Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 ' - . . -- • . . . { ; • . . •• ■ - „ -Glas Naroda List slovenskih delavcev v o4meriki Tie first Slovenic Daily in the United States. Issued eveiy day except Sundays and Holidays. / Y? y i Stev. ISO« Entebft> as Second-Class matteb, September 21, 1903, at the Post Office at New York, X. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, v sredo, Q. decembra, 1Q03. Leto X, Rooseveltov resume« Letno I ^ poročilo predsednika našemu kongresu; Roosevelt je zadovoljen s postavo-dajo proti trustom. Naša politika proti Colombiji in Panami. can Line 1. 1905 neveljavna. Vstano vitev trgovskih parobrodnih zvez i južno Ameriko in drugimi deli sveta je treba podpirati, ker to je v korist našega trgovskega napredka. Naselniško vprašanje. K nam ne prihaja nikoli preveč dobrih naseljencev in slabih sploh ne potrebujemo. Kadi tega moramo pro-uajti sistem, po kterem bode nedobrodošlim naseljencem pristop na naše ozemlje zabranjen, dočim se morajo dobri naseljenci razprostreti po vsej deželi. Dandanašnji pa baš me pokrajine ne prihajajo naseljenci, v kterih so najbolj potrebni, dočim postaja število naseljencev v gosto naseljenih krajih vedno večje, lako, da oni domačinom škodujejo. Tekom zadnjih dveh let se je naselniško uradovanje v New Yorku iz-latno poboljšalo, kajti tamkaj vladajoča korupcija je zginila. Razmere na Ellis Islandu je preiskovala posebna komisija, ktera je priporočilu '•azne važne reforme. V zadnjem letnem poročilu sem 'riporočal izredno dovolitev za boljšo izvedbo sedanjega protitrustnega zakona. Kongres je v to svrho dovolil $500,000. Toda tudi letos priporočam tako dovolitev, z ktero se omogoči zasledovanje korupnih uradnikov pri javnih zemljiščih in drugod. Poštni škandal. Potom nesramnih podkupitev. so v vseh uradih, zlasti pa v poštnem • iradu zanemarjali zakon, radi česar je došlo do muozih obtožb. Potem omenja predsednik v svo-orporaeija in kaka delavska jem poročilu tudi regulacijo Alaski-amovlastno in tiranski orne- ne meje, terjatve Venezuele, razmerje ju je pravice druzih ljudi, potem je napram Turčiji, trgovinsko pogodbo naloga zvez i ne vlade, da stori temu s Kitajsko, konzularno službo, ceste, ktfitec. Vsakomur moramo jamčili svetovno razstavo v St. Louisu, teri-njegovo svobodo, da zamore s svojim torij Alasko, Filipine in Puerto Rico Imetjem ali svojimi močmi poljubno kanalizacijo zapada, varstvo gozdov razpolagati, dokler s tem pravicam in pogozdovanje,patente za inozemce druzih ne škoduje. i indijanske zadeve, pokojninski urad. vojsko in milico, mornarico in končno tudi republiko Panamo in Co- Washington, 8. dec. Takoj po vče-rajšnjej otvoritvi rednega zasedanja našega kongresa, prečitalo se je predsednikovo poročilo, ktero se v kratko tako-le glasi: "Senatu in zbornici zastopnikov! Opravičeni smo našej deželi z ozi-rom na mnoge pridobitve v minolem h-tu, čestitati in sicer glede na pridobitve notranje, kakor tudi zunanje politike. Za vsako ljudstvo, kakor ludi za vsaeega posameznika, so naj-važneje stvari one domačega gospodarstva in radi tega moramo domovini posebno radi onega čestitati, kar se je storilo z ozirom na kontrolo in nadzorstvo velieih korpora-cij ter korporaeijskih kombinacij, ktere se pečajo z meddržavno trgovino. Kongres je vstvaril trgovinski oddelek z posebnim oddelkom za kor-poraeije, kteri je opravičen javnosti poročati o dogodkih pri korporacijah. Ta oddelek je skrbel, da so se preje izvedli zvezini protitrustni zakoni za jednako postopanje vseh proizvodni-kov glede prometa njihovih izdelkov. Vstanovitev trgovinskega oddelka pomenja gotovi napredek, potom kt»*-rt-ga bode mogoče rešiti vsa vprašanja kapitalistov in delavcev. Ze pripravljalna dela so nam dokazala, da je ustanovitev korporacij »kega urada umestna, kajti na ta način je mogoče zvedeti o poslovanju vsake pojedine korporaeije. Novi trgovinski oddelek mora biti jednako pravičen z delom in kapitalom, kar je glavna politika naše vlade. Mi pripoznamo, da živimo v dobi federacije in kombinacije in da sta obe že izredno dobro delovali. Ako pa kaki unij Venezuela proti Colombiji. Venezuela mobilizira proti Colombiji. Priprave za vojsko med Zjedinjenimi državami in Colombijo. Ameriško vojaštvo se je izkrcalo. — Ferreras vjet. Caracas. Venezuela, 9. dec. Xa malem parniku na reki Oionoco, bli-zo Baransas, so včeraj vjeli vstaške-ga vodja, generala Ferrerias, kteri je upa. Sedaj so prišli namreč na sled zaroti proti generalu Huertas, vrhovnemu poveljniku panamskega vojaštva. Tudi razni častniki so skušali svojedobno branil mesto Ciudad Bo- [ vojake pridobiti za vstajo proti pa- livar pred vladinim vojaštvom. namskej vladi. Ameriški vojaki so se Caracas, Venezuela. 9. dec. Vene- zat° v EmPire nastanili, ker vodijo Dohodki in izdatki. Skupni dohodki naše vlade tekom minoiega leta, iziniši dohodkov naše pošte, znašali so $560,396,674 i a izdatki $."»06,099,007, kar znači prebitek v znesku $56,297,667. Za letošnje leto lombijo. Z ozirom na Colombijo pravi predsednik, da z državami, kakoršna je bila bivša Xueva Granada in sedanja ('olombija, sploh ni mogoče sklepati imamo pa pričakovati le mali ali pa; nikacih pogodb, na kar dokazuje, da sploh nikak prebitek. Od julija do j ie bilo tamkaj tekom zadnjih 57 let imvembra carinarski dohodki za-1— 53 revolucij, vstaj in sličnih preostali za $9,000,000 za onimi mino- obratov. Colombijska vlada je hotela lega leta. kar znači celo leto zaračunano $30,000,000. Ako bodo davčni dohodki v istej meri nazadovali, potem bode prebitek sploh nemogoč. Kadi tega je priporočati, da sc de-siar dovoljuje le s skrajno previdnostjo in štedljivostjo. Večina našega ljudstva zahteva zo-petno oživitev in stvorjenje naše trgovske mornarice, vendar so pa pričakovanja o vresničenju tega zelo im> vstanovitvi samostojne Paname privoliti v panamsko pogodbo. Toda bila bi prava neumnost pečati se z državo, kakoršna je Colombija. "Nova republika Panama", nadaljuje predsednik, "se je pa takoj po-uudila skleniti z nami prekopovo pogodbo, ktero zajedno zbornici predlagam. Slednja čuva naše koristi boljše, nego bi to storila pogodba s Colombijo. Ta pogodba je tudi ugod- rajlična. Radi tega priporočam, da j neja, nego bi bila ona z Nicaraguo. imenuje kongre* posebno preisko- 1 Panama je storila svoj del, in sedaj valno komisijo, ktera naj pri prihod- I je stvar ameriškega kongresa, da njem zasedanju kongresa priporoča. ; >tori svoje, tako da zamore naše kaj je storiti za zopetno oživotvorje- ljudstvo pričeti z ogromnim podjet-gnje naše trgovske mornarice. To je jem, ktero je velikanskega pomena toliko bolj pi^poročljivo, ker postane t ud1 asa poštna pogodba z Ameri- ka nas in za vse človeštvo. Theodore Roosevelt." Washingtonske novosti. Wood a v a n z i r a 1. Washington, 9. dec. Roosevelt je priposlal senatu imenovanje generala Leonard Wooda generalnim majorjem v stalnej vojski, kakor tudi avanzma 167 druzih častnikov, kterih napredek je v zvezi z onim generala Wooda. Preiskave senatovega odseka proti Woodu napredujejo. Včeraj je bil zaslišan commander Young od naše mornarice. Zasliševanje je trajalo jedno uro, na kar so je preložili za jedno uro. Young je izpovedal v8e polno Woodovih lopovščin. Tako je prišlo na dan, da je Wood za časa noma neodvisen. Priča Young' je opazil, da ga zasledujejo detektivi, kteri so opazovali tudi generala Parker II. Blissa, Humphreya in majorja Ladda. Ko so Younga odpozvali v Predsednik ■ Washington, mu je Wood dejal, da obžaluje? da mora oditi in ne ve kaj je temu vzrok. Ko je pa prišel v New-York je zvedel, da je baš Wood priporočil, da se Younga odpozove. Nezgoda na železnici. Wheeling, W. Va., 9. dec. Osobni vlak Pan Handle železnice je včeraj za vozil na napačni tir in je padel raz tir. Vlak je deloma razdejan. Nezgodoso provzročili očividno nepoznani zločinei, kteri so izogibališče svojega službovanja na CuM P^mestili tako, da je vlak zavozil nO n^lri f , _ rT,. „ __J vse polno zasebnih detektivov, kteri na stranski tir. Tu se „ \'ak zadel v zuelska vlada odprla je luko Tucacas državi Falcon, ob Caraibiškem morju inozemske j trgovini. Luka Tucacas se nahaja 25 milj severo-zapadno od Puerto Cabello. Willemstad, Curasao, 9. dec. Ve-nezuelska vlada je kupila 15,000 pušk z streljivom vred. Tu se v verodostojnih krogih zatrjuje, da se Venezuela pripravlja na napad na Colombijo v slučaju, ako pride do vojske med Co-lombijo in Zjed. državami. Orožje je dospelo semkaj z nekim nemškim parnikom iz Hamburga. Colon, Panama, 9. dec. Sotnija ameriških mornarskih vojakov, od križarke '*l)ixie", se je včeraj v Co-lonu izkrcala ter se z vlakom odpeljala v Empire, malo mestece ob železnici blizo Paname, kjer so se vo-aki vtaborili. Nadaljni oddelke mornarskih vojakov od iste križarke, se je popolu-Ine odpeljal v Empire, kjer je taborišče že pripravljeno. Vodo bodo vojaki dobivali iz križarke "Dixie", dokler se tamosnja voda zdravniški ne preišče. Vojaki so se izkrcali radi tega, ker domačini panamskim vojakom kljub temu, da so prisegli zve- stobo novi republiki, nihče več ne za-j jaki. tamkaj memo pota iz Colombije v po krajino Chirqui. Ako se posreči priti Colombijcem v rodovitno Chirqui, potem jim je lahko vznemirjati vso Panamo, ne da bi jih kedo zamogel prepoditi. Vest z ozirom na prihajanje 3000 eolombijskih vojakov iz Cartagene, vedno ni potrjena. General Huertas namerava vsta-noviti vojaške posadke v Javizi ob zalivu Sam Miguel ob Pacifiku. Pan ama, 9. dec. Panamska topni-čarka '\Padilla" in ameriška topni-čajka "Concord" sta včeraj popolu-dne odpljule v Chiriqui. Ameriška križarka "Boston" in panamska topničarka "Chueuito" sta odpljuli v zaliv Daria in k ustju Rio Ohepo. Colon, Panama, 9. dec. Dr. Manuel Amador in Frederico Boyd, posebna komisarja republike Paname, ktera sta pred kratkim obiskala Washington, sta se včeraj vrnila semkaj s parnikom "La Seguranca". Mesto Colon je bilo pripravljeno na sijajen sprejem poslancev, toda sprejem je pokvaril dež. Kljub temu je ljudstvo došleeem priredilo burne demonstracije. Špalir so tvorili gasilci in vo- Kakor v Bejrutu« Turška policija žalila ameriškega konzula v Alex-andreti; konzul je snel zastavo in odpotoval v Bejrut. tfaSe poslaništvo zahteva zadoščenje. Boj s skabskimi čuvaji. Lopovi streljali na štrajkarje. Trinidad, Colo.. 9. dec. Pri rovu Sagundo, kteri je last Colorado Fuel vt Iron Co., prišlo je včeraj po noči do krvavega boja med 30. italijanskimi štrajkarji in sedmimi oboroženimi čuvaji skabov. V boju so bili trije Štrajkarji ranjeni, dva smrtno. Boj ie nastal radi tega, ker so štrajkarji prišli na lastnino družbe, kjer so jih uvaji vstavili. Potem se je pričelo streljanje in obe stranki trdita, da je počil prvi strel pri nasprotni stranki. Takoj, ko se je raznesla vest o boju, sklicali so štrajkarji shod, kteri se je pa kmalu razšel. Sedaj vlada tamkaj zopet mir. Iz Primero se poroča, da so štrajkarji v nekej zasedi napadli pet skabov. Le jednemu skabu se je posrečilo uiti, dasiravno je dobil kroglo v nogo. Ostali štirje skabje se pogre->ajo in nihče ne ve, kaj se jim je pripetilo. Šerifovo moštvo s krvnimi psi napotilo se je na zasledoraiije napadalcev. Besne Italijanke. Ila stings, Colo., 8. dec. Jednajst soprog štrajkujočih italijanskih pre-mogarjev napadlo je včeraj maršale Hightowerja in Waybrighta, ko sta -lednja v italijanskem mestu podirala razne koče, ktere stoje na zemljišču Cictor Fuel Co. Maria Vanelli je s sekiro napadla Hightowerja in mu ie popolnoma odsekala jedno uho, na kar ga je neka druga pretepla. Obe ženski so zaprli. Znižanje plače? Pittsburg, pa.. 9. dec. Tukaj se zatrjuje, da bode predsednik Corcv od trusta za jeklo v ponedeljek zboroval z predsednikom unije trustovih delavcev, da se sporazumeta glede nameravanega znižanja plače. Tndi premogarji dobč nižjo plačo. Altoona. Pa., 7.dec. Somerset Goal Co., Merchants Coal Co. in W. K. River Coal Co., pri kterih dela 2500 .o m„ morali ooročati o nočetiu prazue vozove I^omoMv, je razde- j ?.ren\o*arjev, bodo danes znižale svo-m morah poročati o potnikov'™ delavcem Plačo 10% pri toni. '^tS'JESt g-TSS 'ranjenih. ^^ V to so družbe baje prisiljene, ker je opravljal službo obrežnega kapitana in poveljnika mornarske postaje v Havani. V prve j službi je bil on sam Mir zagotovljen. Sporazum med Rnsijo in Japonsko. Pet r ograd, 9. dec. Vsled konference, ktera se je vršila med carom in njegovim ministrom inostranih del, Lamsdorfom v Carskom selu z ozirom na na odgovor japonskim predlogom, je mir med Rusijo in Japonsko zagotovljen. Posvetovanje je trajalo poldrugo uro in je vspelo tako, da se nekteri japonski predlogi glede Koreje pre-inačijo. To preinačenje so takoj brzojavno sporočili v Tokio. Rusija priznava japonski vpljiv v Koreji in svojedobno posest Koreje. Vendar pa mora v tem pogledu Rusija določiti, kje naj Japonci ustanove svoje postaje, tako da Rusija ne bode škodo-vana na morskem prometu med Vla-divostokom in Port Arthurjem V uiandžurske zadeve se Japonska ne sme vtikati in mora pripoznati ta-moŠnjo rusko nadvlado, kterej ne sme škodovati. Petrograd, 9. dec. Pri reki Liau v Mandžuriji so Rusi razkropili Četo Cunguzov, kterih je 200 usmrtenih in 200 ranjenih. Prorokov akord. Sv. K 1 i j a namerava n a t i. p o r a v- Carigrad, 9. dec. Na ameriškem konzulat u v Alexandreti, azijska Turčija, so sneli zastavo, na kar je ameriški konzul Davis, radi resnega diplomatičnega slučaja odpotoval v Bejrut. Turška policija je namreč ameriškega konzula, kteri je branil natu-raliziranega državljana, Armenca, Ohana Attarjana, razžalila. Tukajšnjemu ameriškemu poslaništvu se o tej aferi poroča: Attarjan je bil tekom zadnjih dveh let v Halepu v ječi in so ga ravnokar vsled posredovanja ameriškega konzula izpustili z pogojem, da deželo takoj ostavi. Konzul je ravnokar spremljal Attarjana na parnik; policija je pa potnike pred parnikom vstavila in je Attarjana aretirala kij ub protestu konzula Davisa. Davis je skušal jetnika policiji odvzeti, na kar je policija tudi njega napadla. Davis je takoj ukazal odstraniti zastavo na konzulatu in je prenehal občevati z turškimi oblastmi. Ko so odstranili zastavo, so Turki vprizo-rili sovražno demonstracijo proti konzulatu in kristjanom. Policija v Alexandretti trdi, da je Davis napadel policaje z palico, na kar so konzularni kavasi skušali Attarjana oprostiti. Turške oblasti tudi trdijo, da potuje Attarjan, kteri je rojen v Diar bekiru, po deželi z ponarejenim pot nim listom. V ostalem pa tudi Tur čija neče pripoznati naturalizacije. Ko so Attarjana zopet aretirali, našli so pri njem $2500. Najbrže so menili Turki, da je Attarjan kak re-volucijski agent. Ameriški poslanik Leishman je takoj pri porti protestiral in pričakuje sedaj popolnega poročila iz Alexan-drette, predno bode stvar nadalje preiskoval. Carigrad, 9. dec. Tukajšnje ameriško poslaništvo poslalo je jedno vojno ladijo iz Bejruta v Alexandret-to in zahtevalo od porte takojšnje kaznovanje vali j a v Alexandretti. Washington. 9. dec. Državni urad dobil je od konzula Davisa v Alexandretti, Sirija, kratek brzojav, s kte-rim konzul naznanja, zgoraj opisane dogodke. Državni urad je naročil našemu poslaniku v Carigradu, naj zadevo natančno preišče. Newyorška kronika. Prošnja trgovskih pomočnikov. Zveza newyorskih trgovskih pomočnikov nas je naprosila, da v njihovem imenu naprosimo cenjene ku-povalke in kupovalce, da božična po- Zginoli mornarji. Washington, 8. dec. Podadmiral Robley D. Evans, poveljnik našega azijskega brodovja, poslal je tepni-čarko "Annapolis" v Tamsui, Formosa, da tamkaj natančno preišče že znani napad na možtvo čolna potopljene ladije "Benjamin Seval", kteri napad se je izvršil pri otoku Botel trebščine po možnosti nakupijo po ' TobaKO dne 7. okt. t. 1. Oddelek naše Chicago. 111., 8. dec. Prorok John Alexander Dowie je pri zborovanju svojim vernikom predložil seznam, iz kterega je razvidno, da je njegovo premoženje Štirikrat toliko, kakor njegovi dolgovi, radi česar je predlagal. da mu ovčiee pomagajo iz krize. Dowie trdi, da znaša njegovo premoženje $18,058.210, dočim je dolžan le $4,058,349, od ktere svote je $452.267 trgovinskih dolgov. Radi tega hoče svoje dolgove poravnati z 5% notami in plačati 10% odstotkov svojega dolga tekom treh, 25% v Šestih, na-aaljnih 25% v devetih in ostalih 40% v dvanajstih mesecih. Kavzoči upniki smatrajo te pogoje ugodnim in imenovali posebni odbor, kteri se bode bavil s predlogom. Ako sv. Eli-' dnevu in ne po noči ter sedaj in ne stoprav zadnje dni pred Božičem. Ako pomislimo, da se morajo trgovski pomočniki mučiti pozno v noč, tako, da pomen ja Božič za nje najslabši čas, potem bode vsakdo uvidel, da je prošnja trgovskih pomočnikov opravičena. Toraj ne po noči in ne zadnje dneve. Zdravo spanje. Izredno zdravo sponje ima rodbina barvarja Louis Senithova, 96 Park Avenue, Brooklyn Borough. Oče, mati in troje otrok je mirno dalje smrčalo, v trenotku, ko so roparji tri čevlje visoko železno blagajno odnesli iz barvarjeve prodajalne v zadnjo sobo, kjer so blagajno razstrelili z dinamitom. Roparji so prišli v prodajalno preko zidu. ki obdaja dvorišče, od kjer so vlomili skozi okno. Vplenili so $300. Ko je prišel Smith naslednje jutro v prodajalnico, je opazil, da so ga obiskali tatovi, kteri pa niso pustili nikacih sledov. Mladi roparji. Pri policijskem sodišču Yorkville zagovarjala sta se včeraj 371etni Ch. Brightfield in njegov 15letni bratec Harry, ker sta na 5. ulici napadla 15-letnega Emanuel Glicka, kterega sta z nožem štirikrat ranila in mu odvzela 10 centov. Mlade roparje je stavil sodnik pod $2000 jamščine. Premeteni tatovi.1, Ka policijsko postajo na Ewen St., Brooklyn Borough, dovedli so včeraj zjutraj Henry Peytona in Martin Cameya, ker sta pri gostilničarju Matthew Heaveju na Woodbine St. in Central Ave., redno kradla opojne pijače. Oba sta namreč iz Peytono-vega stanovanja, kteri stanuje kraj Heave.va, skopala luknjo v gostilni-čarjevo klet in sta na ta način kradla vino. Po vsakem obisku sta luknjo zopet zazidala. vojne mornarice dobil je danes od poveljnika vojne ladije "Don Juan de Austria" podrobno poročilo o zgino-lem moštvu. Kapitan prvoimenovano ladije je zvedel pfi svojem prihodu na Botel Tobago, da so na otoku trije Japonski mornarji od potopljene ladije "Sewal". Jeden teh mornarjev, Aokes imenom, naznanil je poveljniku vojne ladije "Doan Juan de Austria", da se je po potopu ladije "Sevali" vkrcal v rešilni čoln z 1. častnikom, njegovo soprogo, 2. japonskima, 2. filipinskima, 1. ameriškim in 1. ruskim mornarjem in kitajskem kuharjem. Na čolnu so imeli le malo živil in so s pomočjo vesel pljuli proti severnem obrežju otoka, ko so se jim približali štirje čolni divjakov. Slednji so čoln vstavili, odvzeli mornarjem obleko, prevrnili čoln in zgi-noli istotako hitro, kakor so prišli. Ko se je čoln prevrnil, so vtonili ameriški mornar, kitajski 1. častnik. Ostali so plavali na obrežje. Trije Japanci so se skrili v gorovju, ker so se bali divjakov. Pet dni kasneje so jih našli in zaprli. Japonska vlada je pričela z preiskavo Umor in samomor. Pittsburg, Pa., 9. dec. V bližnjej naselbini Coraopolis je Josip Hind-man vstrelil svojo soprogo in samega sebe. Zakonska sta se vedno prepirala. Telika podjetje. Galveston, Tex., 9. dec. Nivo tukajšnjega mesta nameravajo za šest čevljev zvišati in sicer ob vsej mor-skej obali. V to svrho bodo zgradili ja v svojem poročilu o svojem pre- kamenit nasip, kterega ne bode za-moženju ni lagal, bodo njegov pred-)mogel tudi najhujši vihar razdejati. log gotovo sprejeli. |V svrho zvišanja zemljišča bodo po- Z ozirom na tovarno čipk in sla- trebovali 11,000,000 kubičnih yardov. -čic trdi Dowie, da smatra obe to- zemlje; vsaki kubični yard zemlje bo ije prisiljene, ker je varni obilo naročil. Samo jedna tvrd- veljal 18V2 centov. Ponudbo je dobila zaloga premoga prevelika, linijski ka v Cincinnati ju je naročila 75 vo-' newyorika tvrdka P. C. Goodhart m Har»£ajta ia priporgihijte mCr^^S ^^ ^ Z°V ^JT" V ^^ p0trebe' za' Linden W" Ba*es, ^ra ie stavila svu, gospodar, v drugej js bil popol- K^^rS. , ^^ ^^ ^-^tud^^ega prijatelja Delo bode veljalo ■■ . ' .JS Lenoba je bolezen. Naslovna zatrjevanja učenih zdravnikov marsikoga iznenadijo, vendar je pa to resnično. Vsakdo L med nas je že doživel trenotke, ure ali dneve, v kterih mu je bilo skoraj nemogoče delati ; naša moč nakrat oslabi in mi postanemo povsem slabi in trudni. Drugim ljudem se to naravno dozdeva, da mi nimamo volej do dela, d& smo indolentni in leni, dočim smo pa v resnici bolni. Sedež te bolezni je v krvi. Temu bi ne bilo odpomoči, ako bi ne bilo Trinerjevega zdravilnega grenkega vina, ktero za stalno očisti kri ter jo ojači, in sicer povsem naravnim potom; ono prisili želodec k naravnemu in pravilnemu delovanju, tako, da prebavlja vsa jedila popolno. Dobro prebavijenje pa pome-nja čisto kri. Triaerjevo ameriško grenko vino je pravi in popolni kriči-stilec in pomnoževalec krvi. Ono uredi Vaš želodec, jetra in vranico; ono Vam preskrbi novo kri ter izposltge jakpst Vašim živcem in kitam. Živci .postanejo elastični in zopet zmožni za dfiovanje. Izmučenost bode Vas takoj oatavila, kakor hitro se povrne zdravje. Vino je dobiti po lekarnah in pri iikklovalcn J os. Triner, 799 So, Aflh« " Ave., Chicago, HL „Glas Naroda". Ckt alcremkib dclavoev v Ameriki Urednik: Editor: ZMAGOSLAY VALJAVEO. Lastnik: Pubtiahar: FRANK SAKSEB, lOt Greenwich 8u New York City. Na lato Telia liat za Ameriko . .$3—, - Pol leta............1.50, Za Evropo za vse leto . . *ld. 7.50, m . » pol leta . . iclcL S.75. ■ četrt leta . »Id. 1.80 V Evropo pošiljamo liat skupno dve številki. "Gina Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. ..GLAS NARODA" («Voiee of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase de 10 vrstic se plača §0 etn tov. Dopisi brez podpisa in oeobnoati ae ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi ▼ališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in posiljatvam naredite saalov „GLAS NARODA", 10® Greenwich St.. New York. City. — Telefon 3795 Cortlandt. — Rumena nevarnost. Iz novejših poročil iz skrajnega iztoka je razvidno, da so sedaj kar naenkrat Rusi prisiljeni stopiti v de-fenzivo v Mandžuriji in da se morajo braniti pred onimi istimi Kitajci, ktere so oni do sedaj branili. Kakor se iz ruskih krogov javlja, posrečilo se je Japoncem liahujskati Kitajce proti ruskej okupaciji Mandžurije. radi česar bode vlada "nebeškega kraljestva" odposlala v Mandžurijo kar 100.000 vojakov, kterih naloga bode pregnati Ruse iz domovine kitajske dinastije. Toda g temi 100,000 vojaki, kteri so sedaj še na papirju, ne bode prišlo daleč. Rusija __ ima v Mandžuriji v Port Arthuru in soseščini najmanj ravno toliko ali pa «e večje število vojakov, kteri so vojski privajeni in tudi za vojsko opremljeni. Te vojake vodijo izkušeni generali, kteri vsi so že večkrat duhali smodnik in s kterimi se vsi kitajski generali skupaj primerjati ne zamorejo. V ostalem moramo pa tudi odkrito dvomiti, se li bode Kitajska sploh upala Rusijo -šiloma pognati iz Mandžurije; kitaj.ska vlada Je predobro ve, da jej je to popolnoma nemogoče in da tudi pomoči v inozemstvu ne bode dobila. In ona tudi dobro ve, da bi v slučaju, ako napove ona Rusiji vojsko, Rusija ne bila sama, kajti v tem slučaju bi Kitajsko napadla tudi ruska zaveznica, Francija, kar je za osamljenega človeka, kakoršen je "nebeški sin", gotovo preveč. Na pomoč Japonske se Kitajska v vojski proti Rusiji ne more zanesti, kajti v tem slučaju bi Rusija gotovo dovolila Japonske j razne koncesije v Koreji, tako, da bi Japonska bila zadovoljna in lepo mirna. V ostalem je pa tudi dejstvo, da prihajajo poročila o kitajskih vojnih pripravah iz ruskih virov, zelo značilno. Ta poročila so najbrže nastala radi tega, da zamore Rusija še večje število vojaštva poslati v iztočno Azijo, kajti nihče ne bode pričakoval, da bode Rusija Mandžurijo in svoj tamkaj naloženi kapital prepustila Kitajcem. Podkralj kitajske dežele Petchili, Yuan-Shi-Rai, je mogoče v resnici izvrsten vojskovodja, kakor trdijo domačini, mogoče je tudi energičen; toda v vojski proti Rusom si ne bode pridobil lovorike. V ostalem pa tudi dinastija Mandžu, ktero ljudstvo že itak ne čisla, ne sme pripustiti, da bi prišlo do vojake z inozemstvom, kajti prvi poraz kitajske vojske bode zadostoval, da bode ljudstvo eamo vni-čilo dinastijo. In o vsem tem ve tudi kitajska eesarica-vladarica. Haremi so prenapolnjeni kristjan-skih fičera in v njih se zatira in omadežuje častni križ. Po navodilu korana besni Turek, ubija, preklinja gjavra in kolikor jih je več ubil, toliko stopinj je bližje svojemu alahu; to je naša grenka osoda,- a od nikoder pomoči! Slovanski bratje! V Macedoniji gori živi ogenj in teče vroča kri. Turška vojska beži pred vstaši ter ubija starce sivih las, slabe žene in otroke, zažiga in požiga vasi in koče, grabi govedo in žito — a za bega jot o se vojsko vzdiga se strašen krik —glad, glad, glad! Pero ne more narisati trpljenja in bede tega potlačenega naroda. Od 1. 1895 do današnjega dne je poklanih 150,000 duš, do 2000 vasij je uničenih in spremenjenih v prah in pepel, med kterimi so oplenjena mesta Bitolje, Kruševo, Mehomie in mnoga druga. Okolu 35.000 nesrečnih vdov veči noma s 3—4 otroci, kteri so lačni, nagi in bosi, se potepajo in blodijo, kakor plašna zver po gorah in umira od lakote, ker so jim divje turške druhali otele kruh ter vse opustošile in oplenile. Ako se zdaj, v tem skrajnem času, temu nesrečnemu narodu ne priskoči v pomoč, zgine z lica zemlje. Samo k Vam, istokrvni bratje, samo k Vam prihajamo s prošnjo: pomagajte trpinčenemu Macedonske ;nu robu, da bi ne izginil! Vsa Macedonija in Odrinsko okro /.je sta v živem plamenu s krvjo pbli-ta: kristjanska trupla pokrivajo polja in travnike in nad njimi se skup ljajo črni krokarji in orli, na mesto grobarjev in duhovnikov, ki bi jih pokopali. Usužnjence vežejo na debla, a pod njimi pa netijo ogenj in nesrečniki -kripljejo z zobmi in njih strašen krik čuti je več milj na daleč. Bratje! S to stran meje se je rešilo več nego 100,000 beguncev, ali v kakem stanju so?! Nagi, bosi, lačni, ranjeni, bolni, z bolnimi otroci v naročju in vse to skoro samo žene, kterim so možje poklani. Turške vojašnice so prepolne žen In deklet, okoli njih pa je samo nasi lje. zverstvo in nevsahljiva strast besnega Turka, kteri meče isto na <-esto, ko si je nasitil živinsko strast Strašno je videti 4000 deklet, ktere postanejo v kratkem posili-matere ter krščenim svojim mlekom podoje plod prokletega turškega vraga. Zdravniške pomoči takorekoč ni, pa I" tudi hrai:^ pomanjkuje. Kužne bolezni mečejo vsaki dan nesrečnike v hladni grob. Zato bratje pomagajte, pomagajte in zopet pomagajte!! Svobodna Bolgarija ne more sama pomagati, ker je primt. rana vzdrževati vojsko, s ktero čuva mejo pred turškimi napadi. Macedonija je postala klavnica, kakor pred tremi leti Carigrad in Armenija, kj - je bilo poklanih čez >0,<)00 nesrečnih Armencev. Ravno to misli Turek napraviti tudi v Ma cedoniji. Germanija gleda na svojo korist, želi, da Turek uniči Slovan-stvo v Macedoniji, da jo naseli s svojim ži vijem. Trkajoč na plemenito čisto slovensko srce, vpijemo k Vam, bratje, pomagajte macedonskemu sužnju, dobri Bog Vam to povrne tisočkrat! V Sofiji, 16. oktobra 1903. Predsednik: S. S. Bopčev m. p. — Tajnik: A. N. Dukov. — Člani: R. Dimitriev, T. Jablanski, S. N. Lov-čiev. Vsakogar, ki ima v prsih človeško čuteče srce, mora pretresti ta poziv, ki nam v kratkih, a markantnih stavkih slika grozno in obupno stanje naših bednih macedonskih bratov. Prepričani smo, da ta poziv najde odmeva v srcih vseh slovanskih narodov ter da tudi naš sicer ubogi, a vsikdar radodarni slovenski narod po svojih močeh priskoči v pomoč nesrečnim bratom v Macedoniji. Darove sprejema gori omenjeno "Slavja nsko blagotvoriteljno družestvo v Sofiji" ter se isti objavljajo v bolgarskih listih: "Večerna pošta", "Dnevnik" in "Sofijske Vjedomnosti'\ Za makedonske begunce. "Slavjansko blagotvoriteljno družestvo" v Sofiji se obrača v bolgar-' fikih listih do slovanskih bratov s prošnjo za pomoč bednim macedon-skim beguncem s tem-le pretresujo-fcim pozivom: - Ni xazkoino življenje, ki nas je napotilo, da vstanemo; trpljenje in zatiranje nas je nagnalo na to. Klanje, zapiranje, ubijanje, oma-dež, vnnje naših žen, hčera in sester, ktere vlečejo v hareme ter jih potur-frajejo, njihovo jokanje, ktero nam jrs7i!ira prsi, dovelo je trpina-roba, da pride do spoznanja. Pravična kazen. Omaha, Nebr., 7. dec. James G. Smith in James Gaugham, sta bila obsojena v troletno ječo, ker sta vkradla 2 centa vredno poštno znamko, ktero sta potom roparskega napada -dobila od starčka Henry Hermana. Ko sta slednjemu preiskala vse žepe, sta našla pri njem le znamko za dva cent«. Oba sta takoj nastopila kazen. Srčna telegrafistinja. Williamson, W. Va., 7. dec. V mi-uolej noči je znani lopov W. Howard-son, kteri dela pri drvarjih v Tha-ekerju napadel 201etno gospodično Katie Rouboughovo, ktera je teiegra-fistinia Norfolk & Western železnice. Dekle je bila na postaji sama, vendar je pa neustrašeno vzela svoj revolver in štirikrat streljala na napadalca. Dve krogli sta ga pogodili v prsi, tako, da bode radi zadobljenih poškodb umrl. Na to je zadevo naznanila sodišču. Dopisi. Cleveland, Ohio, 0. dee. Dne 25. nov. t. 1. slavilo je tukaj->uje podporno društvo 'Slovenski Sokol' šestletnico svojega obstanka. S to slavnostjo je bila združena dile-tantska igra, solopetje, petje v zboru, deklamacije, šaljivi prizor, serčelov, dražba itd., tako, da se je nudila občinstvu vsestransko prijetna zabava. Dne 25. nov. je poteklo toraj 6 let, odkar je razprostrl "Sokol" svoja krila ter ponosno vzletel v slovensko javnost. Dolga sicer ni ta doba, a za tukajšnje razmere pač lepa doba, saj se še druga tukajšnja društva nemo-rejo ponašati z višjo starostjo, še manj pa, da bi lahko zrli s tolikim ponosom v preteklost na svoje vspe-šno, napredku i blagor slovenskega naroda posvečeno delovanje, kljub mnogobrojnim težkoča1 Omeniti mor mo, da se jo društvu takoj pri njogovem porodu proroko-vala bližr "a smrt, kar se pa vendarle ni zgodi1 j v naše veselje pač pa v žalost njegovih nasprotnikov, to pa tudi zaradi vstrajnosti in požrtvovalnosti društvenih ustanoviteljev, prejšnjega in tačasnega odbora. Slavnost, ki se j^ vršila preteČene ilni, ostane gotovo vsakemu vdele-šencu v spominu, ker smelo trdimo, da tako lepo vspele slavnosti tukaj snje slovensko občinstvo še ni doživelo. Točno ob 8. uri zvečer nastopil je na odru društveni tajnik g. Jakob Hočevar, ki je v vznesenih besedah pozdravil v obilnem številu navzoče goste, črtal celo zgodovino "Slovenskega Sokola", ter bodiil navzoče k vstrajnemu delovanju v društveno korist. Vse posamezne točke zelo obzirnega programa so se vršile precizno in v občo zadovoljnost, tako, da se je čudil točnosti in zmožnostim posameznih delujočih udov vsak še bolj razvajen gledalec. Čez vse dobro je vspela igra "Ultra", kjer so prišli do veljave sosebno gospa Medeno\a, g Hočevar ter gg. Pečjak, Bajec, Ro t ar, Luknar, gdč. Zakrajškova In go spa Rotarjeva, kakor tudi vsi ostali ililetantje s svojim sigurnim n: neprisiljenim nastopom. Zelo je ugajal občinstvu samospev "Polončieakaterega je z znano dovršenostjo pel naš "couplettensaenger" F. Podles-nik, uadalje šaljivi prizor "Gc*t in natakar" ter zviševalna dražba brez biriča". Kar se pa tiče petja v zboru, je g. Kogoj kot pevovodja lahko ponosen na svoj zbor, kakor tudi gg pevci z vspehom, kojega so ta večer s svojimi izborno izvežbanimi glasovi dosegli. Tudi slovenska godba "East Knd" je prav povoljno vršila svojo dolžnost ter plesaželjnim parčkom do ranega jutra dražila pete v živali« m poskok. Cela slavnost se je vršila v najlepšem soglasju in občni veselo-i ter tudi v gmotnem oziru prav dobro vspela. Kar se tiče cele prireditve te slavnosti ter tako lepega vse-t ranskega vspeha, gre v prvi vrsti in polni meri zasluga g. Hočevarju, ki ji- s svojo žilavo vstrajnostjo in požrtvovalnostjo priredil tukajšnjim rojakom tako lep užitek. Splošno trje-n o, se pa pač mora priznati tudi ostali mu, nalašč v to svrho izvoljenemu pripravljalnemu odboru njegovo pri-pomoč in zasluge. Slavij a društvene šestletnice se jo spomnil tudi društveni ustanovitelj A. Kline, ki je slavnost pozdravil navdušenem pismu iz prijetne Dolenjske. On je namreč ustanovil pred šestimi leti društvo "Sokol" s svojimi tačasnimi tovariši ne iz hipnega efekta, ki ga vodi trenotno navdušenje, temveč iz prepričanja, da je društvo živo potrebno, da je za nas Slovence največje važnosti, rekli bi živ-Ijenskega pomena. Sedaj po šestih letih društvo sme s ponosom zreti nazaj na svoje delovanje, polno dela, a tudi polno vspehov in zakiicati s polnim pravom v svet: Tako je treba delovati v prid in blagor našega naroda. Želimo iz srca, da bi 'Sokol* vstra-jal na započeti poti in napredoval v isti mera kakor dosihdob, da bode ob svoji desetletnici štelo 200 delujočih in med temi najmanj 40 telovadečih udov. Vsekako bi bilo želeti, da se društvo popolni v telovadno društvo, ker so v to dani vsi pogoji, sosebno čvrsti udje ter brezplačna razpolaga s telovadnim orodjem pri bratih Čehih. Namen telovadnega društva bi bil vzgojiti mož, ki bi bili krepki in zdravi po telesu, močni po duhu in odločni po značaju in ta namen naj doseže v polni meri saj do tedaj, ko bode v Časti in slavi praznoval svojo desetletnico. Težiti je treba za pravim svojim ciljem ter začeti resnično sokolsko življenje, s kojim se širijo in dosežejo najpopolnejše lastnosti in moči telesne, duševne in nravne. H koncu moramo še omeniti, da se je občinstvo odzvalo v prav obilnem številu vabilom in iz skoro vseh slojev tukajšnjih Slovencev. S svojo navzočnostjo so nas počastili tudi bratje Čehi v prav častnem številu, dočim so, — kar nas je prav neljubo dirnolo — s svojo odsotnostjo "bleščali" najbližji nam bratje Hrvatje. Na zdar! A. B. Mi MLADO DEKLE staro od 18. do 25. leta, ktero je zmožno za vsako delo pri hiši dobi delo mesečne plače je $12 do $15. Več' pove: Joe Gacenek, Diamondville,1 o- (9-11-12) KJE JE! Blaž D olinar, doma iz Dolenje Dobrave, pošta Gorenja vas nad Ško-fjo Loko. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sin: Anton Dolinar, Box 2, Irwin, Pa. (9-11-12) Empejske in droge vesti. Praga, 9. dec. Z ozirom na umazani dogodek v knežjej rodbini Wih-dischgratz, morajo danes avstrijski listi poročati, da afera ni resnična in da si je vse "izmislil" nek sluga, kte-rega je "knez" odslovil. Tako je moral uradni list poročati in po njem vsi drugi avstrijski listi. One ljudi, kteri so resnico izročili javnosti, bodo sedaj "provizorično" sodili. Belgrad, 9. dec. Finančni minister Radovanovič je odstopil. Njegovo mesto je zavzel dr. Pasič. Splošno se trdi, da se bode ves kabinet preinačil. Ministerski predsednik Gruič želi tudi odstopiti. Berolin, 9. dec: Nemški državni dolg znaša sedaj 2 milijardi in 650 milijonov mark, ali več, nego je vsa Nemčija vredna. London, .9 dec. Od julija nadalje se bodo hamburški parniki na potu v Ameriko vstavljali tudi v Doverju na Angležkem. Potrebni pomol in skladišča bodo pričeli takoj graditi. Rim, 9. dec. V poslanskej zbornici je poslanec Santini interpeliral vlado glede svetovne razstave v St. Louisu, na kar mu je signor Riva odgovoril, da po kralju imendVana tozadevna komisija popolnoma in vestno vrši svojo nalogo. Paris, 9. dec. Ministerski predsednik Combes predložil je minister-skemu svetu poročilo o preiskavah, ktere so se vršile po vsej Franciji proti šolam, v kterih so podučevali redovniki. Posledica tega je, da bodo morali še več tacih šol zapreti. Sedaj je v ranciji še 3500 šol, ktere uprav ' i^v WW o\jij ivicic upiaV" 1 ljajo avtorizirani redovniki. Od teb j $ šol jih je mogoče 1900 takoj zapreti in redovnike prepoditi. Paris, 9. dec. Načrt glede obiska družbe ameriških članov kongresa v Parizu in članov francoskega parlamenta v "Washingtonu. se bode vres-ničil. Kranjsko slovensko katoliško podu. društvo svete Barbare Pa. v Forest City, Penna. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v Pennsylraniji. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Žalam, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa. I. tajnik: Ivah Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žig an, P. O. Box 575, Forest City Pa Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City GOSI BARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest Citv Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, "P. O. Box 607, Društveno glasilo je "Glas Naroda". OPOMINJAM S TEM VSE ONE rojake stanujoče v Jolietu in po raznih krajih Amerike, da poravnajo svoje dolgove v kratkem času ker drugače jih bom prisiljen naznaniti v listu s polnim imenom. - Joseph Kraintz, 200 Jackson St., Joliet, 111. ^ (8-11-12) POZOR! Slovence v Leadville, Colo., kteri bi radi pristopili k novemu podpornemu društvu, ktero bode v zvezi z Jugoslovansko Kat. Jednoto, naj blagovolijo priti dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v stanovanje dobro poznanega rojaka: G. Philips Store, na String Ave. Začasni odbor: Anton Križman. Philip Store. (8-11-12) KJE JE? Janez Snožnik, star 26 let doma iz Podjelovega brda, pošta Žiri na Kranjskem. V Ameriko je prišel meseca marca 1900 in delal v Lawrence, Pa., potem pa v Claridge, Pa., Dne 10. sept. t. 1. se je podal v staro domovino in v Greensburgu, Pa. kupil vozni listek za parnik 'Ta Tou-raine'\ a domu ni prišel; zgubil se je v New Yorku in nekam prešel. Ža njegovo bivanje ali podrobnosti o njem bi rad zvedel: Tomaž Snežnik, Podjelovo brdo. pošta Žiri, Kranjsko, Avstria, ali pa se naj naznani "Glas Narodu". (8-11-12) .€, C< fi več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki. S H val- ga od dne do dne, pov-sodt se ga Čisla in spoštuje obču-dvje njegove znanje (zmožnost) njegova stroga vestnost, m dobrosrčje. Njemu ni potreba priporočila, ko tisoč slučajev o/.diavljenia poveličujejo njegovo ime. Pri njemu se oglasa pismeno in osobno v enem dnevu več boln< kov, ko pri »stih, kateri njegov s»-stem posnemajo v enemu letu. Skušnja liaredi mojstra. Njegova neizmerno razširjena zdravniška skušnjo napravila ga je mojstrom zdravnikov in vestno izpolnitev svojega poklica utrdila je ugled njegov pri zdravniškemu znanstvu sveta in pri svojih zdravniških so-drugov. [|j Zaiemarjenje prehlajenja je posledica da večj: jil del bolnikov umerje. Od prehlajenja nastane unetje prsnih mrež, reumatizem, neuralgija, katar, bedičnih bolezen, med lem najhušje j etika. Da Vaše prehlajenje ne bi imela hnjše posledice, obernite se takoj na tega slavnega zdravnika. « ------ O n ozdravi ledične bolezni z posebno skušnjo, zanemarjenje te bolezni je prosto rečeno samomor Ledična bolezen okuži unn (vodo) in ima grožnje Ij posledice, njegov sistem ozdravljenja pomaga od- jjj ločno tej bolezni, bolečinam v hrbtu, bodenje na stra- ijj neh, bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, moč- jfl no gnanje na vodo, bolezen na mehurju in diugeJ^ sliČne pojave. hi ItI KJE JE! Joe K1 a n e a r, doma iz Dobrega polja pri Ribnici, preje sva bila skupaj na Sparti, Minn., a je prošel nekam v Ilibbing, Minn., ne sedai ne-vem za njegovo bivališče. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: John Grzin, Box 362, Ely, Minn. (20dc.) PRATIK0 ZA LETO 1904 je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo: Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerievo veliko pratiko. "GLAS NAHODA" 309 Greenwich St., New York, K Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland, O. MOHORJEVE KNJIGE so še dobiti in sicer šest knjig za $1.30 poštnine prosto. Dobiti so: "GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York N Y ali 1778 St. Clair St., Cleveland, O. "GLAS NARODA" prodaja po 1 cent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Chas. Derganc. 215 N. Congress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, 111. Frank Gabrenja. 519 Power St.. Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov liat prodajati, naj se oglasi pri upravniitruu Živčne bolezni ozdravi on z neprekosljivo ročnostjo in temeljito. Kdor od posleanih teh bolezni trpi, to je nem'-no spanje, razburjenost, slabost, in onemoglost kakor tudi na klavernosti, iazdraženosti, slaboumnost, giavobol. šumenje ušeš, kakor na dru-rjj gih od te bolezni nastajoČe, trpi naj se takoj ober-Sj ne na Protestor COLLINSA predno da njegova bolezen se ra/Ain in neozdravljiva postane, osobito žene morajo na to paziti. Moške spolske bolezni v raznih pojavah, ženske spolske bolezni, maiernu'ne bolezni, želodčne, plučne. jeterne, srčne, zunanje in unanje bolezni, ozdravi Piofossor COLLINS boljše, hitrejši m temelj'teji ko drugi. Obvarnjte se posnemovalcev sistema PiotessorDr. COLLINSA katerih ie sedaj mnogo nas-aio. Professor COLLINS je pripravljen za kakSoj kntej; si ko'i namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali Slovenki $»cco i/plačati ako mu zamore dokazati, da ti tako zva-ni glavni ravt.a^eiti ali imei^eiji »suh associesnov institutov ali zdravsivenih zavodov (objavljajo v la/.nib listah). Ti takozvani g'avni ravnatelji ali posesimki od isnr. zdravniških zavodov niso nič druzega feakov? spekuian'u z malo pia^o nastavljeni zdravniki. Ne dajte se v roke takim — Slovenci. Vse objave eleciri^mch pasov m electro-magnetičnih zdravilnih metodov so humbug. Podrobno o temu nečemo govoriti, kei dobro vemo ktloi je to poskus-.l se ie sam osvedočilda je vse humbug in iskonščenje ubozega delavca. Professor Dr Collins je imejitelj tfega zavoda vže :i let on je Se danes k-m.lu tega zavoda. On je samostojni lastnik in pred-stojniški 7rtravn-k tega zavoda, on je osobno odgovoren za \ sa dejanja in občuie 2 bolnikom natančno in vestno m to je njemu pripomoglo da je postal slaven, pnl|ub'jen m občno čislan zdravnik pred svojim sovrstnikom. Ne poslušajte nikogar in ne omagujte Slovenci ako ste bolni ako trp te na bodisikoji bolezni pišite ^li pridite osobno k: Prof. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, New York. Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj pride:o: ob delavnikah od 10 ure zjutraj do i ure popoldan: od 2 — 5 ure p:i !T» polan; ob nedeljah in praznikah, od ro ure dopoludne do I ure po;» >- cj ludne. V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer. Lepi poštni parnik "Red Star" črte TADERLA>D odljuje dne 12. dec. ob 11. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. Najnovejši ekspresni parnik KAISER WILHELM II. odpljuje dne 16. dec. ob 10. uri dop. is New Yorka ▼ Bremen. Ekspresni parnik "francoske družbe" LA SAY0IE odpljuje dne 17. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka ▼ Havre. Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.35 m k temu Se 15 centov za poštnino, ker mora biti do< nama pešiljatev registrirana« ■wllfiHlM Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Kerži&nik, P. O. Box 138, Federal, L tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Josip Perko, 1795 St. Clair Sr., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič. Ely, Minn. Pa. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Bor 105, Ely, Minn, in i»o svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". ASSESSMENT ŠT. 6. Za umrlega brata Fran Lozavca, uda društva sv. Cirila in Metoda ?>t. 1 v Ely, Minn. Umrl dnč 3. septembra; uzrok smrti: krč v želodcu. Opravičena podpora $800 in $100 za pogrebne stroške. Z* umrlega brata Josipa Okicki, uda društva sv. Štefana štev. 26 v Pittsburgu, Pa. Umrl dnč 4. oktobra; uzrok smrti: povožen od vlaka blizu Braddocka, Pa. Opravičena podpora 8800 in $100 za pogrebne stroške. Za umrlega brata Martina Gruden, uda družtva Sladko Ime Jezus Št. 25 v Evelethu, Minn. Umrl ei.c 9. septembra; uzrok smrti: "pobit v rudniku. Opravičena podpora $Soo in £100 za pogrebne stroške. Za umrlo soprogo Mana Centa, soprogo brata Matevža Centa, uda družtva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn. Umrla dnč 21. maja v Železnikih, Kranjsko. Opravičena podpora $300. Originalni mrtva Ški list omenjene soproge se je bil izgubil, zatoraj je nismo objavili, doli ler nismo prejeli duplikat; to je uzrok, da pride še le sedaj v assessment. Za bolno podporo brata Jurije Modriča, uda družtva sv. Barbare Št. 4 v Federalu, Pa. Uzrok bolezni: zlomljenje noge. Opravičen do podpore $100 od 4. maja 1903 do 4. septembra 1903. Razvidno bode, da sta assessinenta štev. 5 in 6 zvišana in da navidez no se je več vplačalo kakor pa i/plačalo; pomniti pa je treba, da je precejšnje število bolnih udov plačano vsaki mesec, kteri ne pridejo v assessment, dokler niso popolnoma plačani. Jednota ima tudi ravno sedaj precejšnje izdatke za nove tiskovine. Vsi'računi in izdatki bodo pravočasno •bjavljeni. Assessment je razposlan na 2503 udov in vsaki ud plača po S 1.50.*'. NAZNANILO. Vsa družtva so vljudno proŠena poravnati vse doneske Jednoti naj kasneje do 30. decembra t. 1., ali pa se opravičiti. Koncem decembra iz delujem šestmesečni račun posameznih družtev in bodem primoran obja viti vsa družtva, ktera bodo ta Čas brez opravičenja dolgovala lednoti. Jurij L. B r o ž i č, I. tajnik. Drobnosti. Iz M o n e s e n, P a., nam poroča naročnik našega lista, da so tam po tritedenskem počitku zopet pričeli delati v tovarni za žico, last Pittburg Steel Co., s 1. dnem decembra; dela zopet 2000 delavcev. Umrl je v Spod. Dravogradu upokojeni gozdni oskrbnik Tr. K*. Godec v 84. letu svoje starosti. Vlak v ognju. Iz St. II j a po ročajo: Dne 18. nov. se je vnel in progi juž. železnice med Novocer-Kvijo in St. lijem vagon, obložen z 8< zavoji turškega tobaka. Voz in njegova vsebina sta popolnoma zgorela Tobak je bil namenjen v Nemčij<> Kako je nastal ogenj, še ni znano. -e napadel z nožim. jelo orožništvo. Cuferja je pri- Soseda v 3 t r e 1 i 1 v trebuii. Iz Cirkovce pri Pragarskem poročajo: l)ne 8. nov. sta se prepirala zakonska Ivaizer, k<» sta prišla zvečer domov. Martin Osenjak je hotel braniti ženo, • sled česar se je Kaizer tako razjezil, la je v streli 1 za njim ter ga nevarno ranil v trebuh. Ranjenega so prepe-jali v graško bolnico. Oblak se je utrgal. Iz Jel-san poročajo z dne 18. nov.: V hribih nad vasjo Novokračine se je utrgal nedavno oblak, da so potoki hipoma siln narasli. A ker tečejo ti po sredi vasi, je voda udrla tudi v hleve, kleti in pritlične prostore Bploh. Na več krajih je bila živina vsa v vodi in rešiti so jo mogli ljudje le z veliko nevarnostjo za svoje življenje. V cerkvi je segala voda do polovice oltarja. Klopi, ki stojiti pred oltarjem, je voda odnesla do vrat cerkve, zbok česar ni bilo možno odpreti teh poslednjih. Cerkvena obleka po omarah je bila vsa v vodi. Poljaki pridelki, ki so jih ljudje ravno pospravili, so tudi vsi splavali, tako. da bodo ljudje v velicih stiskah preko zime. Županstvo je takoj ukrenilo vse potrebno in je Škodo precenilo. Prosilo bo tudi vlado za podporo. Čujemo, da se je slična nesreča dogodila tudi v Zabičali. Moško truplo so našli v Savi pri Šmarci. Utopljenec je visok 168 em. Skoro gotovo je utopljenec meseca oktobra pri Hrastniku utoniv-si tovarniški delavec I. Mrak iz Sp. Tribuč, okraj Tolmin. Iz morja so potegnili pri Rovi-nju mrtvo truplo 22 let stare natakarice Erneste Steiner. Oblast preiskuje, ako se je zgodil zločin ali samomor. Pri pomirjevanju. Dne 8. nov. ata se sprla v neki gostilni v Železnikih drvarja Ivan Cufer in Josip Smid ter se končno tudi stepla. Ker se je Smidov oče mešal med nju, da bi ju pomiril, zagnal mu je Cufer pollitersko flašo in krožnik v glavo, da ga je nevarno ranil ter ga slednji S — Zgradba Bohinjskega predora. Jeseni 1. 1900 se je pričelo z zgradbo Bohinjskega prodora zajed-.10 v Bohinjski Bistrici na severu in ' Podbrdu na Goriškem na jugu. Delo je izvanredno hitro napredovalo lasi so se že takoj sprva pojavile pre-•ejšnje težkoče. V začetku se je izvr-alo 1.4 do 2.8 metra predora. Ker je oa na južni strani nedostajalo stavbenega kamenja, se je moralo gledati ■ ia to, da se predor čim preje izvrta la se more stavbeni materijal dovajati na jugoseverne strani. Zato se je ielo meseca junija vrtati na severni -trani s pomočjo električnih vrtalnih strojev, vsled česar je delo napredovalo vsak dan za 4.9 do 7 metrov. Zgradbo so v tem času zaverali samo »lazi na južni strani prodora, ki so se pa s primernimi sredstvi skoro za-prečili. Ko se je pa letos meseca ok-obra s severne strani izvrtalo že pri-uČno 1000 metrov v-apneni teren, se ie nakrat naletelo na krepak stude-lec, ki je dajal v 1 sekundi 70 litrov vode. Odtekajoča se vodna količina iz aredora je znašala 210 litrov v sekundi, ktera se je včasih zvišala celo na 400 litrov. Kaj to znači, se razvidi iz tega, da bi ta voda zadostovala ^elo za vodovod na Dunaju in bi prišlo na vsacega dunajskega prebivalca prilično 20 litrov na dan. Da se je ia. to vodno maso napravil odtok, se ie moralo vstaviti vse drugo delo. Za to se je porabilo cele štiri Tedne. Se-laj je delo zopet v starem tiru. Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželneu sodišču. Jurij Bijončič iz Št. Jurja (Sen), miner v Bohinjski Bistrici, je v noči od 8. na 9. vinotoka t. 1. v Zadnikovi gostilni v Bohinjski Bistrici bil od domačih fantov pri plesu s tem oviran, da so mu noge spodbijali in ga suvali. Ko se je pa Bi-jondič hotel izogniti izzivanju s tem, da se je mirno k svoji družbi vsedel, mu vendar ni dal miru znani razgrajač Šimen Novak, udaril ga je po obrazu, na kar so ga tudi drugi fantje naskočili, ga na tla podrli, in ko se je zopet pobral, pobili so ga znova na tla. V tem kritičnem položaju je potegnil Bijončič nož in jel mahati proti napadalcem, zadel in ranil je smrtnonevarno Val. Ravnika in Matijo Znidarja; Anton Torkaj in Ši-men Novak sta bila težko ranjena, J. Zelranu pa je bila vratna žila piere-zana, kri je >inila v pljuča in je vsled zadušenja na licu mesta umrl. Jurij Bijondič je bil zaradi prekoračenja silobrana obsojen na 3 mesece strogega zapora. — Franc Rakove, posestnikov sin v Javorniku, je dne 15. pip in to je dalo povod pretepu. Ra-kimovca v Zanovi bajti z nožem sunil Janeza Jauha, skregala sta se zaradi kovc je bil obsojen 11a 4 mesece ječe. — J auez Kaštrun, kovaški pomočnik 1 v Goricah, je bil jezen na posestnika Ante >na liehbergcrja iz Zgornje Bele, ker si je domisljeval, da ga je nekoč orožnikom ovadil. Zvečer 23. vel. sr-pana, o priliki, ko se je Rehberger vračal iz Bizjakove gostilne domu, jel je Ivaštrun kamenje na njega metati, kamen, ki je priletel v desno ramo, zadal mu je težko poškodbo, obsojen je bil na 9 mesecev težke ječe. — Anton Stare, hlapec na Količevem je dekli Mariji Burja grozil, da jo bo ustrelil ali pa pretepel. Dne 13. mal. srpana udaril jo je s peto kose na desno ramo. Stare je bil jezen nanjo, ker ga ni marala in mu nekoč ni hotela odpreti okna. obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. — Ignacij Zupan čič in Ign. Mahne, delavca v Mengšu, sta se dne 28. prosinca t. 1. v Lavri hovi gostilni skregala zaradi žensk. Po Mahnetovem odhodu je šel Zupančič za njim ter ga je dvakrat udaril, vnel se je pretep. Mahne je izpod suknje izvlekel vinjek in ga je udaril na levi palec, nakar je Zupančič vrgel nasprotniku kamen v čelo. Mahne je bil obsojen 11a šest t<">diiov ječe. — U mor vdove Oransz. Iz Lvova poročajo, da je bila 12. nov. ob 10. viri zvečer izrečena sodba radi umora vdove Oransz in njene služkinje. Porotniki so potrdili vsa vprašanja. — Wierzcliolek je bil obsojen na smrt, se ne 201etni Czerveny na dvajsetletno ječo, vratar Radzievicz na štiri-mesečno ječo. Wierzcholek je vložil pritožbo ničnosti. vrhom, in sedaj šele noč. :ne prava — Zaigrana žena. Kakor poroča 8 kg. Visok je 100 cm ter meri v obsegu čez prsi 87 cm. Celo telo mu je v primeri s tem razvito, a ravno tako lepo so razvite tudi njegove duševne moči. Roditelji tega orjaškega dečka so srednje velikosti in slabe telesno konstitucije- — Resnica v oči kolje. Kakor strela iz jasnega neba priletela ie med častnike v Forbaehu (Baden-Nemško) vest, da je poročnik Bilsen spisal neko knjigo "Garnizija" in da knjiga provzroča senzacijo. "Kako!" — vzklikali so, "Bilsen je spisii.' roman?" Oni sanjač. Oni norec? Gotovo se mora vse smejati nad vsebino one knjige. Skoda, ker sieer je Bilsen dobra duša." Slednjič je prišla knjiga tudi med častnike v Forbaehu. In čitali so jo. In še kako! Pomislite: v knjigi so bili častniki tako natančno opisani, o vsakem je bila navedena tudi najskrivnejša stvar, da je mogel čitatelj že na prvi hip spoznati o kterem častniku je govor in kak je ta častnik v resnici. Vse je bilo grozno ogorčeno. "To je nesramnost", kričali so vsi, "temu lumpu moramo jo zasoliti! Čita naj knjigo komandant." Komandant je prečital knjigo in poklical k sebi pisatelja. "Zakaj ste pisali ta roman? Kako ste za-mogli s takimi barvami opisati vse tukajšnje častnike?" vprašal ga je z nagrbančenim čelom. "To je sama, čista resnica", odgovoril je Bilsen. "Ko sem prišel sem, videl sem bolečine, strasti 111 sramote mojih tovarišev, ki so prav take, kakoršne so na tisoče in tisoče častnikov posajenih po Germaniji in spisal sem knjigo. Mislil sem, da storim dobro, meneč, če naštejem bolezni, najdejo se za nje zdravila." "Slabo ste storili", zarjovel je nad njim poveljnik, "v ječo za sedaj, marš!" Knjigo so zaplenili, in poročnik Bilsen ima na ramenih tožbo, ker je "izdal uradniško tajnost." — Dvakratni solnčni zahod imajo vsak dan v angleškem mestu Leek. Zahodno tega mesta je visoka gora z dvema vrhovoma. Zvečer zaide solnce za to goro ter nastopi tema. To je prvi solnčni zahod. Prižgejo se plinove svetilke in navidezno je nastopila noč. Toda čez dobro uro se pokaže solnce zopet v odprtini med obema gorskima vrhovoma, iti zopet je dan ter se luči privijejo. Čez nekaj časa zgine solnce za drugim K o 1 e r a v Indiji. Kolera je v prvem tednu oktobra pobrala 14,000 osob, dočim jih je istega tedna preteklega leta umrlo le 8800 osob vsled kuge.Sieer se ta bolezen vsnko leto v jeseni bolj razširja, toda nikdar še ne tako liudo. kakor letos. Umrje jih vsak dan okolu 11XJ. Dohio se je obneslo tamkaj stavljenje koz, ker jih je od 1200 osob. kteri 111 so bile koze ce-ljene. zbolelo le 12. in ena osoba je umrla. Prebivalci mesta Luknov tožijo. ker se tako malo stori proti koleri. V preteklem letu je 4000 prebivalcev tega mesta umrlo, 20,000 pa jih je iz strahu pred smrtjo zapustilo mesto. Na mnogih krajih se že kažejo kot žalostni nasledki bolezni, mnogo beračev in tatov. Tatovi ro pajo po zapuščenih hišah. Ker se nič ne stori, da bi se odvrnila ta nalezljiva bolezen, zato ni pričakovati boljših razmer. Kretanje paruikov. V New York so dospeli: Kaiser "Wilhelm II., 8. dec. iz Bremena s 1518 pot. Pallanza, 8. dee. iz Hamburga z 371 potniki. Dospeti imajo: Graf Waldersee iz Hamburga. Oceanic iz Liverpoola. Chemnitz iz Bremena. Ethiopia iz Glasgowa. La Savoie iz Havre. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Kroonland iz Antwerpena. Amsteldyek iz Rotterdama. Siberia iz Hamburga. Armenian iz Liverpoola. Odpljuli so: Arabic 9. dec. v Liverpool. Xoordam 9. dec. v Rotterdam. Odpljuli bodo: Lahn, 10. dec. v Genovo. Siberiau 10. dec. v Glasgow. . Moltke 10. nov. v Hamburg. La Champagne 10. dec. v Havre. Vaderland 12. dec. v Antwerpen. Campania 12. dec. v Liverpool. St. Louis 12. dec. v Southampton. Kaiser Wilhelm II. 15. dec. v Bremen. Amsteldyek 10. dec. v Rotterdam. Oceanic 16. dec. v Liverpool. La Savoie 17. v Havre. Graf Waldersee 19. v Hamburg. Umbria 19. v Liverpool. Main 19. v Bremen. New York 19. dec. v Southampton. Ethiopia 19. dec. v Glasgow. Kroonland 19. dee. v Antwerpen. Kranjske katol podporno društvo PRESV SRCA JEZUSOVEGA v Clevelandu, Ohio. Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John Saje, 36 Diemer Street. Predsednik: John Saje, 87 Hofiman Street. Podpredsednik: Anton Ogrinc. 3 Norwood St. L tajnik: John Avsec, 104 Case Av* II. tajnik: Anton Sepic, 796 St. Clair St. Blagajnik: Lorenc Petkovšek. 185V> E. Madison Ave. Odborniki: John Gornik. Antou Novak, John Petkovšek, Alojzi j Saje. Maršal: Martin Janežič. Pisatelj pohotnih knjižic: Anton Smole. Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magača Anton in John Simončič. Društvo ima sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v ..Jaittes Hali". 1716 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Naslov za pisma je: John Avsec 104 Case Ave.. Cleveland. Ohio. Lepo urejena SLOVENSKA GOSTILNA v Ely, Minn., v kteri vedno točim izvrstno pivo, fino vina in whiskey, prodajam tudi domačem importirano smod-ke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem v New Yorku; rojake tudi rad postrežem v družili zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, .ili potrije v staro domovino. Z veleštovaiijem T VAN flOVŽE. rigajo za slovenski Slovensko-hrvatsko zdravilišče. Vsem našim rojakom, kteri bolujejo na kterejkoli bolezni, naznanjamo tem potom, da je slavni svetovni zdravnik, kteri je že med vsem ameriškim svetom poznan kot jeden najboljših zdravnikov na njegovem glasovi tem zdravilišču, ktero se imenuje Hew York: Hell of Medicine otvoril oddelek za Hrvate in Slovence in nam tako priredil slovensko* Hrvatsko zdravilišče v Ameriki, tako, da v nadalje ne bodemo prepuščeni zdravnik om, kteri ne poznajo nas, niti se ne in hrvatski narod. ► x- r°r*j\r°jaki» živite v oddaljenih mestih, kjer se ne morete za- teči k dobrim zdravnikom, kakor je to v New Yorku mogoče, ako bolu-jete za kterokoli boleznijo, obrnite se na Vaše zdravilišče* kajti dr. Thompson je zdravnik, kteri zdravi zastarele bolezni z najboljšim vspehom. Vsakdo, komur so drugi zdravniki dejali, da je njegova bo ezen neozdravljiva, naj se obrne do nas in se bode osvedočil, da ni bolezni, ktero bi dr. Thompson ne mogel ozdraviti. Nekaj o dr. Thompsonu. Dr. Thompson je bil več let zdravnik v največih zdravilnih šolah v Evropi, kjer je imel priliko, da se uči, kako je zdraviti raznovrstne in zastarele bolezni. Bil je v Londonu in v Parizu, kjer so najboljši zdravniki na svetu. Tamkaj je on že v mladosti dobi! glas najboljšega zdravnika. Na Dunaju se je pa ves svet začudil, ker je ozdravil bolnike od bolezni. kterih se ni upal ni jeden druzih zdravnikov ozdraveti. Zato je tudi dr. Thompson dobil največ odlikovanj od najuglednejih osobnosti v Evropi. Pred par leti, ko se je še mislilo, da se jetika ne more ozdraveti ozdravil je dr. Thompson v Franciji 23 osob od te opasne bolezni. Vse svoje življenje posvetil je preiskavanju zastarelih bolezni, kakor jetike otrovanje krvi, bolezni na jetrih, reumatizem in druzih bolezni. Sedaj zdravi tukaj v Ameriki z najboljšim vspehom. Predsednik Zjedinienih arzav imenoval ga je najboljšim zdravnikom. A sedaj naj proslavi njegovo ime tudi med nami. V istem zdravilišču je za tajnika naš rojak G. A. Sokolič. V vsakem slučaju, ako hočete, da se Vam kaj raztolmaČi, ali da v me^tu, kjer Vi stanujete ni zdravnikov, kteri bi Vam zamogli pomagati, ali ako se bojite, da imate kako nevarno bolezen, obrnite se samo z marko za 2 centa do gospoda A. Sok:oliča. On Vam bode poslal raztolmačenje po dr. Thompsonu o vsem, kar ste ga vprašali, kajti zavod je vstanovljen, da pomaga v prvej vrsti našemu narodu. Odkrito moremo izjaviti, da je dr. Thompson storil mnogo dobrega /a slovenski narod v Ameriki. Ker je on jeden od najuČenejih zdravnikov, ga priporočamo vsem Slovencem, kteri žele, da se popolnoma in povsem ozdravijo. Obrnite se le do njega. Za bolnike, kteri obiskujejo zdravilišče osobno, odprt je urad ves dan. Ob nedeljah od 10. do 2. uri po popoludne. Pišite na New York Hall of Medicine 237 Lexington Ave. (Corner 34 str.) New York. Svira vse vrste glasbe. ^jV. Učenje kacega inštrumenta je * nepotrebno. Columbia Records. Stroj govori razločno. Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih si oznamenjeni glasbeni in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; $'0 ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi proces. Mnogo boli trpežen, nego vsak drug cilinder-. COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 9*3 Chambers Street, New York City. Svoji k svojim! - Josip Gorišek^ 5136 Rubby St., Pittsburg, Pa.. zastopnik "Glas Naroda". Pošiljam DENAR v Evropo po dnevnem kurzu, hitro; preskrbujem prevožne karte za vse paro-brodne črte. V zvezi sem z r. F r. Sakserjem v New Yorku. Zastopnik tvrdke Jo«. Triner, Chicago, 111., ter imam zdravilno grenko vino vedno v zalogi. T©-ooTo 89 E. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura ........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebru: .ra---- z dvema pokrovima$l$.00 Ako ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jaračene 20 let: 16 Si^e 7 kamnov $15.00 16 « 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za 3 kamnov........$14.00 Opomba: Vse are sr nnjboliše delo Elgin in Waltham ter jamČene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Stonichp 89 E. Madison Street, CHICAGO, NAZNANILO* Rojaki! Kdor želi dobro Millerje-vo Milwaukee pivo pitik pri domačem vinu se veseliti, z najboljšim whiskeyem se pogreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kadil.i, oni se mora k IVANU KRUŠIČU zaleteti, na 4. ulici, severno od katoliške cerkve v Frontenac, Kanaaa. (5nv-31dc) ______ POZOR ROJAKL Na mnogo vprašanj odpovorimo tem potom, da prodajamo jaslice za $3.75, poštnine prosto. "V zabojeku se nahajajo vsi k jaslicam potrebni leseni kipi, kakor: sv. Jožef, Marija, Jezušček, pastirčki itd. Kdor rojakov želi tak zabejček, naj denar pošlje in mi nemudoma odpošljemo jaslice. Pišite na: International Manufacturing Co. Box 948, New York, N. Y. se Posavček. Slika iz življenja v polpretekli dobi. (Dalje.) "Kaj hočete?", upraia osonio. "Gospa prosijo, da bi gospod prišli malo k nji.. P "Reeite gospej, da ima tako daleč do mene, kakor jaz do nje". "Gospa pravijo, da jo boli glava". "Naj nanjo polaga mrzle odklade". "Gospo mučijo krči". "Vzame naj si želodčnih kapljic". "Gospa omedleva----" "Poli j te jo z mrzlo vodo — v obče pa prosim, da me ne nadgledujete s takimi bedarijami. Cesto sem že rekel gospej, da me ne ganejo take komedije". In ko odide hišina, nadaljuje Svetin: "Ker njena blazna ljubosumnost celo pred posli ne pozna mej, prisiljen sem reči eelo pred služkinjo, da ne zametuje samo sebe, temveč tudi mene pred svetom. Sklenil sm, da ne odstopim od svojih načel, in naj se zgodi potem kar hoče, celo naj - hujše___." "Tako — tako — tako!" zaječi nekdo v postranski sobi- "To so tedaj tvoje obljube, ko sem te vzela..." "Ne žali me! — Jaz, jaz sem vzel tebe, jaz sem te osvobodil nehvaležnega, neprijetnega devištva, — jaz sem ti žrtvoval svojo mladost —" "Da bi, prej ko mogoče, učinil ka-rijero". "Žal!" Po salonu razburjena vihra Svetinov« gospa, precej visoke in suhe rasti. Iz bledega obličja sršelo je dvoje zlobnih očij; nad brazdatim čelom moleli so ji kratki a rdeči kodri. Oblečena je bila v okusno domačo opravo. "Konečno sem teh domačih komedij sit do grla", nadaljuje dr. Svetin "Jaz ti ne dajem povoda k ljubosumnosti in torej prepovedujem, da me sramotiš pred posli, inače odklanjam veselje in čast, še nadalje bivati s teboj pod jedno streho". "Saj vem, da že davno hrepeniš po ločitvi, razdruženju". "Ti si blazna. -— blazna, ker meni in sebi ostrupljaš življenje." "Jaz sem blazna!" kriči gospa Sve tinova, "in to mi pravi moj mož, moj soprog!--— Da, v istini je to da bi znorela, — zno — re — la" zadnje besede vtihnejo v postranski sobi, kamor odvihra vsa razburjena Nastane tiho kot v grobu, čuje samo nihanje ure. Malo na to se strese dr. Svetin, da mu kar strepečejo zobje. Zeblo ga je, da, zeblo, notri na dnu srea. "V glavi mi vre, srce mi pa pre tresa mraz", de dr. Svetin in vzdihn< globoko. ^Trpeti moram, kar sem za služil. Kako morem imeti lahko srce ko me teži kletev izdanega dekleta kletev vtopljenega deteta! Kako gro zno se maščuje mladostni greh! Sam sem si zakuril peklo in vendar me zebe v teni peklu. Kako srečen je pol nagi siromak na ulici proti meni i"— Zvonček pri vratih zadoni. Slu žkinja prinese mali zavojček uradnih spisov. Dr. Svetin razvije in čita: "Gospodu dr. Svetinu, preiskovalnemu sodniku! Ker bom jutri odsoten radi uradnih poslov, izvolite Vi zaslišati pričo Kezo Mavrinovo glede na roparski napad v gozdu na Proseki___ N. N. svetnik c. kr. dež. sodišča. "Rezika Mavrinova!" ponavlja dr. Svetin, in zdi se mu, da mu je šinil plamenček iz srca, da nehote položi roki na prsi. "Rezika. Rezika! In jutri se imava zopet sestati v — sodni dvorani. Možno, da se shirajo nad mojo glavo oblaki, da me uničijo kot črva. Ne bojim se. Bedno je moje življenje, kaj me more zadeti hujega nego — smrt, podobno oni mojega otroka?" Sede za pisalno mizo, na ktero je bil prej položil uradne spise. Obaezali so mnogo orožniških poročil in preiskave okrajnih sodišč. Pregle-davši površno te spise, zamisli se. Pred njega dušo stali ste dve osobi: bivša ljubica in sedanja njega soproga — dve nepopisno različni oaobi. Prva sveža, krasna kot angel j, — druga vela, odurna kot čarodejka. In v očeh Rezike kaka ljubezen, in t« kako peklo ljubosumnosti! "Razsodi obe, ti sodnik!" tako kli-njemu notranji glas, "in sodi sam sebe, kdo si! Kje si imel razum, kje veat____r 9. Drugi dan popoludne ob treh na-l>oti se Rezika proti deželnemu sodi-iču. Pred očmi delala se ji je kar megla. Videla se je v duhu obsojeno ie naprej. Saj je bil jeden obeh roparjev mož oskrbnice nje otroka — Kocmur sam I Dete ne more več pu-stiti na reji pri Kocmurjevih, in vse pride na dan, — da je ona mati v Savo izpostavljenega otroka. Dan poprej se je sicer dolgo posvetovala s svojim duhovnim svetovalcem, ki ji je živo naročal, naj trdno zaupa v božjo previdnost, brez čegar volje ne pade niti las s človeške glave, toda ci značaj je zelo omahljiv. Pot sodišča zdela se ji je kakor pot na Za Božič in Novo leto Slovenci radi pošiljajo darove svojcem v staro domovino in to iz te dežele večinoma gotovem denarju ako to storite, poslužite se mojega posredovanja. m RABI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakskbjtt. ' Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Frank Saksen 109 Greenwich St., New York Podružnica: 11 1778 St. Glair St., Cleveland O. ils iSSS^lsŠSSsSsS m J§> £ Sodni sluga jo spremi do preddvo-rane. Pri sv. Jakobu je uprav odbila ura deset. Ujunači se ter s tresočo roko odpre vrata. Pri vratih pošto j i.- S hrbtom nasproti nji je sedel sodni uradnik, tik njega pisar. Obrne se. Rezika malo da ne omedli presenečenja. "Cesa se pa bojite?" nagovori jo uljudno dr. Svetin in ji ponudi stol, naj sede. "Hvala, ne", odgovori boječe, uprši svoje krasne oči radovedno v dr. Svetina. "Kako je dražestna!" pravi sam v sebi, "kako ji prija ta boječnost!" "Prosim, umirite se", de na to. Rezika se dolgo ni mogla vzdra-miti iz presenečenja, videča pred seboj vzročitelja svoje nesreče. Toda z ženskim čustvom spozna takoj, da je dr. Svetin sam v veliki zadregi. Pogleda mu v oči, in malo, da se ne izda. Toda pogled na mizo, kjer je .št&1 o sv. Razpelo, in na pisarja, vz-Irami jo, da se nahaja v sodni dvorani. Dr. Svetin zre v nje zdravo in mladosti kipeče lice, in iz prsij se mu utrne globok vzdih — spomni se ne-.lote njegove soproge doma. In Rezika, kakor bi pojmila ta vzdih, čuti v tem trenotju, da ta, ki jo je zapeljal in opustil radi karijere, ni srečen s svojo ženo. V hipu se ni mogla ubraniti škodoželjnosti. Svoje oči upre vanj, kakor bi mu hotela reči: "Glej, kako si naredil mene in sebe nesrečnega !" "Znano vam je", spregovori dr. j Svetin, "zakaj ste poklicana. Bil sem ^e le sinoči pozvan, da vas zaslišim in zbog tega nimam iz uradne preiskave o roparskem napadu jasnega pregleda. Najbolje bo, da mi vse nadrobno poveste, kako se je to vršilo; potem še le spišemo zapisnik". Rezika jame pripovedovati, kako je cesto hodila skozi gozd v znano vas. Toda početkom ji zastaja govor. Zadrežno pogleduje pisarja tik nje, ki se pa navidezno ni zmenil dosti za nje pripovedovanje. Ceekal je nekaj po papirju, pričakujoč, kdaj prične narekovati sodnik. Dr. Svetin torej nadaljuje: "Povejte mi pred vsem: zakaj ste često hodila v to vas?" Zadrega nje postaja vedno večja. "Ne morem vam pomagati, na to vprašanje mi morate odgovoriti..." Rezika se dolgo obotavlja, slednjič vzdihne in odgovori polglasno: "Dete imam ondu!..." Preiskovalnega sodnika dirne nekaj nemilo. CDalje prihodnjič.) International Munufacturing Company Box 348, New Torb City, Iff. Y. Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slov-nskim d t uit vam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badgers in regalije), gumbe, Cepiče in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Sea> Press), gumas ih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna- ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zslogj najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS (varnostnih bjiiev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarpm, ruda jem. tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegan-n.h šatuljah od $2.00 dalje. Grafofoni, fonografi, amateur-fotografični aparaii, can.ere td, — P,«.yata zalega godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. O- Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dob«o! Kupi ter postreži svojemumožtt z lepim kosom pečenke, kakoršno dobi a pri Martin GeršiiSu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo, Telefon: 4.33 Union. CP Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojake-in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastn:.- prodajalec UK, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj Cene uram so naslednje: Nikel nre 7 Jewels $6.— 15 Jewels Walt h am §9.— Srebrne ure z enim pokrovom $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma £16.— in višje. Boss ease 20 let garancije: 16 Size 7 Jewels 815._ ?? »» $18.— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 .Jewels 825.— M M I t 1» $30.— Nad 3> let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI 4« SIDRO 99 Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGRO itd. in razne reumatične nepriiike. SAnOt 23d. In 5Oct. v vich lekarnah all pri Richter & C i Rojakom naznanjam, da com otvoril trgovino z vinom, in sicer prodajam dobra californij-ska vina in Kapa Valley po 40 center črn* vino; belo Tino pa od 45 et naprej. Vino pošiljam na tn kraj« t Z jed. državah. Za obila naroČila ae priporoča • apoitoTanjem M. BOGOTA, _ Box «4» Crockett, California. Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Man ji zneski naj se poši ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naroebo knjig je napraviti: M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po sujajo pod naslovom: . TVT "D — ~_1 _ Care of B. Schuette, JJK. Pogorele, 52 State St>) Chicago, 111. Družinska pratika po 10 ct. Božične in novoletne razglednice po 3 za 10 ct., 12 komadov 25 ct. Murčki iz ieškega zlata so mi pošli in jih^pricakujem. Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožuik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. NaroČilom je priložiti denar. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv Alojzija It. 31. J. S. K. J. v Brad-docku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako Četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leto bih so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matev/ Kikil, podpredsednikom. 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Z^onc. Frank Setina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni -ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati. Društreniki a«itirajte t prid dru-S*™' ODBOR 4 mm 64. Compagnie Generale Transatlantique, Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SV1C0-INNSBRUK LJUBLJANA POŠTNI PARNIKI SO J * »Li Lorraine", o« dv* vijaka...........................12.000 ton, ,,La Savoie", ,, „ „ —.......................13.000 ,, ;pLa Touraine«', „ „ .....................................10.000 „ ^L'Aquitaine", „ „ „ ..................................10.000 „ ,,La Bretagne"...............................................8.000 „La Champagne",.................................8.000 , „ La Gaacogne",..............................................................8.000 „ 25.000 konjakih oaofit. 25.000 „ „ 12.000 „ „ 16.000 „ „ 9.000 „ „ 9.000 „ „ 9-000 ti i> Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob ro. ari dopoludne. Parniki odpljujejo la pristanišča *tv 42 North RiTer, ob Morton Street: La Champagne. *La Savoie La Bretagne *La Touraine La Champagne 10. dec. 1903. 17. dec. 1903. 24. dec. 1903. 31. dec. 1903 7. jan. 1904. *La Savoie La Bretagne •La Touraine La Champagne *La Lorraine 14. jan. 1904. 21. jan. 1904. 28. jan. 1904. 4. feb. 1904. 11. feb. 1904. G^1 Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. filtru tgeteijt: 32 BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (H0LLAXD-A ME R1 SKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vija^ kom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. ST ATEN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: j DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrassc. / BRNO, 2i Krona. Parniki odpljnjejo: Iz ROTT^RDAMA vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako sredo ob 10. uri zjutraj. ~ . ■_■ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW TORE. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. RED STAR LINE (Prekoinorska parobrodna družba „Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + * + * * + + + Philadelphia in Antwerpenom, . Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton. KROONLAND.......... 12760 ton. FINNLAND............ 12760 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za t potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in uruge dele Avstrije. j Iz NEW TORKA odpljujejo parniki vsako loboto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. M ob vznožju Fulton Street. — Iz PHLLA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO, — Cor. 3rd & Pine Sts-ST. LOUIS. — 30 Montgomery Sfc, SAN FRANCISCO, ali na njeno zastopnike.