inspoflir m gospodinja
LETO 193?	17. NOVEMBRA	STEV. 46
Pozor na zajca!
Naše mlado 6adno drevje ima dva huda sovražnika, ki prizadevata sadjarjem več skrbi, jeze in nepopravljive škode, nego vsi drugi nešteti zajedalci. Oba eta istega rodu (glodalca), kamor spada še mnogo drugih človeku nadležnih in škodljivih, pa malo koristnih živali. Obema eo posebna slaščica mlade jablane. Eden jih »deva iz kože« nad zemljo (zajec), drugi pa jim prejeda niti življenja pod zemljo (voluhar). Kateri je hujši, je težko reči. Sodeč 6amo s splošnega naravnega obrambnega stališča in upoštevaje življenje enega in drugega, je voluhar gotovo hujši, ker živi 6krit našim očem in je zaradi tega obramba in zatiranje razmeroma težavno.
Toda kaj pomaga, da zajca vidimo, da ga kljub njegovi dolgopetosti in bojazljivosti vendarle ni težko dobiti v pest, ko pa uživa najskrbnejšo zakonito varstvo in ga ne smemo pobijati kakor vse druge sadne zajedavce. Gledati moramo pač, da 6e ga odkrižamo i z 1 e p a, ne da bi mu skrivili eno samo dlako. Dovoljeno nam je le, da mu zabranimo dostop k drevju s primerno ograjo, ki moTa biti pa glasom lovskega zakona dva metra visoka.
Pri posameznih drevesih, ki stoji po 8, 10 ali še po več metrov narazen, treba na kak način ograditi vsako posamezno drevo. Le v nasadih, kjer je sadno drevje posajeno na gosto kakor v drevesnicah, in pa pri pritličnih nasadih, kjer posameznega drevesa zaradi nizkega debla sploh ne moremo zavarovati, je ograditev vsega zemlji šča neogibno potrebna.
Ograje za posamezna debla so jako različne, kakršne so pač prilike, e katerimi mora sadjar računati. Najbolj običajna snov, ki se je doslej uporabljalo v to svrho in 6e uporablja najpogosteje še dandanes, je s 1 a m a. Dasi je slama 6ama na sebi vsaj na videz poceni, ima pa druge slabe strani, da je konec koncev lahko prištevamo k najdražjim branbenim snovem. Zamudno je namreč delo z njo. zlasti ker ga je treba opraviti vsako leto dvakrat: jeseni, ko drevje zavarujemo, in spomladi, ko obvezo odstranjujemo. Pri delu jeseni morata biti dva,
če naj gre gladko, hitro in zanesljivo od rok. Za vsako drevo moramo računati vsaj 10 minut, pa moramo imeti gradivo vse pripravljeno. Vsako jesen moramo imeti drugo, novo slamo, ker ena in ista se niti dve leti zaporedoma ne da uporabljati. Navsezadnje pa slamnata obveza ni popolnoma zanesljiva, ko ni dovolj debela in trdno povezana. Iz sledečega računa lahko posnamemo, da je delo s slamo brez dvoma najbolj zamudno in zato tudi najdražje.
Vzemimo, da stane slama za enkratno 2 m visoko obvezo 25 par. Delovno uro računajmo po 3 din; za enkratno obvezovanje potrebujemo povprečno 10 minut, za odve-zovanje in pospravljanje 5 minut. Mlado jablano treba zavarovati vsaj vseh 8 let po saditvi. V 06mih letih imamo torej s slamnato obvezo tele stroške:
za slamo 8x25 par ..... . 2 din 8 krat obvezovanje po 2 osebi po 10
tnniut na drevo a 50 par . . . S din 8 krat pospravljanje po 1 Osebo po 5 minut na drevo k 25 par ... 2 din
Skupaj ... 12 din
Za ta denar dobimo lahko najmanj dve mrežasti ograj ici. Prihranimo si torej lep denar in vse delo.
Namesto slame uporabljajo tudi koruznico, ki bi utegnila biti cenejša nego lepa slama (ržena škopa), delo z njo pa ni nič manj zamudno. Zanesljivo obvaruje drevje pa le tedaj, če je postavljena dovolj na gosto okrog debel in večkrat trdno privezana.
Bolj zanesljiva in več le' trajajoča ograja se da narediti iz raznih kolov, palic, re-'meljnov, ki jih naberemo bhzu tal in blizu vrha na dve žici tako. da vtaknemo med vsaki dve palici zatnašek ali košček lesa, da ostanejo med palicami primerni presledki. Take ograjice ostanejo lahko tudi čez vse leto ob deblu, ker ne ovirajo niti zraka niti svetlobe. Kjer se poceni dobe primerne palice. bi utegnila biti taka ograja nekoliko cenejša nego slamnata.
Ponekod, kjer se lahko dobi smrekovo lubje (čreslo), se da narediti iz njega jako
trpežna in zanesljiva ograja, v katero se obleče drevesno deblo gor do vej.
V novejšem času izdelujejo v to 6vrho podobna varovala iz lepenke, ki je prepojena z nekim oljem, da na zraku in v vlagi dalj časa zdrži, če bi take cevi iz lepenke zdržale osem let, bi bilo to skoraj najcenejše varovalo. Najbrž pa niti polovico tega časa ne bodo prenesle in bi jih morali tekom osmih let vsaj dvakrat obnoviti. V tem slučaju so pa dražje nego kakšna druga ograja. Imajo pa tudi to slabo stran, da jih je treba vsako leto spomladi spraviti.
Vsi našteti načini zavarovanja posameznega sadnega drevesa 60 primerni le za kaj malega dreves, kjer niti malenkost gradiva, niti čas, ki se pri delu porabi, ne prideta v poštev. če se gre pa za večje nasade, posebno kjer 6e hoče imeti popolnoma zanesljivo in trajno zavarovanje pri večjem številu dreves, je najboljša in tudi najcenejša ograja mreža iz tanke pocinkane žice, kakršna je v to svrho že dokaj let v rabi. Izdatek za tako mrežo 6e zdi sicer velik, toda pomisliti treba, da je z enim samim nekaj minut trajajočim delom zavarovanje opravljeno, če treba, tudi za deset let; da zd*ži taka ograja vso dobo brez ka-
kršnegakoli popravila in je največkrat uporabna. ko je pri enem drevesu opravila svojo nalogo, še za drugo drevo. Če upoštevamo prej navedeni račun za slamnato obrambo, poudarjamo še enkrat, da dobimo za isti denar, kar nas stane slama in delo za vsako drevo v osmih letih, najmanj dve žični o g r a j i c i.
Končno naj omenimo še neki način obrambe pred zajcem, ki se po skušnjah starih praktikov prav dobro obnese. Je to posebno v to svrho prirejena m a ž a, s katero pred zimo ob lepem vremenu nama-žemo debla. O. Levstik, znan prvoboritelj za napredno sadjarstvo in več nego f>etdeset-letni praktik priporoča takole mažo: apne-nemu beležu primešamo kravjeka. pepela, ilovice, krvi in žolča. Če hočemo, lahko pridenemo tudi nekoliko arborina. S to mešanico namažemo debla od vrha do tal prav skrbno, da ne ostane nič golega lubja, in sicer v lepem viemenu, da 6e maža do dobra posuši, ker le potem se trdno drži in je poznejši dež ne spere. Ako pa dežuje, preden se maža posuši, je delo zastonj in ga je treba, ko se vreme popravi, ponoviti.	H.
Prezimovanie čebel
Ko se jeseni začne ozračje ohlajati, 6e polagoma izletovanje čebel ustavlja. Ko pa živo srebro pade blizu ničle, se čebelna družina končnoveljavno usede v zimsko gnezdo. Zimsko gnezdo ima približno obliko krogle, razdeljene s 6atniki v več delov. V ulicah med satniki so stisnjene čebele tesno druga ob drugo; čim večji je mraz, tem tesneje se stiskajo. Kolikor je v obsegu gnezda na razpolago praznih celic, v vse zlezejo čebele, da ne 06tane v toplem gnezdu nič neizrabljenega prostora. Sredi kepe je v skrbnem, toplem varstvu nositeljica novega spomladanskega življenja in razvoja — matica. One čebele, ki 6e nahajajo sredi gnezda, ne morejo do medu, a so zato na toplem Čebele na obodu pa pridejo do medu za katerim se vsa družina počasi pomika, so pa hkrati izpostavljene mrazu. Razumljivo je. da ne more vso zimo ostati grozd tako, da bi se nekaj čebel grelo pa nič ne jedlo, nekaj bi jih pa 6icer ob polnih loncih kar naprej prenašalo zimski mraz. Zato se lejso menjavajo po starem in znanem pravilu: enkrat eden. enkrat eden! Čim hujši je mraz tem hitreje 6e to izmenjavanje izvršuje.
Iz teh podatkov o ponašanju čebelnih družin čez zimo bo vsak tudi neizkušen čebelar lahko presodil, da mraz čebelam ne more do živega, če je vse v panju v redu. Ponavadi čebele v ostrih zimah celo bolje prezimujejo kakor v omlednih. Čim hujši mraz, tem hitrejše menjavanje zunanje »skorje« klobčiča in tem več kuriva v obliki hrane. Toda ta višek hrane je tudi v hudih zimah zelo neznaten. Dogodi 6e celo, da je v zimah z neenakomernim vremenom poraba večja, skoro redno pa celotno prezimovanje slabše. Najneugodnejše so za čebele zime, kadar se ostro menjava sončno, toplo južno vreme s hudimi mrazi in burjo. Ob toplem dnevu se žival razleze iz gnezda in deloma izletava; navadno je del ostane zunaj, zlasti če je okrog in okrog sneg, del pa hitra mena toplote zaloti izven gnezda. Iz čebelarske teorije je pa ztiano, da čebelino trupelce pri hladu 10° C otrpne. Čebelica sicer še dolgo in mrtva, ali ganiti se ne more niti za las in si nič pomagati, izgleda, kakor bi bila mrtva. Če jo v^ameš v toplo roko in parkrat dihneš vanjo, ee naenkrat začne tresti in trepetati ter polagoma pride k sebi. Če pa
potrebna toplota ne nastopi kmalu, je živalca izgubljena Ker je v panju zadostna toplina zagotovljena le v grozdu, je na dlani, da je za vse čebele, ki jih mraz zaloti izven gnezda, usoda zaj>ečatena, če 6i ga hitro ne poiščejo.
Mnogi čebelarji mislijo, da je takšno nesrečo mogoče preprečiti s toplo odejo. Do male mere že; toda le do male. Odeja ne more greti, le ohlajevanje panja zadržuje. Toda občuten mraz ga kljub odeji kmalu shladi. Zato odeja ni najvažnejša stvar. Važnejše je, da z umnim ravnanjem kolikor se da preprečujemo, da bi čebele v teku zime razdirale gnezdo in ga zapuščale. To je za dobro prezimovanje zelo velikega pomena. Odeti je panje 6eveda treba, da čebele brez potrebe ne trpijo preveč mraza, posebno pa da jim po panjih ne piha. Poleg tega pa razumen čebelar ukrene, kar je treba, da odstrani vse ono, kar izvablja čebele iz gnezda. V prvi vrsti 6e priporoča zabra-niti sončnim žarkom direkten dostop do panjev in žrel. V ta namen naj se panji dobro zasenčijo 6 kakimi deskami. Ni dovolj zasenčiti samo žrelo, ampak je treba ves panj, da ga sonce ne segreva.
Druga stvar, ki čebele sili iz gorkega gnezda, je nemir v čebelnjaku in okoli njega. V čebelnjaku in njegovi neposredni bližini ne sme biti kaka delavnica! Zimski nemir se zelo maščuje. Pa tudi v panju ne sme biti kakšnega povoda za razburjanje. Vsi poznate drobne miške, ki jim pravimo »špi-žmohi«. Ko zapade sneg in pritisne mraz, je zanje notranjščina panjev naravnost Ko-romandija. Notri ni preveč mraz, pa vedno je 6proti dovolj za jx>d zob; če ni mrtvic, so pa tudi žive čebele dobre. Družina pa
6eveda takšnega nemirnega in škodljivega gosta ni prav nič vesela in se krepko razburja. To razburjenje pa temeljito kvari zimski mir in mrtvice se silno množijo. Da to preprečiš, zadelaj žrela z zapahi tako, da bodo čebele lahko šle notri in ven, ne pa tudi miške. Opozoriti pa je treba, da so miši zelo gibčne in jim kaj majhna špranja za" dostuje, da se zmuznejo v panj.
Sedaj je čas, da na te stvari mislimo in V6e potrebno storimo, da bo živalca ugodno dočakala pomlad. Panje je treba odeti. Da ne bodo blazine preveč mokre, se prijjoroča najprej opažiti s papirjem, ki je za ta namen prav odlično sredstvo. Še le na papir pridejo 6lamnjače ali pa blazine. Nihče naj ne jx»zabi 6krbno zamašiti V6eh špranj, da ne bo po njih brila burja, ki ne shladi samo panjev, marveč povzroča tudi potenje sten v njih. Ta mokrota pa stori, da prično stranski sati plesniti in povzročajo smrad po plesnobi, pa tudi nerabni postanejo.
Končno opozarjamo še na pravilno shranitev satja, ki 6nio ga odvzeli. Pazimo, da nam ga ne dosežejo čez zimo miši ali jx>d-gane. Lepo 6atje je v sodobnem čebelarstvu dragocenost, ki jo je treba varovati sedaj pred mišmi in jx>dganami, spiomladi pa pred veščami. Kdor nima primerne omare ali kakega dobrega zaboja, naj satje obesi na podstrešje, vendar tako, da mu ne morejo blizu one dolgorepe živali. Spomladi 6e bo tako na prepihu obešeno 6atje dovolj dolgo obranilo tudi vešč. Ko smo vse 6torili, kar nam je velelo naše čebelarsko srce, želimo svojim ljubim varovankam 6ladak počitek in jih pustimo dolgo v miru, ki jim pozimi tako zelo dobro dene.
Gnojimo sadnemu drevlu jeseni
Sadnemu drevju se pri nas večinoma sploh ne gnoji, kar je ena največjih napak naših sadjarjev. Drevo navadno raste, kakor smo ga posadili. Ako je kaj pridelka, je dobro, ako ne. se pa iščejo razni vzroki. Samo glavnega vzroka navadno ne najdemo. Ta vzrok je, da drevesu primanjkuje rastlinske hrane.
Naši sadjarski strokovnjaki so ponovno priobčili stvarna in dobra navodila o gnojenju sadnega drevja, le žal več ali manj brez uspeha.
Prav o gnojenju je pred tremi leti napisal ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Pridi, zelo dobro knjigo »Pomen
gnojenja v sadjarstvu«. Ta knjiga naj bo vsakemu sadjarju v pomoč pri delu v sadovnjaku. Tudi tu hočemo iz navedene knjige na kratko nekaj ponoviti.
Pri večletnem poskusnem gnojenju je znašal pridelek jabolk iz dreves, ki 60 bila jx)6ajena na enem hektarju in polnognojena, 473 meterskih stotov, z negnojenih dreves na enaki površini pa samo 216 stotov. Torej več ko dvojni pridelek. Vrednost večjega pridelka je 14—16 krat večja kakor 60 bili stroški za gnojila.
S pravilnim negovanjem in gnojenjem sadnega drevja moremo doseči skoraj vsakoletne in redne pridelke. Morebitni izo->
staaek pridelka je neka; nenaravnega, kar je treba z vsemi sredstvi odpraviti. Pravilno, zadostno in urejeno gnojenje sadnega drevja je tedaj gotovo dobičkanosno.
Naše podnebne razmere v dravski banovini 60 ravno za pridelovanje jabo.k zeio ugodne. Slovenska jabolka slove po okusu. Zato mora biti naša največja skrb, da kakovost še zboljšamo in pridelek vsaj podvojimo.
Glavne hranilne snovi, s katerimi moramo 6adnemu drevju gnojiti 60: apno, dušik, fosforna kislina in pa predvsem kalij.
Tam, kjer primanjkuje v zemlji apna, naj se vsako drugo ali tretje leto potrosi da haktar 10 do 12 met. stolov apnenega prahu in to jeseni, najbolje v novembru ali vsaj zgodaj spomladi.
Dušik pospešuje rast in rodovitnost drevja. Z dušikom se more rodovitnost znatno povečati. Pri nas uporabljamo kot dušično umetno gnojilo apneni dušik.
Kalij zboljšuje kakovost sadja in poveča odpornost drevja v vsakem pogledu. Kalija ne sme zemlji nikoli primanjkovati. Kalij pospešuje vse življenjsko delovanje v rastlini, zviša v njej količino ogljikovih vodanov in pa sladkorja. Sadje postane bolj živo barvano, slajše, oku6nejše in bolj aroma-tično. — A,ko gnojimo sadnemu drevju 6 40% no kalijevo soljo, poslane odpornejše proti mrazu in glivičnim boleznim, posebno pa proti listnim ušem, kar je v zvezi s spremembo drevesnega soka. Ako primanjkuje kalija, tvori drevo sicer obilo cvetja, iz katerega se pa razvije le drobno in zanikamo sadje. Tako sadje je često pod kožo zeleno in ima grenkljast, na repo spominja-joč okus. Največ kalija potrebujejo jabolka, slive in sploh koščičasto sadje.
Višji sadjarski nadzornik Humek pravi: »Bolehavost dreve6 razne bolezni, škodljivci,
pozeba itd. kažejo, da primanjkuje kalija tej rastlini.«
Najcenejše in najprikladnejše gnojilo za sadno drevje je za naše razmere 40% kalijeva sol. Ker vsrkava zemlja kalijevo gnojilo jako dobro, ga trosimo in podoravamo po možnosti že jeseni in to novembra aH začetkom decembra. V slučaju slabega vremena tudi pozimi do zgodnje spomladi. 40% kalijevo sol lahko primešamo k vsakemu drugemu gnojilu.
V sadonosniku naj se gnoji po vsej površini enakomerno. Pri posameznih drevesih pa pod kajx>m krone in še 1 do VA metra v krogu dalje. V bližini debla naj se le tnalo ali nič ne gnoji, pod kapom krone pa več. Gnojila naj 6e po trošenju podkopljejo ali pa podorjejo.
Gnoji naj 6e 6 sledečimi količinami umetnih gnojil: a) na ar (1000 m2) 3—5 kg apnenega dušika, 3—4 kg 6uperfo6{ata ali fosfatne žlindre in 4 do 5 kg 40% kalijeve soli. b) na hektarju (10.000 m2) pa 300—500 kg ajmenega dušika. 300 do 400 kg superfosfata ali fosfatne žlindre in 400 do 500 kg 40% kalijeve 6oli.
Tu navedene manjše količine naj 6e trosijo tedaj, ako je zemlja težka, ali pa če 6trto gnojili tudi še 6 hlev6kim gnojem; 6icer pa moramo vzeti večje količine. 40% kalijevo sol zmešamo z apnenim dušikom in jo z njim skupaj potrosimo. Ko 6mo to storili, potrosimo čez par dni posebej še potrebne količine superfosfata ali fosfatne žlindre.
Ne smemo se zadovoljiti, da nam rodi drevje le vsake 3 ali 4 leta, marveč naj bo naš cilj, da dosežemo leto za letom reden in obilen pridelek. To pa 6e da doseči le s pravilnim uporabljanjem umetnih gnojil in primerno nego sadnega drevja. K. P.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Iz ostankov bombaža
Razsne končke bombaža, ki nam ostanejo od pletenja ali kvačkanja, lahko prav koristno porabimo. Zelo praktične in vsestransko uporabne so pletene cunje za gospodinjstvo, ki jih napravimo iz ostankov bombaža ali volne. Uporabljamo jih lahko za brisanje prahu, za pomivanje in brisanje posode, za čiščenje in poliranje obuvala m kovin.
Če imamo količkaj materiala, si napra-
vimo takih cunj več. Dolgi zimski večeri so prav prikladen čas za tako delo. Vzamemo mehak bombaž ali volno in dve pletilki. Na-snujemo približno 63 pentelj. Pletemo vedno desno (na obeh straneh) kar gre zelo hitro izpod rok. Pletemo toliko časa, da ima cunja obliko kvadrata in meri po dolžini 33, po širini pa 30 cm. Ko dosežemo to velikost, zadelamo petlje in nakvačkamo še zanjko, za katero cunjo lahko obesimo.
Ličnejši pa je ta izdelek, če ga napravimo
v drugačnem pletenem vzorcu, da je videti, kakor bi bil sestavljen iz 6amih manjših kvadratov. Pletemo takole: Nasnujemo kakor prej. Nato pletemo štiri vrste v pletenem tuneškem vbodu, nato nadaljujemo v navadnem vbodu kakor prej, samo na vsakih deset petelj napravimo štiri petlje v tuneškem vbodu. Tudi končnih šest petelj, ki tvorijo rob, pletemo v tuneškem vbodu. Ko imamo dvaindvajset vrst, napravimo štiri vrste v tuneškem vbodu, da nastanejo kvadrati, ki 6e ločijo med seboj po vodoravnih in navpičnih črtah, ki jih tvori tuneški vbod. ■Vzorec se ponavlja, dokler ne dobimo za-željene velikosti pletenine.
Tuneški vbod pletemo tako-le: prva vrsta: (narobna 6tran) 1 desna petlja, nitko spred kakor za levo petij o, a 6amo snamemo, tie popletemo. To ponavljamo do konca vrste. Druga vrsta: ena desna petlja, drugo petljo (ki je dvojna) tudi popletemo desno, a od zadaj. Ti dve vnsti se ponavljata.
Kadar je taka cunja umazana, jo lepo operemo. Dobro je, če jo pogosto 6plaknemo ker 6 čistim pripomočkom veliko lažje in boljše delamo. Za brisanje prahu napravimo namesto cunje lahko pleteno vrečico, ki jo nataknemo na roke kadar brišemo prah. — Taka vrečica bi bila tudi zelo pripravna za umivanje in še za druga gospodinjska opravila.	H. š.
kuhinja
Vampi v paradižnikovi omaki. Pol kilograma govejih vampov 6kuham do mehkega v 6lani vodi. Kuhane zrežem na drobne rezance. Rezance denem na razbeljeno mast, v kateri sem rarumenila precej drobno sesekljane čebule. Ko jih deset minut pražim, jih potresem z noževo konico paprike, pridenem strok s 6oljo 6trtega česna in jih potresen) z žlico moke. Ko se moka malo popraži, jih zalijem z juho in jim dodam dve žlici kuhanih in pretlačenih paradižni kov. Ko dobro prevro, so pripravljeni za na mizo. Površino jim potresem s parmezanom in jih obložim 6 kosci krompirja.
Možganje rezine. Žemljice narežem na mezinec debele kose. Po eni strani jih prav hitro ocvrem na masti ali na maslu. Ko 60 rezine ocvrte in odtečene, jih namažem na neocvrti strani 6 sledečim nadevom: Polovico telečjih ali govejih možganov csnažim, operem iti pretlačim ali pa prav na drobno sesekljam. Sesekljane vržem na razbeljeno surovo m as ta ali na mast. V maščobi sem zarunietiila drobno sesekljano čebulo in ze-
len peteršilj. Možgane pražim kakih osem minut. Potem jih malo posolim in jim primešam eno raztepeno jajce in ščep popra. Ko 60 vse rezine namazane, jih zložim eno zraven druge, polijem 6 par žlicami vroče juhe in postavim za kakih pet minut v pečico. Na mizo jih dam kot samostojno jed s solato, 6 ki6lim zeljem ali repo.
Jajca v žemljicah. Okrogli žemljici odre-žem vršiček in ji izdolbem sredico. V vsako žemljico denem malo stopljenega, a ne razbeljenega surovega masla in potreseni 6 parmezanom. Žemljice zložim eno poleg druge v kožico, tako da trdno 6toje. Kožico sem namazala z maslom. V vsako žemljico ubijem 1» eno jajce. Jed dam v pečico in počasi pražim toliko časa, da so jajca opra-žena. Žemljice z jajcem naložim na špinačo, na sladko repo ali na posiljeno zelje ter dam na mizo.
Pečena jetra. Telečja jetra zrežem na podolgaste zrezke. Te zrezke pretaknem s slanino, e 6uhim svinjskim ali govejim jezikom ali pa lahko tudi s šunko. Tako pripravljena jetra malo osolim in spečem na obeh straneh. Ko so jetra gotova, jih vzamem iz posode, denem na krožnik in polijem z mastjo, v kateri so se pekla. Preden polijem maščobo po njih, jo zalijem z juho prav malo. Zraven dam makarone, debele rezance ali prazen riž.
Jetra s smetano. Telečja ali kaka druga jetra pretaknem s slanino. V kožici raztoelim mast, pridenem drobno sesekljano čebulo, strok s soljo strtega česna, vejico majarona in en Javorov list. Ko so jetra pečena, jih vzamem iz maščobe. Maščobo potresem z moko. Ka ta zarumeni, jo okisam z limoninim sokom in pridenem žlico ali dve kisle smetane. Potem omako precedim po mesu in dam na mizo.
Zdrobov kipnik. 5 dkg zdroba skuham v treh osminkah malo osoljenega kropa. Ko se zdrob shladi, mu primešam 5 dkg sladkorja, dva rumenjaka, nekoliko prav drobno zrezane vanilije in malo sesekljanih limoninih lupinic. Ko je vse dobro zmešano, pridenem polagoma sneg treh beljakov. Skledo ali obliko namažem z maslom, potresem z moko in denem mešanico notri. Kipnik pečem v pečici dobre pol ure. Ko je kipnik pečen, polagam na njegovo površino kupčke kakoršnekoli marmelade ali pa majhne odrezke kutininega sira. Na mizo dam v posodi, v kateri se je kipnik pekel.
V VSAKO HIŠO .DOiMOLJIJKA«!
DOMAČA LEKARNA
Razboljene žile na nogah. Pij ome-Kčin čaj in maži žile z mazilom iz belega voska, govejega loja in surovega masla. Od vsakega vzemi enako, raztopi najprej mozeg, poberi ocvirek, primešaj masla, naposled vosek.
Vinska rutica dela zdrava usta, zato jo devamo k jedilom. Rutica izčisti vsako gnojenje, če unHvaš dvakrat na dan po 20 kapljic njene tinkture ali par žlic vina z rutico. Tudi umivanje života s kisom, v katerem je bila rutica namočena, pospeši zdravljenje.
Prestrašil sem se. Izpij kupico močno oslajene vode. Če si razburjen, če ti utriplje srce, če je želodec zasližen, ti pomaga oslajena voda. Pri vročinski bolezni je dobro, da daš bolniku večkrat po žlici take vode, posebno dobro dene bolnim otrokom, če jim zmočiš suha usta večkrat z žličko vode. Pri hudi zapeki izpij zvečer in predpoldne par kupic mlačne ali tople, oslajene vode — to pomaga, kadar odreče vse. Za pijačo je boljši rjavi sladkor, tudi sipa je boljša, kakor sladkor v kockah.
Razgrel sem se. Ne pij takoj, zavžij košček kruha in zmoči si zapestja. Potem deni v kupico pest sladkorja in izpij po požirkih.
Če imaš preveč sline, pij koprivin čaj, to odganja vodenico, če piješ v začetku bolezni.
Kri sili v glavo. Pij čaj šentjanževe rože in vtakni noge v toplo vodo. kateri si primešal par pesti gorčične moke. Kneipp naroča v kis namočene nogavice, čez te obuj suhe volnene. Kadar so vroče, sezuj mokre nogavice in obuj suhe« volnene. Ogiblji se vsake težke jedi in pazi, da niso čreva zadelana.
Če imaš v hiši bolnika, ki kašlja in meče iz sebe, glej, da pride izmeček takoj v vodo in ne pusti, da stoji voda dolgo v sobi. Ko izliješ pljuvalnik, ga oplakni 6 kisom ali 6 6lano vodo; lizol dene bolnikom težko. Pazi, da ne pride muha do izmečka. Vse prepoteno ali ne prepoteno perilo vrzi takoj v oki6ano vodo. Umivaj si skrbno roke. Slab duh vleče nase: razreži čebulo in postavi v bližino postelje. Postavi pod posteljo škaf mrzle vode. Vleče nase tudi bolnikovo vročino in pravijo, da ubrani, da se preleži bolnik. Čebulo je treba menjavati vsakih šest ur.
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Na ljubljanski borzi so dosegle tuje valute pretekli teden tele najvišje cene: avstrijski šiling 8.70 din, holandski goldinar 24.02 din, nemška marka 17.51 din, belgijski belg 7.37 din, švicarski frank 10.03 din, angleški funt 216 din, ameriški dolar 43.18 din, francoski frank 1.47 din, češka krona 1.52 din, italijanska lira 2.29 din. V prosti trgovini so nekatere tuje valute cenejše, druge pa dražje kakor pa jih zaznamuje ljubljanska borza.
ŽIVINA
g Na semanji dan 8. novembra v Kranju je imela živina naslednje cene: voli I. vrste din 6.50, II. vrste din 6, III. vrste din 5.50; telice I. vrete din 6.50, II. vrste din 6, III. vrste din 5.50; krave I. vrste din 5.50, II. vrste din 5, III. vrste din 4.50; teleta I. vrste din 8, II. vrete din 7; prašiči, špeharji din 9, pršutarji din 7 do 8 za 1 kg žive teže. Iz teh podatkov sledi, da se cene v Kranju dobro držijo
g Nasprotno pa poročajo iz Novega mesta, da so tam na 6ejmiu dne 8. novembra ugotovili, da cena povprečni goveji živini in pitanim prašičem nekoliko pada. Posebno se padec čuti pri pitanih prašičih, ki so dosegli največ din 6.50 za 1 kg žive teže. Na sejem so prignali 605 glav goveje živine in 1492 prašičev. Kupčija je bila živahna zlasti za vole, ki so se — dobro in lepo blago — plačevali do 5.50 din za 1 kg žive teže. — Povprečno blago se je plačevalo po din 4 do 4.50. Večina kupčij je bilo sklenjenih na :čez«, posebno pri voleh za vprego in pri kravah za užitek. Cene mladim pujskom so pa nekoliko narasle in so se 6ukale od din 70 do 110 za glavo v starosti od 7 do 8 tednov. Pršutniki 60 šli po din 5 do 5.50 za 1 kg žive teže.
g Iz Maribora je prišlo poročilo, da 60 na sejmu dne 9. novembra imeli te-le cene: debeli voli din 4.60 do 6, poldebeli din 3.75 do 5.50. vprežni voli din 3.40 do 4.75, biki za klanje din 3.50 do 5. klavne krave debele din 4 do 4.75, krave za pleme din 3.25 do 4. krave klobasarice din 2.25 do 3.60, breje krave din 3.10 do 3.60, mlada živina din 4
do 5.50, teleta din 5 do 6.75 za 1 kg žive teže. Prignanih je bilo 749 glav živine, prodanih pa 400 glav.
g Na prašičjem sejmu v Mariboru dne
II.	novembra kamor so pripeljali 180 prašičev, predali pa 72. 6o bile cene skoro nespremenjene. 5 do 6 tednov 6tari prašički so se prodajali po din 60 do 90, 7 do 9 tednov stari din 80 do 100, 3 do 4 mesece stari din 120 do 170, 5 do 7 mesecev 6tari po din 210 do 340. 8 do 10 tednov stari din 350 do 440, 1 leto stari din 620 do 780 za komad. 1 kg žive teže 6e je prodajal po din 6 do 7.50, 1 kg mrtve teže po din 8 do 11.
g Na sejmu v Murski Soboti dne 2. nov. je imela živina naslednje cene: voli I. vrste din 6, II. vrste din 5. III. vrste din 4.50; telice I. vrste din 5.50, II. vrste din 5, III. vrste din 4.50; krave I. vrete din 3.50 do 4. II. vrste din 3, III. vrste din 2.50; teleta I. vrste din 6, II. vrste din 5, III. vrste din 4; prašiči, špeharji din 8.50, pršutarji din 7.50 za 1 kg žive teže. Na živinskem in svinjskem sejmu v Ptuju dne 2. nov. 60 plačevali: voli od din 4 do 5.50 po kakovosti, bike po din 3.50 do 4.75, junce po din 3.75 do 4.25, krave po din 2.50 do 4.50, telice po din 4.50 do 5.50, teleta po din 5.50 do 6 za 1 kg žive teže. Konji so šli po din 500 do 5500 po kakovosti, žrebeta od din 950 do 2000. — Prašiči: mladi, komad din 50 do 110, pršutarji din 6 do 6.25 za 1 kg žive teže, debeli pitanci od din 6.50 do 7, plemenske svinje din 5.50 do 6.
CENE
g Novosadska blagovna borza dne 3. novembra 1937. Pšenica: baška 172—173 idn, sremska 170—172 din, slavonska 172 do 174 din, banatska 167—176 din, baška ladja Tisa 177—179 din, baška ladja Begej 175—177 din za 100 kg. — Rž : baška 162 do 164 din za 1C0 kg. — Koruza: baška nova sušena 96—97 din za 100 kg. — F i -ž o 1: haški sremski beli 2% 205—207 din, sremski beli ladja 210—212.50 din za 100 kg. - Tendenca mirna, promet srednji.
g Sadje: V Ljubljani: (tržne cene): jabolka I. vrste din 5, II. vrste din 3, III. vrste din 2; hruške I. vrste din 8, II. vrste din 5,
III.	vrste din 2 do 3 za 1 kg. V Kranju: jabolka I. vrste din 4, II. vrste din 3.50, III. vrste din 2.75; hruške I. vrete din 6, II. vrste din 5, III. vrete din 4 za 1 kg.
g Poljski pridelki: V Ljubljani: pšenica za 100 kg din 230, rž din 195, ječmen din 175 do 190. ove6 din 160 do 180, proso din 185 do 230, koruza din 145 do 150, ajda
din 190, fižol ribničan din 220, prepeličar din '260. V Kranju: pšenica za 1C0kg din 220, ječmen din 200, rž din 215, oves din 170, koruza din 135 do 145, fižol din 200, krompir din 75, seno din 75, lucerna (seme) din 1985, slama din 50.
RAZNO
g Znižanje cen pšenice. Že dalj časa je opazovati nazadovanje cen pšenici, kar 6e je posebno občutilo v novembru. Od 1. apr. pa do danes so cene padle za nad 30%. Razmeroma dobra svetovna letina bo povzročila, da bodo zaloge pšenice sredi leta 1938 višje kot so bile ob prehodu v 6edanjo letino, oziroma kampanjo. Ob takem položaju Privilegirana izvozna družba ni mogla 6tati db strani čeprav je tri mesece vzdrževala ceno na stalni višini 164—170 din za 100 kg. Ta cena je veljala od 9. avgusta do 10. novembra, čeprav so bile v tem času zabeležene znatne izpremembe na svetovnih trgih. Od začetka nove kampanje pa do konca septembra je bilo izvoženo iz naše države pšenice: julij 1937 16.732 ton za 30.1 milij. din, avgust 1(5.164 ton za 17.24 milij. din, september 37.172 ton za 63.2 milij. din. Skupno 6e računa, da je Privilegirana izvozna družba kupila do 8. novembra 105.000 vagonov pšenice. Pri dosedanji politiki cen Privilegirane izvozne družbe je treba še upoštevati, da znaša približno pariteta za pšenico 136 din vlačilec Donava. Pri novi ceni 168 din plačuje družba pšenico še vedno znatno dražje kot inozemstvo in 6icer znaša pri ceni 164 (t. j. baza Tisa) ta razlika 32 din. Nove cene se gibljejo med 157—168 (dosedanje 164— 170) in je torej povečana razlika med posameznimi proveniencami, ker je družba prišla na to. da so višje cene boljših vrst povzročile, da je dobro blago težilo 6amo k domači porabi, dočim je slabše blago, katerega pa je težje vnovčiti na svetovnem trgu, šlo za izvoz. Vagonsko blago je v ceni za 2 din nižje kot vlačilsko blago.
Izvoz masti in slanine. Od 1. januarja do 19. oktobra t. 1. je znašal izvoz masti 568 vagonov. Od te količine je odšlo v Nemčijo 300, Češkoslovaško 144, Anglijo 104 in ostale države 20 vagonov. Slanine pa se je izvozilo v navedeni dobi 154 va-vagonov, in sicer v Nemčijo 60, Češkoslovaško 37 in Italijo 37 vagonov.
Kmetje! Vaša stanovsa
organizacija je Kmečka zveza!
PRAVNI NASVETi
'Oprostitev plačila izrednega cestnega prispevka. D. K. — Zvedeli ste, da je bila izdana uredba o izrednem cestnem prispevku za ukoriščanje državnih in nedržavnih cest. Vprašate, na katere ceste se ta uredba nanaša in, ali morajo tudi kmetje, ki vozijo svoje pridelke v večjih količinah na kolodvor, plačevati ta prispevek. — Med ceste, katerih ukoriščanje je zavezano plačevanju izrednega cestnega prispevka, spadajo vse zgrajene državne ceste, banovinske ceste prvega reda in drugega reda, občinske ceste prvega in drugega reda in dovozne ceste k železniškim postajam in pristaniščem. Kmetovalci so oproščeni plačevanja izrednega cestnega prispevka za prevoz svojih poljskih pridelkov do hiše, ne glede na količino, na trg, pa do vštetih 52 ton na leto. Prav tako so oproščene plačevanja tega prispevka kmetijske zadruge za prevoz lastnih kmetijskih pridelkov svojih zadružnikov do skupnega skladišča in tudi zveze poljedelskih in ostalih kmetijskih zadrug, če ne razdeljujejo dobička po zadružnih deležih ali ne dajejo članom upravnega in nadzornega odbora tantijem na zadružne deleže ali vobče ne plačujejo, ali plačujejo samo omejene obresti, ki ne presegajo 6%, in če se njih rezervni sklad nikakor ne sme razdeljevati med člane — za prevoz svojim posameznim zadrugam do vštetih 52 ton na leto s svojimi prevoznimi sredstvi ali pa s sredstvi svojih zadrug..
Brezplačna železniška vožnja za invalide. C. D. — Vprašate, v katerem primeru imajo invalidi pravico do brezplačne vožnje na železnici. — Invalidi, to so osebe, ki veljajo po invalidskem zakonu za vojne invalide, kakor tudi priznani ruski vojni invalidi, imajo brezplačno vožnjo, kadar jih kličejo ali pošiljajo pristojna oblastva na zdravniški pregled, zdravljenje, strokovni pouk, zaradi opreme s protezami ali drugimi ortopedskimi sredstvi, ali zaradi njih popravila in kadar se od ondod vračajo domov, in sicer v tistem razredu potniških ali brzib vlakov in ladij v državni eksploataciji, izvzemši ekspresne vlake, ki jim gre po činu v vojski. Ravno tako imajo v gornjem primeru pravico do brezplačne vožnje spremljevalci vojnih invalidov. Tudi pohabljeni rodbinski člani in sirote v vojni padlih, umrlih ali pogrešanih vojakov, kakor tudi vojnih invalidov, zaščiteni po invalidskem zakonu, imajo brezplačno vožnjo, kadar jih kličejo ali pošiljajo sanitetne naprave ali ortopedski zavodi na zdravljenje ali zaradi opreme s protezami in drugimi ortopedskimi sredslvi ali zaradi popravila in kadar se od ondod vračajo domov. Roditelji v vojni padlih, umrlih ali pogrešanih vojakov, ki so zaščiteni po invalidskem zakonu, imajo brezplačno vožnjo, kadar jih kliče poveljstvo voj-
nega okrožja ali poveljstvo divizijske oblasti na zdravniško-komisijski pregled, da se ugotovi nesposobnost za pridobitno delo in kadar se od ondod vračajo domov. — Vojni invalidi, kakor tudi priznani ruski vojni invalidi imajo, kadar potujejo po zasebnem opravilu, na železnicah in ladjah v državni eksploataciji 12 krat na leto vozni popust 50% redne voznine, in sicer v razredu in vlaku po izbiri. Za uživanje te ugodnosti je potrebna železniška legitimacija. Te legitimacije izdajajo oblastne direkcije državnih železnic.
Če denarni zavod ni izročil dolžnika kmeta privilegirani agrarni banki. S. P. — Z denarnim zavodom ste v sporu zaradi priznanja zaščite, ki vam je isti ne prizna. Vprašate, ali vas bo mogel prisiliti na plačilo, ker vas ni izročil privilegirani agrarni banki. — V sporu bo vprašanje zaščite pač rešilo sodišče. Ako je pravica do zaščite nesporna in denarni zavod svoje terjatve proti zaščitenemu dolžniku ni prijavil privilegirani agrarni banki v določenem roku niti se ni sporazumel s svojim dolžnikom glede odplačevanja dolga, izgubi pravico do izterjave zaščitenih terjatev od svojega bivšega dolžnika. Tako se glasi tolmačenje, ki ga je izdal 22. maja 1937 pravosodni minister sporazumno s kmetijskim, trgovinskim in finančnim ministrom.
Gradbeno dovoljenje. S. F. — Občina vam je odklonila izdajo gradbenega dovoljenja. Radi bi vedeli, kam se imate obrniti in kako da bi dobili gradbeno dovoljenje za zgraditev stanovanjske hiše. — Prosite, da vam občina izda pismeno rešitev. Če mislite, da ista ni utemeljena, se proti njej pritožite na okrajno načelstvo.
Dolg prevžilkariee. J. K. — Vaša mati je leta 1929 posodila posestniku vsoto denarja. Dolžnik je zaščiten kmet. Terjatev ste podedovali vi, ki ste delavec. Vprašate, če lahko dolg izterjate. — Po predpisih uredbe dolžniki-kmetje ne uživajo zaščite, če so v boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov. Ob sporu odloči za dolžnika krajevno pristojno okrajno sodišče.
Priposestvovanje zemljišča. Š. 1. — Vaša teta je leta 1904 kupila več parcel gozda. Tedaj se ni vedelo za prave meje. Ko ste gozd podedovali, ste sedaj ugotovili, da nekaj parcel ves ta čas, t. j. od leta 1904 dalje, uživa mejaš. Vprašate, če jo on postal lastnik teh parcel. — če je bil mejaš 30 let v posesti parcel, to se pravi, če je 30 let užival zemljišče v zavesti, da izvršuje s tem svojo pravico (poštena posest), si je zemljišče priposestvoval in lahko zahteva vknjižbo svoje lastninske pravice.
Izselitev v Belgijo. - M. K. D. - Vse potrebne podatke boste zvedeli pri izseljenskem referentu dravske banovine v Ljubljani, Miklošičeva cesta, palača Vzajemne zavarovalnice.