, kakor se je g. inženirju Šlenku, za katerega ste vi organizirali izgon iz obrata in sicer zato, ker vam je očital pijanost, vi ste tisti, ki ste nahujskali delavce, da so vrgli tega gospoda na cesto. Toliko za danes, v drugič pa, ako ne bo pomagalo, pa najbrže ne bo več treba, ker vam bomo storili isto, kar ste želeli drugim. Ziflanimost. Vsakemu so znane naše slabe razmere na železnici in še slabše nam nudi naš gosp. načelnik, ker se ta gosp. za vse drugo briga, samo za njegove uslužbence in delavce ne. — Pred nekaj tedni je bil na tablici prilepljen plakat neodv. strok. žel. org. in tudi pravilno kolekovan. Ko ga je ta gospod načelnik zagledal, gre z vso jezo k tablici in strga plakat z nje.. Za take stvari se briga, za naše po Pravilniku nam pripadajoče dneve se pa ne briga, ker v celih treh letih smo imeli največ osem dni prosto. Prosimo takoj centralo Spl. žel. organ, za Slovenijo, da takoj intervenira pri državni upravi juž. žel. radi naših prostih dni in nam takoj sporoči. Pcavno tako je z našimi kožuhi. Nekateri so jih dobili, nekateri pa ne. Največ tistih, ki so jih dobili, sedi v pisarni, drugi pri eksekutivni službi bodo pa pozimi doma in bodo tisti službo opravljali, ki imajo kožuhe. Za kurjavo v službenih barakah bi tudi prosili, ker ta gospod se ne zmeni za nas, če tudi bi zmrznili, ali pa si moramo krasti premog z vozov ali iz kurilnice. Drugič več. Prizadeti. Zidanimost. Najprej bomo opisali naš' narodni praznik 1. december. Kakor vemo in znamo, je prišla službena brzojavka Državne uprave južne železnice v Ljubljani na vse edinice prometa, kurilnice in prog. sek., da je 1. december praznik, kakor drugi prazniki in nedelje. Ali na žalost moramo konstatirati, da za nas progovne delavce ni bil nobeden praznik, ker smo ravno tako garali, kakor druge delovne dni. — In še nekaj bolj zanimivega je pa to, da je progovni delavec B. prosil za 1. december dopust in mu je njegov predpostavljeni gospod rekel: »Vi lahko imate dopust 1. decembra, ali jaz vam ga moram zapisati za 3. december, ker za 1. december vam ga ne morem«. Zakaj ne, to nam ni znano. Tako se nam godi ubogim progovnim delavcem. Vprašamo pa Državno upravo južne železnice, ali je bil praznik samo za gospodo, potem naj napišejo drugič še na službeno brzojavko: Narodni praznik za gospodo in ne za delavce, da se vemo ravnati po brzojavki. Prizadeti progovni delavci. Litija. Zadnji članki v »Strokovni Borbi« so zelo opekli nacijonalista Bizjaka in nekatere njegove somišljenike. Pokazal je s tem, da je začel napadati svoje delavce in jim očitati razne nedostatke, kar seveda ni zinil dvema svojima pristašema, katerih imena smo zadnjič zamolčali. Zato naj se pa ta dva kratkovidneža zahvalita svojemu zagovorniku Bizjaku, da prideta sedaj s polnimi imeni v javnost. To sta pa predsednik izgubljenih duš N. S. Z. Murga Pavle, katerega delo smo že enkrat očrtali, ali bolje rečeno skrivanje in postopanje iz skladišča v skladišče. Drugi je Ivan Izgoršek, ki izvršuje isto delo, povrhu, kakor se nam zdi in smo tudi nekoliko v zadevi podučeni, se vozi kot tajnik N. S. Z. v Ljubljano na račun podjetja, da dobi celodnevnico kot bi delal v tovarni. Nacijonalist Bizjak Luka, povemo ti, da odjenjaš s svojimi dema-goškimi izrazi, ker delavstvo je sito tvoje ostudne morale. Ti si sicer dobro vedel, koga imaš opozoriti, ali oni so tebi presveti, rajše šikaniraš poštene delavce in tvoji pristaši naj delajo po starem, samo, da ti nosijo razne laži in obrekovanja drugih poštenih delavcev. Podjetje pa opozarjamo, da obrne večjo pozornost temu demagogu in njegovim pristašem, ker povemo že sedaj, da pošteni delavci ne bodo delali za lenuhe in ne bodo nosili odgovornosti za njih slaba dela, kot se je to zgodilo pod moralo Majda. Luka, roke proč od delavstva, ker delavstvo pride še z lepšimi stvarmi na dan. Ureditev babiških honorarjev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Da zadosti zahtevi Zakona o zavarovanju delavcev, ki določa, da je porodnicam prožiti babiško pomoč v naravi, ne pa dovoljevati samo denarni prispevek, kakor je bil dosedaj običajen, je ravnateljstvo okrožnega urada na svoji IV. redni seji z dne 20. junija 1923 določilo nov babiški tarif in obenem sklenilo, da bodo babice potrebni obvezilni in razkuževalni materijal dobivale na stroške urada. Ta tarif, ki se bo začel uveljavljati s 1. januarjem 1924, slove: 1. Za babiško pomoč pri porodu in predpisano devetdnevno oskrbo po porodu se honorirajo babice v mestih Ljubljana, Maribor, Celje, in Ptuj s 130 Din, na deželi s 65 Din. Ako bi oskrba po porodu trajala manj kakor 9 dni, se za vsak dan v mestih odračuna po 10, na deželi po 5 Din. 2. Pri dvojčkih se plača poldrugi honorar. 3. Honorar in sicer po številu obiskov in izgubi časa se babici Slran 5. tudi nakaže v slučaju oddaje porodnice v bolnišnico. 4. Ako je pot babice na deželi daljša od dveh kilometrov, se za vsak nadaljni kilometer pota tja in nazaj plača kilometrina, ki velja za državne uradnike, sedaj torej 6 dinarjev za kilometer. 5. Obenem dobi babica pri pristojni poslovalnici brezplačno na razpolago potrebna razkužila in obvežita, to je steklenico 80 gr Sanitola in steriliziran karton, vsebujoč 100 gd vate, 8 predlog iz staničevine zavitih v gazo, 10 predlog in staničevine, nezavitih, lA metra traku za podvezanje popkovine in 5 povojčkov (zavojčkov) za zavijanje popkovine. 6. Babicam na deželi, ki bi v prehodni dobi in pozneje zaradi prevelike oddaljenosti ne mogle dobiti obve-zil od pristojne poslovalnice, se za bolniško pomoč pri porodu in devetdnevno oskrbo po porodu plača honorar 90 Din, dočim ostanejo vsa druga določila neiz-premenjena. Babice, poklicane k porodu članic ali svojk okrožnega urada, si imajo torej pri pristojni posredovalnici pravočasno preskrbeti razkužilni in obvezilni materijal. Račun je po končani oskrbi predložiti poslovalnici ter obenem z njim vrniti prazno steklenico Sanitola. Na deželi ima dobo oskrbe (devet dni ali manj) ter kilometrino na računu potrditi uradov zdravnik ali pa županstvo v zmislu določila § 188. zakona o zavarovanju delavcev, v mestih pa ima dobo oskrbe na računu potrditi tudi stranka (porodnica ali njen pooblaščeni rodbinski član, soprog, oče, mati) ter račun vi-dirati uradov zdravnik. Skupni honorar se potem babici nakaže po poštnem čekovnem prometu. Okrožni urad se nadeja, da bo s proženjem razkužil in obvezi! bistveno vplival na higijeno porodov, s tarifnimi postavkami pa na dobo oskrbe in s tem posredno na nego dojencev. Porodniška oskrba je bila doslej zlasti na deželi pomanjkljiva in se je včasih zgolj omejevala na intervencijo pri porodu. Odpuščeni rudarji v Franciji. Prvo pismo! Tucquegnieux 21. XII. 1923. Citte de la Gare 27, Francija. Dragi sodrugi! Odpuščeni funkcijonarji ZRD v Trbov-Ijah pošiljamo vsem sodrugom in sodru-žicam tople revolucijonarne pozdrave. Iz domovine so nas izgnali tisti, ki se zavijajo v trobojnice nacijonalizma in lažejo: narodnost, nacij onalizem je vaš spas. A izgnali so nas zato ker je inozemski kapital tako hotel. Ali ni nacijonali-zem samo ovčja obleka kapitalističnih volkov? Kako živimo? Živi se nekaj bolje kot v SHS koloniji; balkanski upliv in balkanska morala ne dosega do nas, ki smo blizu belgijske meje. Ali obljube so bile lepše, kot je resnica. Delo težko in nevarno, zaslužimo pa z vsemi dokladami 14 frankov, za hrano nam pa vzamejo 9 frankov dnevno. Mi smo zapeljani, hudo zapeljani. Dajte dr. Dimnika v Borbo, da spravlja ljudi v sužnost in zadržite jih, da ne bodo potovati za nami. Zaslužimo komaj za sebe, naše družine pa bodo morale stradati, ker jih ne bomo mogli podpirati. Daleč smo prišli, ker nismo bili dovolj močni in enotni, dovolj vztrajni in pogumni. Drugič pišemo več! Zavednim rudarjem pošiljamo pozdrave, želimo jim vesele praznike in srečnejše novo leto, kot je bilo preteklo. Ostanejo naj zvesti svoji revolucijonarni ideji, strnejo naj se trdno v nezavisne organizacije in nadaljujejo boj. Končna zmaga bo vendar naša. Živeli revolucijonarni rudarji! Živela Zveza Rudarskih Delavcev. Višček, Hauptman, Petek, Forte, Pristav, Salomon. Vsem podružnicam »Splošne železničarske organizacije Jugoslavije za Slovenijo«. — Dragi sodrugi! Dne 6. januarja 1924. sklicuje podpisano centralno vodstvo »Splošne železničarske organizacije« (prej: Neodvisne Strokovne Železničarske Organizacije) konferenco zaupnikov vseh svojih podružnic. Začetek konference je ob 9. uri dopoldne v »Delavskem domu« v Ljubljani. Dnevni red konference je: 1. Organizacijsko poročilo. 2. Zadeva o povišanju članarine. — V točki: Zadeva o povišanju članarine, Stran 6. »STROKOVNA BORBA« g&vjsžgažagtraamkTraK.v^^aaagiaasaftHagaEsaa^ aiwo^ffj!OTB»atfnr!BtfgCTyrnwwwBrBmaeiPigw^^ Štev. 1. tMrJMadtvKaaggcaga so bo razpravljalo o povišanju na 20 Din mesečno. V tem slučaju se bo nudilo posameznemu, redno plačujočemu članu: 1. Mesečna podpora v slučaju bolezni. 2. Podpora odpuščenim železničarjem — članom. 3. Podpora članom v slučaju bede brez lastne krivde. 4. Odpravnina, o. Posmrtnina. (Se že sicer izplačuje tudi sedaj). — V slučaju, da se sklene, da se članarina ne poviša, odpadejo prve štiri točke. Vse podrobnosti se urede in porazgovore na konferenci. Vodstva podružnic se naprošajo, da delegirajo vsaj po dva delegata od vsake podružnice na to konferenco in sicer najboljša. Dobro pa je, ako jih pride še več, da lahko ta- Mladinski Mestnik. Shod ljubljanskih vajencev in vajenk. V sredo 19. decembra se je vršil v Mestnem domu javen shod vajencev in vajenk, katerega je sklicala ZNSO. Shod je bil zelo dobro obiskan, kar nam priča, da se mladi proletarski borci pridno in odločno pripravljajo, da bodo častno rešili vlogo avantgarde proletarskega razreda. Dnevni red shoda je bil: Kakšne obrtno - nadaljevalne šole hočemo? Na shodu sta poročala ss. Gorenec, Matul in s. Lemež, po sprejetih resolucijah, katere je objavil >Glas Svobode« v Mladinskem vestniku, pa se je oglasilo k besedi še več vajencev in mladih delavcev, ki so iznesli razne pritožbe proti posameznim podjetnikom, ki šikanirajo vajence in jim protizakonito od zaslužka odtegujejo prispevke za obrtno-nadalje-valne šole. Enoglasno je bilo sklenjeno, da se v bodoče ne plačuje protizakonito Dragi drugovi! Pred vama je bilans žive tarifne politike ujedinjenega Saveza radnika in radnica Šivačko odjevne industrije in obrti Jugoslavije. Iz te bilanse se vidi: 1. Da je Savez od 1. avg. do 11. nov. 1923 (v 3 mesecih in 11 dneh) imel 30 mezdnih gibanj. 2. Da je od teh 23 završeno s popol- j nim uspehom, a 7 mezdnih gibanj še ni završeno (torej ni nobeno mezdno gibanje propadlo). 3. Da je 16 mezdnih gibanj bilo treba ko vsestransko in temeljito proučimo in prerešetamo to važno vprašanje in sklenemo sklepe, ki bodo v korist in v pro-speh organizaciji kot taki in vsakemu posameznemu članu. Ker ima centrala pomanjkanje denarja, trpe stroške za delegate (dijete) ki so izven Ljubljane, polovico podružnice, polovico pa centrala. In se računa za podružnice čez Zidani-mpst 50 Din dnevno, za podružnice do Zidanega mosta (vštevši Zidanmost) po 35 Din. Da bo imela konferenca čimveč-ji uspeh in da bodo delegati poučeni vsestransko o mnenju članov, bi kazalo, da podružnice pred konferenco skličejo sestanek zaupnikov podružnice. •t upeljana šolnina od 28.50 Din, ker je j dolžnost države in podjetnikov-kapitali-j stov, da skrbe za vzdrževanje obrtno -- nadaljevalnih šol in ponovile so se za-! hteve, katere je mladina iznesla že na svojem prvem shodu 21. oktobra in katere so objavljene v 40 štev. Strok. Borbe. Protestiralo se je končno proti nasilni ustavitvi >Proletarske mladine«, ki je j vedno pogumno zagovarjala in branila ! interese mladih delavcev. Shod je končno sklenil, da vajenci in vajenke ne bodo prenehali s svojim bojem preje, dokler se ne izpolnijo njihove zahteve ter izvolil petčlansko komisijo, ki naj vodi tozadevno akcijo vajencev in vajenk. V to komisijo so bili izvoljeni ss.: Gorenc, Matul, Perdan. Delavnost in navdušneje ljubljanske mladine naj služi tudi odraslim delavcem za vzgled kako je treba delati, da se bodo rešili iz neznosnega stanja, v katerega jih je potisnila ofenziva kapitala. reševali s širajkom, a samo 7 mirnim potom. 4. V mezdnem gibanju se je nahajalo 333 delavnic z 1325 delavci. Izgubljenih ie bilo 4099 delavnih dni. Štrajk-breherjev 17. Glavno pa je: nivo Saveza se je s io akcijo dvignil za povprečno 27% na celi črti. Skoraj ni poirebno omenjali, da je ia j bilansa živo in sveilo spričevalo našega « Saveza o njegovi redki sposobnosti v borbi za zaščito interesov svojega članstva in da je Savez močan teg v proletarski razredni borbi. 30 uspešno završenih mezdnih gibanj v 3 mesecih ne , pomnimo niti mi, niti druge organizacije, j posebno, če se vzame v obzir današnja i situacija (reakcija in razcepljenost), ki j toliko ogroža naše sindikalne organi-j zacije. Članstvo našega Saveza lahko \ s polnim optimizmom gleda v bodoč-1 nosi razrednega boja, v katerem bo prednjači! naš Savez s svojimi 45 podružnicami. Sioj. Stankovič. fprišariie postajni!! odpraw-nikew. Osrednji odsek hoče ministrstvo prisiliti, da prekliče oziroma abolira naredbo, s katero se meščanska šola ne priznava k ednakim končanim 4 razredom srednje šole, ampak samo 2 razredoma srednje šole. Ne moremo raz-zumeti, zakaj osrednji odsek tega ne namerava afirmirati, ker je isti včlanjen v Z. J. Ž., ki je ministru saobraćaja izrazila popolno zadovoljstvo radi pragmatike (ker, kako naj bo sicer razumljiv »bratski zagrljaj« srbskih in slovenskih nacijonalnih železničarjev kmalu potem, ko je pragmatika ugledala beli dan), in ko je vendar jasno kot beli dan, da so trije razredi meščanske šole veliko manj kot končani štirje razredi srednje šole. Kdor je namreč hotel iz druge meščanske šole v drugo realko (na gimnazijo sploh ni mogel), je moral delati sprejemni izpit, pri katerem je marsikdo »lopnil«. Nam je sicer vse-j eno, če postanejo vsi kar naenkrat po-! sfajei odpravniki, ni pa enako vam, ki , ki ste radi zlatih lampasov ustanovili kar poseben odsek, da boste le-te or-; ganizirani lažje lovili. Kaj pa poreko j vaši »tovariši«, ki imajo pet, šest, da i celo sedem razredov srednje šole? j Nam je popolnoma vseeno ali smo kdaj ' uradniki ali nikdar. Nismo tako navdu-! šeni egoisti. Vi pa, odkar postojite, j vpijete v okrilju Z. j. 2. o nekakih urad-j nikih ter se pehate za nekakšnimi viš-I jimi cilji. Tudi mi imamo o uredništvu in uradnikih svoje mnenje. Prepričani j pa smo, da taki uradniki, ki jih danes j še poznamo kot poduradnike, ne bodo I nikdar delali časti uradništvu. V naših j vrsiah se namreč nahajajo oni nežna-j čajneži, ki se za par umazanih soldov ! prodajajo radikalom ter končno delajo I proti lastnim kolegom. Imate med vami ljudi, ki jim je v ponos, da so Orjunaši j ter se hvalijo, ako kje kakšnemu Nem-j cu razbijejo kako šipo. Kar se tiče • »oštarij« in vina, cenjeni osrednji odbor, j pa kar tiho. Bil sem nekoč na enem j vaših sestankov. Ko se je namreč seja ; končala, ni nihče več vedel, koliko je Iz Ssveza Uma. (Iz organizacije krojaških pomočnikov.) I že spil. Kaj ne g. R.? Dvomimo, da 1 se bodete kaj mnogo izgovarjali/ Saj j se poznamo. Tako ali tako: pošten polj siajni odpravnik, ki ima v sebi samo j malo ponosa in ki samo malo čuti, da \ je predvsem proletarec, da mu je sveta l dolžnost, če se že čuti inieligeninejše-j ga, pomagati svojemu sotrpinu, ki je j manj inteligenten, ne bo šel nikdar z ž vami. še več, borili se bodemo profi I vam, kot indirektnim priveskom buržua-I žije, z vsemi legalnimi sredstvi, če pa j bodete imeli poguma, kor ste ga nekoč j imeli: kazati narodno socijalno barv© j »n za to »egalizacijo« celo agitirafi, : pomnite samo eno: kjer bodete vi zi-; dali, bodemo mi brezpogojno rušili! — j Dalje nas »Jug. železničar« poziva (to je »Strokovno Barbo«), naj se oprime-i mo poštenega in resnega dela. Pro-j kleta ironija. Narodno-socijalna kloaka \ v Gradišču je 4 leta popravljala pra-' gmaiiko. To se pri vas imenuje resno delo. Ko je pragmatika izšla, ste pov-; sod protestirali, ministru pa gratuliraB ; za tako dober uspeh pri delu reakcijo-narnega strašila. To je narodno- radi-kalno-nacijonalna poštenost. Amen in pika. Lepo in najbolj primerno darilo za vsakega je knjiga IVAN VUK Pravljica Iztoka i ki je pravkar izšla. Knjiga obsega | i 128 strani. Tisk in oprema knjige je I I okusna. Cena broširani brez pošt- I S nine 10 Din, po pošti 1 Din 40 p več. 1 1 Vezana 20 Din. — V knjigi je 11 mič- | § nih povesiic-pravljic z globoko vse- | I bino in jih. bo čital vsak z užitkom. — * I Po svoji opremi in po vsebini je knjiga jj I kras vsake knjižnice, zato tudi naj- I S primernejše darilo za Novo leto. — j i Nizka cena omogoča, da si jo naroči I tudi lahko vsak, kdor ljubi lepo knjigo. I Naročite si takoj »PRAVLJICE IZ-! TOKA« in vpošljite denar na naslov: I TISKARNA »MERKUR«, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 13. I Dobiva se tudi v našem uredništvu. | Lasimk: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik: Vergelj Anion. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubijani PREGLED TARIFNIH POKRETA SAVEZA ŠIVAČKO-ODJEVNIH RADNIKA OD i. VIII. DO ii. XI. 1923. Red. broj 1 GRUPA Pokret Dana obustave rada Pokretom obuhvaćeno Izgubljeno nadnica Koja struka Sa kojim zahtevom se ušlo u pokret Sa kojim rezultatom svršen pokret Koliko štrajkbehera 1 Primedba izbio završen Radnika Predu- zeća 1 Čačak 1. vm. 4. VIII. bez ubustave 15 11 liDiači DMijs za poviš. 20 od sto dobili 20 od sio rad je na nadnicu 2 Brod n. s. 13, „ 10. IX. 24 6 1 144 krojači da obranu tarife potpuno uspeo 1 n * 3 Zagreb 1. IX. 15. „ bez štrajka 18 3 — krznari za poviš. 30 od sto dobili 30 od sto — 77 » 4 Zagreb 7> i) n n 30 1 — belog rublja t» n 20 „ 77 dobivano 20 od sio — 77 » 5 Kragujevac n » 7. X. j» n 24 7 — krojači » n 30 „ 77 » 20 „ „ — rad je na nadnicu i akord 6 Sabac 2. „ 22. „ n n 21 7 — » n n 25 „ 77 „ 25 „ „ — rad je na akordu 7 Smederevo 3. „ 3. IX. 1 10 3 40 n 77 V 30 „ 77 „ 30 „ „ — » 77 8 Zagreb 4. „ u toku je bez štrajka 300 1 — belo^ rublja 77 77 30 „ 77 nije završen — rad je na nadnicu 9 Vršac 5. „ 17. XI. 12 36 15 432 krojači 77 77 20 „ dobiveno 10 od sto 1 » 7* 10 Kruševac 18. „ 18. „ 1 22 5 22 n 77 77 30 „ /7 „ 20 „ „ 1 77 77 11 Tuzla 19. „ 24. „ 5 9 3 45 71 17 n 25 „ 77 25 „ „ — 77 77 12 11 b 20. „ 25. „ 5 10 4 50 abadžije 77 77 30 , 77 » 30 „ „ 2 rad je na akordu 13 V. Kikinda 25. „ 9. X. 14 40 19 560 krojači 30 „ 20 „ „ 6 7» V 14 Sisak 27. „ 31. „ bez štrajka 10 4 — n 77 77 30 „ 77 10 „ „ — rad je ha nadnicu i akord 15 Obrenovac 1. X. 3. , 3 7 4 21 i» 77 77 40 „ n » 40 „ „ 1 rad je na akordu 16 Ložnica 2. „ 13. „ 11 10 4 110 n 77 77 30 „ 77 » 25 „ „ — 77 » 17 N. Sad 2. „ 11. „ 8 < 130 29 800 77 20 „ 20 „ „ 1 rad je na sat 18 V. Kikinda 12. „ 12. „ bez štrajka 22 8 — 77 77 77 20 „ 77 20 „ „ — rad je na nadnicu i akord 19 Dervenla 14- „ 20. „ 6 1 2 24 17 77 77 20 „ 77 15 „ „ — » 77 20 Brod n. s. 15. „ u toku je — 48 16 — 77 77 77 30 „ 77 — — rad je na nadnicu 21 Aleksinac 23. „ 23. X. bez šlrajka 9 4 — 77 za ukidanje akorda 235Si!Sil tili E PJMCII ■ 77 77 22 Vranja 25. „ 1. XI. 8 68 9 544 17 za poviš, 50 od sto dobiveno 40 od sto — rad je na akord 23 Pirot 26. 1. „ 5 50 29 250 terzije 77 77 35 „ 77 9 20 „ 77 — 77 77 24 Subotica 26. „ 15. X. bez štrajka 168 30 — krojači za reviziju uspeli — 77 7% 25 Skoplje 28. . 29. „ 1 7 1 7 krojači vojni za poviš. 100 od sto dobili 109 od sto — rad je na nadnicu i akord 26 V. Bečkerek 29. „ utoku je do sad 15 72 30 1080 krojači 77 77 20 „ „ nije još završen — 77 77 27 Skoplje 29. „ — 80 16 — 77 77 77 40 „ 77 „ 77 77 4 77 9 28 Niš 7. XI. — 50 14 77 50 „ „ 77 77 — rad je u ajluk i akord 29 Prilip 9. „ n n n — 37 35 — 7» za ukidanje ajluka 77 77 77 — rad je na nadnicu i akord 30 Topola — B. 10. » n n n — 12 30 — m za poviš. 30 od sto 77 77 n — 9 9 25 grupa g! 1. Vlil. U. zasrisi 119 1325 333 4099 prosečno 27 od sto 17 30 pokreta itn 11. II. 7, d W