Poštnina plačana r gotovini 73377 1F lili CENA IZVODU 10 DIN podjetje III izdaja Časopisno založniško •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urgdnlk: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta TomšiCa« v Ljubljani — Uredništvo ln uprava v Ljubljani — Uredništvo: Llkozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. G02-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-691 (ob nedeljah tudi 31-193 ln 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. LETO XII. — Štev. l. V Ljubljani, 2. januarja 1956. ii MORRIS ŠTRITOF osvojil 2. mesto j zmagal v Sae Paolu Suo Paolo, 1. januarja. — Tudi letos je bila na prehodu iz starega v Novo leto v Sao Paolu v Braziliji tradicionalna prireditev polnočni tek po ulicah. Približno 20 minut pred polnočjo se je blizu 300 tekačev spustilo v borilo. Takoj od starta je prevzel vodstvo Anglež Ken Norris, ki je svojo prednost vedno bolj večal in do cilja ga ni nihče mogel več dohiteti. Štritof je začel prepočasi, sicer bi morda le lahko ogrozil Angležu prvo mesto. Na 6000 m (skupna dolžina proge znaša 7300 m) je bil Štritof približno 300 m za Norrisom. Poskušal ga je dohiteti, toda brez uspeha. Močno se mu je sicer približal, toda povsem doseči ga ni več mogel. Če bi začel vsaj nekoliko hitreje bi naš predstavnik Drago Štritof po vse j verjetnosti lahko vsaj ogrozil Angležu prvo mesto, pa če morda tudi ne bi zmagal. Tako ni nadaljeval tradicije Fra- nje Mihaliča, ki je doslej že dvakrat zmagal na tein teku. Rezultati: 1. Norris (VB) 22:18.2, 2 Štritof (J) 22:23.6, 3. Gonzaga (Braz) 22:31.0, 4. Konrad (Ne) 22:47.6, 5. Olivera (Braz) 22:53.9, 6. Miranda (Arg) 22:58.6, 7. Men-dez (Braz) 23:02.0, 8. Calixto 23:05.0, 9. Santos (Braz) 23:01.0, 10. No vas (Čile) 23:33.0. Nogometno prvenstvo Anglije Augllja —25. kolo: Arsenal : Bol-ton 3:1, Aston VilLa : Huddcrsfiekl 3:0, Burnky : Neweastle 3:1, Charl-ton : Tot t enim m 1:2, Luton : Ever-ton 2:2, Manchester U. : Manchester C. 2:1, P res ton : Birmingham 1:1, Sheffield : West Bromwich 2:2, Sun-derland : Blackpool 0:0, Wol-verhampton : Cardiff 0:2. Nogometni klub Kinizsi iz Budimpešte je v La Valetti na Malti premagal BSK z 2:1. Vinka zmaja jupslovaiskili atjMKtam ltangoon, 1. januar. Pred več kot 20.000 gledalci je včeraj nogometna reprezentanca Jugoslavije premagala reprezentanco burmanske armade z 9:0 (3:0). Naša mlada ekipa je bila ves čas igre mnogo boljša in je nad-kriljevala borbene domačine v vseli ozirih. Prvi gol za Jugoslavijo je dosegel Veselinovič v 17. minutL_Ko-maj so Burmanci začeli s srede igrišča, so se Jugoslovani zopet polastili žoge in Toplak je dosegel drugi gol. Plod velikega pritiska našega Presenetljiv uspeh Rusov na skakalnih tekmah v Oberstdorfu in Garmischu Garmisch-Partenkirchen 1. jan, Včeraj se je s skakalnimi tekmami v Oberstdorfu začela letošnja nem-ško-avstrijska skakalna turneja, Po prvotnem načrtu naj bi nastopili tudi Jugoslovani, toda zaradi pomanjkanja treninga so raje ostali na treningu v Bischofshofenu, Obe prireditvi, zlasti druga sta zbrali na startu celo vrsto odličnih skakalcev, predstavnikov Finske, Norveške, Sovjetske zveze, Švice, Avstrije, Kanade ter Zahodne in Vzhodne Nemčije. Zopet enkrat eo slavili Finci popolno zmago. Kljub padcu najboljšega finskega skakalca Hvvarinena, ki pozneje tudi v Garmischu ni nastopil, sta osvojila Kallakorpi in Kirjonen obe prvi mesti za Suomi. Rezultati v Oberstdorfu: 1. Kallakorpi (Fin) 224 (74m. 76 m) in Kirjonen (Fin) 224 (71.5. 75.5) , 3. Glas« (V. Nem) 219 (67.5 68.5) , 4. Bo lika rt (Nem), 5. Brutscher (Nem), 6. Lesser (V. Nem). Še mnogo lepša je bila prireditev v Garmischu, kjer je nastopilo preko 50 tekmovalcev. Vsi navzoči (gledalcev je bilo 25.000.) pravijo da je bila to najboljša skakalna prireditev po vojni v Nemčiji. V lepem vremenu in na dokaj »hitric skakalnici se je razvila huda borba za prvo mesto, ki jo je šele v drugem skoku odločil v svojo korist Finec Hcinino Silveunoinen, znan tudi iz Planice. Pravo presenečenje pa predstavlja odličen plasma ruskih skakalcev, ki so od svetovnega prvenstva v Falunu ogromno napredovali. Vsi po vrsti dosegajo zelo dolgo skoke, le doskok jim še ni dovolj siguren. Kam c us ki in Samov sta se uvrstila med prvih sedem, tretji ruski skakalec pa je z znamko 80.5 m dosegel najdaljši skok, vendar pa se ni plasiral med boljše ker je v prvem skoku padel. Norveški skakalci so razočarali, zato pa so bili Nemci tem bolj veseli svojega Harryja Glassa, ki bo gotovo njihovo najmočnejše orožje v Gortini. Po tem tekmovanju je skoraj gotovo, da bode Nemčijo na olimpijskih igrali zastopali Glass, Bolkart, Weiler in Kleisl, za morebitnega petega predstavnika pa sta kandidata še Brutscher in Lesser. Tehnični rezultati: 1. Silvennoinen (Fin) 221 (76.5,76,5) 2. Kirjonen (Fin) 219 (76, 78), 3, Glass (V. Nem) 217,5, (78,74), 4. Ramenski (SZ) 216,5 (75, 77) in Bolkart (Nem) 216,5 (76, 74,5), 6. Osnes (Norv) 216 (77.5, 72.5), 7. Samov (SZ) 212.5 (79, 72), 8. Kallakorpi (Fin) 211.5 (74, 74.5), 9. Weiler (Nem) 210.5 (75. 71,5), 10. Kleisl (Nem) Thoma (Nem) in Habersatter (Av) 208. moštva je bil še tretji gol, dosežen v 31. minuti po Veselinoviču. V drugem delu igre je Prlinčevič zamenjal Mujiča, ki si je nategnil mišico in moral zapustiti igrišče. Četrti gol je dosegel Toplak, petega pa nato Prlinčevič iz kazenskega strela. Naslednji strelec je bil zopet Veselinovič, ki je preigral vso burmansko obrambo in neubranljivo streljal v gol. Burmanci so se borili, da bi dosegli vsaj častni gol, toda naša branilca Cokič in Crnkovič sta igrala zelo dobro, tako da vratar sploh ni imel priložnosti, da bi branil nevarnejše strele. Do konca tekme so naši igralci še trikrat potresli burmansko mrežo, strelci pa so bili Prlinčevič, Veselinovič in Toplak. : ■ ■ : l r i r X M t- t ■ h . b V t^-v "r- K. ■ • > Z i r Vsem bralcem našega lista, vsem pripadnikom partizanskih, športnih, strelskih in planinskih organizacij ter vsem delovnim kolektivom želimo srečno in uspehov polno NOVO LETO 1956 »Polet« — uredništvo in uprava V. .J bo naipomembnejša prireditev po osvoboditvi Ob Novem letu je navada, da pregledujemo uspehe in opravljena dela v preteklem letu. Pa ne samo to. Tudi prireditve v naslednjem letu imamo pred seboj. In če govorimo o letošnjih večjih športnih dogodkih v Jugoslaviji ne moremo mimo evropskega prvenstva v veslanju, ki bo zadnje dni v avgustu in v začetku septembra na Bledu. To bo namreč ena največjih športnih prireditev pri nas po osvoboditvi. To je že drugič, da bo Jugoslavija prireditelj te vsakoletne manifestacije evropskih veslačev. Prvič je bilo tako prvenstvo leta 1932 v Beogradu. Dejstvo, da je prevzel pokroviteljstvo nad prvenstvom maršal Tito nas opravičuje, da postavljamo to prireditev na tako visoko mesto. Lani avgusta je bila v ZUrichu skupščina mednarodne veslaške zveze FISA. Čeprav je časovno že precej odmaknjena, je pogledati zapisnik, saj jc bilo na tej seji precej govora o prvenstvu na Bledu. »Ni kraja, ki bi imel lepšo lego in tako krasno okolico, kot jo ima Blede, je pohvalil predsednik FISA g. Mullcgg naše letovišče na Gorenjskem, ko je poročal delegatom o primernosti Bleda za organizacijo evropskega prvenstva. »Jugoslovani stremijo za tem«, beremo dalje v zapisniku, »da nas bodo lepo sprejeli in da bomo videli prvenstvo odlično pripravljeno v vseh točkah. G. predsednik se je ob koncu z laskavimi besedami zahvalil za gostoljubnost, katere je bil deležen meseca julija, ko si je ogledal Blejsko regato in priprave v zvezi s prvenstvom. Na tej skupščini je bil določen tudi točen datum za obe prvenstvi. Letošnje prvenstvo bo namreč prvič obsegalo tekmovanje za ženske in nato za moške. Lani je bilo moško prvenstvo v Gandu (Belgija) in žensko pri Bukarešti. Jugoslovanski delegati so predlagali za žensko prvenstvo dneve od 24. do 26. VIII. in za moške od 30. VIII. do 2. IX. Francoski delegat pa se je potegoval, da bi bilo prvenstvo pred 15. VIII. ali pa še piej, zaradi bližnjih olimpijskih iger v Melbournu. Nekateri delegati pa so bili z našim predlo- Spel .sprehodi' nogometašev ... ..iP^Srv-«, I To razkošje mehkega in suhega pršiča so seveda za vse ljubitelje smučanja le pobožne želje, kajti današnji >kislii zimski dnevi so zimski le po koledarju, v resnici pa so čisto jesenski... Mrtva sezona, ki jc nastopila po zaključku tekmovanj naših nogometnih klubov, vendarle ni tako mrtva. Nogometaši so jo namreč dodobra izkoristili za razne »sprehode« iz svojih klubov v druge. Ker podatke o teh »sprehodili« točno vodi ljubljanska nogometna pod-zveza, smo dobili prav zanimivo sliko o posameznih okrepitvah pri nekaterih klubih. Odred so v kratkem razdpbju zapustili kar trije znani igralci, ki jim jc klub — tako smo izvedeli pri Odredu — sam pokazal vrata zaradi izsiljevalnih zahtev. Belccr jc odšel v celjski Kladivar, Brezar Marjan v kranjski Triglav, Vorgič pa v »Novi Sad«. Nasprotno pa so se prijavili za Odred vratarja Ošlov-nik (Segcsta) in Gcorgijevski (Vardar) ter igralca Virant (Celje) in Limo (Sarajevo). Morda jc najbolj pomnožil svoje vrste ljubljanski GrafiČar. Pridobil je bivše igralce Ilirije Mikliča, Breceljnika in Jenka, Bajca (Slovan), Vindišarja (Domžale) in Fkcrta (Maribor), medtem ko je h Krimu pristopil Veselko (Ljubljana). Velike izpremembe so nastopile tedi pri Ljubljani, ki so jo zapustili Še 4 znani igralci. Pcrharič in Prelesnik sta že pristopila h Krimu, Pandur in Čekov pa bosta odšla v Maribor, vendar še ni znano h kateremu klubu. Kdo ve, če te »sprehode« narekujejo vedno kristalnočisti amaterski nagibi . . .? DOM:panira 8:3 V Gortini so se pomerili hokejisti domačega kluba in beograjskega Partizana. Naš državni prvak je bil precej slabši nasprotnik in je zasluženo izgubil s 3:8 (1:3, 0:2, 2:3). Danes je hokejsko moštvo beograjskega Partizana odigralo Še drugo tekmo na gostovanju po Italiji. V južnotirolskem mestecu Vipiteno so Beograjčani premagali domače moštvo s 7:5, pri čemer se je najbolj odlikoval Pecelj, ki je dosegel štiri gole. gom zadovoljni. Švicarski delegat je nato predlagal še drugi predlog, po katerem bi bilo moško prvenstvo pred ženskim. Pri glasovanju pa je zmagal jugoslovanski predlog z 29:18 glasovi. Blejska proga ima precej prednosti pred nekaterimi drugimi te vrste v Evropi. Na lanskem prvenstvu v Ga udom so lahko nastopili le štirje čolni naenkrat. Na blejskem jezeru pa jih bo lahko nastopilo šest. V kanalih kot je v Gandu se večkrat pojavljajo tokovi, ki zelo motijo tekmovanje in sc je lani zgodilo, da na določeni progi ni bila osvojena niti ena zlata medalja. Vsega tega blejsko jezero ne pozna. Zelo važen jc tudi psihološki vpliv okolice, ki je res slikovita in to gotovo zelo dobro vpliva na razpoloženje tekmovalcev. Sicer pa jc mnenje g. Mul-lcgga dovolj velika garancija, da jc Bled idealen za take vrste prireditev, saj jc znano, da so morali za olimpijske igre v Melbournu popolnoma spremeniti načrt za veslanje, ker jezero katerega so izbrali ni zadovoljilo vsem potrebam. Poiskati so morali nov prostor, ki je precej oddaljen, vendar primeren. Kaj je doslej na Bledu pripravljenega? Prav gotovo je krona opravljenega dela hangar v Zaki, ki jc že končan. V njem bodo lahko shranjevali 50 čolnov. Poleg tega pa so v hangerju garderobe in umivalnice. Vendar je ta prostor še mnogo premajhen zn vso čolne, katerih bo na prvenstvu več kot 120. Zato bo treba zgraditi še provizorične stavbe, ki bodo nudile streho še drugim čolnom. Pripravljena je tudi že proga, ki bo vsakih 50 m označena s posebnimi zastavicami. To jc zelo važno za tekmovalce, da lahko med tekmo pravilno razdelijo svoje moči. Pomen te velike prireditve v letošnjem letu je težko oceniti. Vsi naši veslači bodo imeli možnost videti najkvalitetnejše veslače iz Evrope, lahko pa rečemo na svetu, saj razen nekaterih čolnov izvenevropski veslači ne pomenijo mnogo. Na Bled bo prišlo okrog 800 veslačev in trenerjev, poleg njih pa še mnogo drugih opazovalcev in izletnikov. Na Bledu mora biti vse pripravljeno do 29. julija, ko bo zadnja preizkušnja za naše tekmovalce in organizatorje. Takrat bo namreč letošnje državno prvenstvo, ki bo pokazalo kako so pripravljeni tekmovalci in če je vse na svojem mestu. Nitrf mesec na to, pa bodo na Bledu podeljene prve medalje. VT88T Ob koncu leta še priznanje zaslužnim delavcem Pomembna svečanost je bila preteklo sredo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Kot vemo je Zveza športov Jugoslavije letos v počastitev 10-lctnice športne dejavnosti po osvoboditvi nagradila najbolj zaslužne športnike in pripadnike »Partizana« ter telesno-vzgojne funkcionarje za njihovo prizadevanje s spominskimi plaketami in diplomami. V zvezi s tem je bila torej v Ljubljani izvršena predaja diplom in plaket nagrajencem, ki so se skoraj polnoštevilno zbrali v slavnostni dvorani. Slavljence je pozdravil v imenu Zveze športov Slovenije njen predsednik tov Leopold Krese, nato pa je spregovoril predsednik odbora za podelitev nagrad in zastopnik ZŠJ tov. Danilo Kneževič, ki je dejal: >Kq smo letos proslavljali 10 let naše osvoboditve, smo dali tej proslavi tudi športniki svoj poseben poudarek, saj smo v desetih letih na področju telesne vzgoje v naši domovini dosegli lepe uspehe. Seveda naše delo še ni zaključeno in sedaj, ko se jubilejno leto bliža k svojemu koncu, moramo gledati na to, da bomo s podvojeno silo storili še vse tisto, kar nam doslej še ni uspelo. Morda smo šli še vedno premalo v Širino in naša organizacija naj bi postala milijonska organizacija, ki bi družila mlade ljudi, s tem pa bomo dosegli tudi močnejšo afirmacijo naše telesne vzgoje v mednarodnem športnem svetu. Tov. Tito nam je določno povedal, da mora imeti telesna vzgoja svojo osnovo v množičnosti, v Šolah, industrijskih središčih, na podeželju in v mestih. Mnogo ste doprinesli prav vi, ki vas nagrajuje ZSJ, k lepemu razvoju telesne vzgoje, zato vam v imenu našega najvišjega športnega foruma čestitam z željo, da bi še in še sodelovali pri nadaljnjem delu.« Tov. Kneževič je nato izročil priznanje, ki so jih prejeli naslednji tovariši: Benedičič Tine, Bleimes dr. Miran, Bloudek inž. Stanko, Bručan Jože, Bučer Tone, Cerer Tone, Cvetko Rudolf, Cop Joža, Dobrota Rajko, Dougan dr Danilo, Finžgar Rudi, Gerbec Jože, Gerbec dr. Vida, Gnidovec Ante, Gogala dr. Jože, Gradišnik Fedor, Gregorka Boris, Grošelj Janko, Heler Ivan, Hočevar Ciril, Hojkar Viktor, Jež Alojz, Jug Karel, Kajfež Karel, Klajnšek Jože, Klančnik Gregor, Knol Vinko, Kocjančič Boris, Košir Fedor, Kramer Dragan, Krese Leopold, Lavrič Stane, Likovnik Avgust, Linhart dr. Božo, Lorger Stanko, Lužnik Janez, Macoratti Lado, Mejavšek Mirko, Mohor Metod, Mulej Tine, Pelan Stane, Pohar inž. Avgust, Polda Janez, Polič Zoran, Požar dr. Danilo PremelČ Bogo, Rebolj Stanko, Remec Franc, Rozman Sonja, Rus Jože, Serpan Edi, Stepišnik Drago, Strugar Miloš, Savnik Tomaž, Sef dr. Alojz, Šramel Bogo, Trček Stanko, Vagner Janko, Vazzaz Jelica, Weisbacher Oto, Vidic Mitja, Voglar Dragutin, Vospernik Ulrih, Zemoa Lovro in Žorž Vlado. V imenu odlikovancev se je zahvalil tov. Kncževiču predsednik SZS dr. Danilo Dougan, ki je poudaril, da ta priznanja, ki jih prejemajo nagrajenci, niso samo priznanja njim, temveč vsem slovenskim telesno vzgojnim organizacijam. Dejal je tudi, da smo predvsem dolžni zahvalo našemu političnemu vodstvu, ki je omogočilo tako široko dejavnost telesne vzgoje in ji dalo v današnji družbi tudi primerno mesto. Gostje so si po svečanem delu ogledali še tri filme iz naše teiesnovzgojne dejavnosti in sicer »Mladini šport in telovadbo«, športno parado ter film o svetovnem prvenstvu v kajaku. Vsi filmi so vzbudili pri navzočih prav lep vtis. T. B. V leiu dni trikrat veš članov Zveza športov Slovenije je športnemu društvu Ljubljana dala priznanje, ko ga je imenovala za najboljše društvo v Sloveniji. Najboljši klub v okviru tega društva pa je namiznoteniški in to je lep uspeh komaj 3 leta obstoječega kluba. Predsednik tov. Košir je na občnem zboru v petek na kratko orisal plodno delo v pretekli sezoni. Igralci so precej pridobili s 14-dnevnim treningom pod vodstvom Tiborja Harangoza, v zadnjem času pa njegovo delo nadaljuje Tomislav Terečik. Na nekaterih tekmovanjih so se uspehi že pokazali, najuspešnejša tekmovalka tega kluba pa je Trampuševa. ki si je priborila mesto v državni reprezentanci. Poleg kvalitete so bili letos najuspešnejši pri pridobivanju Članstva, saj so se vrste pomnožile skoro 3-krat. Prav tako, kot v preteklem letu, bodo skušali tudi vnaprej obiskovati društva v vaseh in tovarnah ter tako pomagati pri razvoju te panoge. Več pozornosti pa bo v bodoče treba posvetiti borbenosti, katere marsikomu primanjkuje. Na mnogih tekmovanjih bi lahko tekmovalci dosegli lepše uspehe, če bi bili bolj borbeni. Mnenje trenerja Terečika je, da so nekateri tudi premalo resni pri treningu. Upamo, da bodo v bodoče tudi te napake odpravili in dosegli še lepše uspehe. Deseterice nojbolišth jugoslovanskih plavalcev in plavalk v leiu 1955 Deseterice sestavil Mitja Prešern moški: 100 m prosto: 58,0 J5ger (MZ) 53,2 Njeguš (JS) 58,6 Skanata (MS) 59,9 Nardeli (JS) 1:00,2 Nikin (PZ) 1:00,4 Jelačič (MZ) 1:00,6 Mihajlov (MS) 1:00,6 Mušnjak (PR) 1:00,9 Arneri (KPK) 1:01,3 Ivkovič (JD) 11. 1:01,4 Pirc (I) 200 m prosto: 2:16,0 Njeguš (JS! 2:17,4 Jager (MZ) 2:18,6 FranjkoviČ (MS) 2:19,2 Jelačič (MZ) 2:19,4 Mihajlov (MS) 2:20,0 Nikin (PZ) 2:20,0 Pentič (JS) 2:20,8 Djordjevič (PB) 2:21,4 Z uvel a (MS) 2:21,8 Finci (PR) 400 m prosto: 4:47,5 Jager (MZ) 4:55,6 Finci (PR) 4:57,2 Nikin (PZ) 4:58,2 Ježič (MZ) 4:59,1 Zuvela (MS) 4:59,2 FranjkoviČ (MS) 4:59:4 Djordjevič (PB) 4:59,6 Jelačič (MZ) 5:00,2 Silovič' (MZ) 5:00,4 Barišič (JS) 11.—12. 5:01,2 Pirc (1) 1500 m prosto: 19:59,6 Zuvela (MS) 20:01,9 Djordjevič (PB) 20:24,6 Kostič (S) 20:31,2 Finci (PR) 20:40,8 Silovič (MZ) 20:41,0 Pirc (I) 20:43,6 Barišič (JS) 20:51,8 Ležajič (S) 20:53,0 Baraba (PR) 20:57,0 Goršič (L) 2:46,2 2:49,7 2:51,5 2:52,4 2:53,0 2:53,4 2:55,3 2:56,0 2:56,8 2:57,6 2:43,2 2:43,8 2:44,0 2:48,6 2:49,8 2:52,0 2:52,4 2:53,5 200 m prsno: Pandur (MS) Prodanovič (PB) Bogunovič (PR) Filičič (MZ) Kvadranti (PR) Pelc (L) Zrimšek (Ka) Bajs (MZ) Bulič (JS) Popovič (S) 200 m metuljček: Kučar (JS) Trojanovič (MS) Camby (JS) Volčanšek (MZ) Brnčič (N) Jelačič (MZ) Korpes (MZ) Andrič (PB) 2:53,6 Barle (MS) 2:55,0 Zrimšek (Ka) 100 m hrbtno: 1:07,9 Skanata (MS) 1:09,8 Dorčič (PR) 1:10,3 Finci (PR) 1:11,9 Kesič (MS) 1:12,1 Ivkovič (JD) 1:12,6 GoršiČ (L) 1:13,2 BesliČ (MS) 1:13,7 Koprivnikar (PR) 1:14,1 Kostič (S) 1:14,4 Piragič (POŠK) 4 X 200 m 'prosto: . 9:10,0 Mladost (Zagreb) 9:13,0 Mornar (Split) 9:25,4 Jadran (Split) 9:30,6 Primorje (Reka) 9:41,0 Sever (Beograd) 9:57,7 Partizan (Beograd) 10:06,7 Kamnik 10:07,8 Triglav (Kranj) 10:09,6 Jedinstvo (Zadar) 10:16,8 Naprijed (Zagreb) 4 X 100 m mešano: 4:38,0 Mornar (Split) 4:41,5 Mladost (Zagreb) 4:47,0 Jadran fSplit) 4:48.6 Primorje (Reka) 4:50,8 Partizan (Beograd) 4:58,2 ŽPK Ljubljana 5:01,2 Sever (Beograd) 5:08,2 Kamnik 5:08,5 Naprijed (Zagreb) 5:12,0 Branik (Maribor) ZENSKE: 100 m prosto: 1:10,4 Varga (JS) 1:11,1 Mežnar (PZ) 1:12,6 Kosač (JH) 1:13,8 Stapič (MS) 1:14,0 Mladenovič (S) 1:14,0 Bilič (JS) 1:14,7 Mardešič (MS) 1:15,1 Petrinovič (JS) 1:16,0 Zeier (JD) 1:16,2 Mikašinovič (PZ) 21. 1:18,9 Horvat (L) 400 m prosto: 5:48,6 Stapič (MS) 5:49,7 Mardešič (MS) 5:53,2 Zeier (JD) 5:54,2 Varga (JS) 5:56,0 Mladenovič (S) 5:57,5 Kosač (JH) 5:58,0 Sarac (MZ) 6:02,2 Madjar (JH) 6:03,2 Mežnar (PZ) 6:03,7 Petrinovič (JS) 15. 6:12,0 Koncilja (T) 200 m prsno? 2:59,5 Jeričevič (KPK) 3:10,4 Vukič (T) 3:10,8 Matekalo (PB) 3:11,4 Tominšek (L) 3:12,8 Vučkovič (S) 3:13,2 Madjarev (PZ) LETO XII Štev. 1 3:14,6 Pištalo (V) 3:15,2 Vijatov (PZ) 3:15,4 Hribar (T) 3:16,1 Stampalija (PR) 100 m metuljček: 1:25,6 Najhard (N) 1:26,1 Jeričevič (KPK) 1:28,0 Krajtmajer (POŠK) 1:28,4 Madjarev (PZ) 1:29,6 Vukič (T) 1:30,2 Hercog (N) 1:30,5 Horvat (L) 1:31,6 Roglič (MZ) 1:32,2 Tučan (MZ) 1:33,2 Pelan (Ka) 10C m hrbtno: 1:22,1 Majcen (JS) 1:22,7 Basla (PR) 1:24,2 Stapič (MS) 1:26,2 Vlanikolin (S) 1:26,3 Cipci (JS) 1:27,2 Varga (JS) 1:27,4 Pilič (POŠK) 1:27,6 Pelan (Ka) 1:28,3 Grubič (MS) 1:28,6 Djekič (JD) 4 X 100 m prosto: 5:08,0 Jadran (Split) 5:10,2 Mornar (Split) 5:19,4 Proleter (Zrenjanin) 5:20,0 Mladost (Zagreb) 5:21,0 Sever (Beograd) 5:21,2 Jadran (Hercegnovi) 5:21,6 Primorje (Reka) 5:23,4 Jug (Dubrovnik) 5:31,4 Jedinstvo (Zadar) 5:32,4 POŠK (Split) 12. 5:37,4 ŽPK Ljubljana 4 X 100 m mešano: 5:45,2 Jadran (Split) 5:51,6 Proleter (Zrenjanin) 5:51,8 Mornar (Split) 5:51,8 POŠK (Split) 5:54,6 Sever (Beograd) 6:00,4 Partizan (Beograd) 6:01,9 Primorje (Reka) 6:02,0 Mladost (Zagreb) 6:02,4 Jadran (Hercegnovi) 6:07,0 Jug (Dubrovnik) 12.—13. 6:09,1 Triglav in 2PK Ljubljana KRATICE POMENIJO I — Ilirija (Ljubljana) JD — Jug (Dubrovnik) JH — Jadran (Hercegnovi) JS — Jadran (Split) Ka — Kamnik KPK — Korčulanski pliva-čki klub L - ZPK Ljubljana MS — Mornar (Split) MZ — Mladost (Zagreb) N — Naprijed (Zagnfeb) PB — Partizan (Beograd) POŠK — Pomorski omladin-ski plivački klub (Split) PR — Primorje (Reka) PZ — Proleter (Zrenjanin) S — Sever (Beograd) T — Triglav (Kranj) V — Velež (Mostar) Nogometni prvaki 1955 Ob zaključku leta naj naštejemo moštva, ki so v preteklem letu osvojila nogometna prvenstva v posameznih važnejših državah: Argentina — Riverplate, Avstrija — Vicnna, Belgija — Anderlecht, Bolgarija — CDNA Sofija, CSR — Slovan Bratislava, Danska — Aarhus, Finska — KIF Helsinki, Francija — Reims, Zahodna Nemčija — Rot-Weiss Essen, Vzhodna Nemčija — Turbine Erfurt, Anglija — Chelsea, Italija — Milan, Luksemburg — Stade, Norveška — Lar vik, Nizozemska — PSV Eindhoven, Poljska — CWS Varšava, Portugalska — Benfica, Romunija — Dinamo Bukarešta, škotska — Aberdeen, Španija — Real Madrid, Švedska — Djurgaarden, Švica — Chaux de Fonds, Turčija — Galatasarav, Madžarska — Honved, Sovjetska zveza — Dinamo Moskva, Urugvaj — National. V mnogih državah imajo poleg prvenstvenega tudi pokalno tekmovanje. Zmagovalci pokala v nekaterih državah pa so naslednje: Francijo — Lille, Anglija — Nevvcastle, Poljska — CWKS Varšava, Portugalska — Benfica, škotska — Clyde, Španija — Atletico Bilbao, Švica — Chaux de Fonds, Madžarska — Vasas Budimpešta, Sovjetska zveza — CDSA Moskva. * V Parizu so napravili med boksarskimi strokovnjaki anketo o tem, kdo je dosegel v letu 1955 največji uspeh v boksarskem ringu. Od 20 strokovnjakov se jih je 19 odločilo za svetovnega prvaka srednje kategorije Robinsona, ki si je ponovno uspel priboriti svoj naslov. Le en glas pa je dobil Marclano. JMzfftSl Moč navade — ali šofer popravlja okvaro na kolesu Erjavec Francka najboljši slovenski športnik v letu 1955 Ob koncu leta 1955 je »Polete že šestič zaporedoma izbral najboljšega slovenskega športnika. I.etos je bil način izbora nekoliko drugačen kot v preteklosti. Prve dve leti so najboljšega športnika izbirali naši čitatelji, lahko bi rekli, slovenska športna javnost. Naslednja tri leta je v anketi sodelovalo po 100 vidnih športnih delavcev in novinarjev. Letos pa smo se omejili samo na športne novinarje in najpomembnejše sodelavce v športnih rubrikah. Takoj ko so začeli prihajati 1. Erjavec Francka (kegljanje) 2. Usenik Milena (atletika) 5. Jež Bogdan (streljanje) 4. Ilaja Jože (kajak) 5. Lorger Stanko (atletika) 6. Skerbinjek Vlado (odbojka) 7. Stamejčič Draga (atletike) 8. Polda Janez (smučanje) 9. Likovnik Avgust (kegljanje) 10. Miiller Bogdan (košar.-atlet.) 11. Rozman (dviganje uteži) 16, 12. Mulej (smučanje) in Kristančič (košarka) 14, Puc (atletika) 11, 15. Pavčič J. (smučanje) 8, 16. Frangeš (sabljanje) 6, 17. Pirc (plavanje) in Aljančič (hokej) 4, 19. Valant (kolesarstvo) in Preac (sabljanje) 3.5, 21. Pregelj (odbojka) Zadel (kajak), Hlebš (namizni tenis) in Rozman (telovadba) 3, 26. Rogelj (smučanje) in Slamnik (atletika) 1. V anketi je sodelovalo 23 novinarjev, ki so napisali vsak po 10 najboljših. Prvo mesto smo ocenili z 10 točkami, drugo z 9 itd. Na ta način smo dobili končno razvrstitev. Naj omenimo še nekatere zanimivosti: zmagovalka naše ankete Francka Erjavec je zastopana prav v vseh odgovorih s čemer se ne more pohvaliti noben drug športnik. Ime Useniikove, Skrbinjeka in Sta-mejčičeve je manjkalo na enem anketnem listu, Jež, Ilija, in Lorger pa niso bili zastopani po 3-krat. Poglejmo še to, koliko prvih mest so posamezni športniki dobili: Erjavčeva je na prvem mestu 10-krat, Usen.ikova 5-ikrat, Lorger 4-krat, Jež 2-krat, Ulja in Skerbinjek pa po 1-krat. Udeleženci ankete so pri oce- prvi odgovori je bilo jasno, da se bo borba za »Poletov« pokal razvila lahko samo med štirimi športniki. Tako se je tudi zgodilo in nazadnje smo dobili po dva dvoboja za prvo in tretje mesto. Za naslov najboljšega sta se borili dve športnici, za tretje mesto pa dva predstavnika športov, ki jih sicer mnogi ne smatrajo za enakovredna ostalim. Vse to kaže na to, da so športni novinarji vzeli anketo resno in razvrstili športnike res po doseženih uspehih. Končna »lestvica« pa je takšna: njevanju očividno upoštevali zelo dobre rezultate posameznih športnikov. Čeprav v načelu velja pri nekaterih trditev, da kegljanje ni šport, je naša anketa dokaz, da dajejo naši športni novinarji tudi tej panogi primerno mesto. Tako je tudi Erjavčeva v naši anketi zmagala, saj je dosegla doslej kot edina slovenska športnica najvišji naslov svetovnega prvaka. Kot poznamo Francko, je tudi sicer na drugih letošnjih tekmovanjih dosegla stalno odlične rezultate, hkrati pa jo poznamo kot skromno m vestno uslužbenko. Zato ji menda prvega mesta v anketi »Poleta« ne more nihče oporekati. Kaj je pokazala letošnja plavalna sezona v Jugoslaviji Vedno bolj zaostajamo •. * Jeriče vicev a edina plavalka evropskega formata — Vukičeva in Tominškova kandidatinji za državno reprezentanco Pred nekaj tedni je bil v Zagrebu posvet jugoslovanskih trenerjev za plavanje, ivaterpolo in skoke. Na tem posvetovanju je zvezni trener za waterpolo Božo Grkinič zastavil nekako tako vprašanje: »Najprej si moramo biti na jasnem, kaj želimo doseči. Če je med drugim naš cilj tudi to, da nastopamo na olimpia-dab, svetovnih in evropskih prvenstvih, če želimo na teh tekmovanjih častno zastopati Jugoslavijo in če želimo korakati vštric z vrbovi evropskega in svetovnega plavanja, potem moramo temeljito spremeniti Pogoje, v katerih danes delamo. Sezidati moramo zimske bazene, izboljšati materialne pogoje trenerjem (v vsej Jugoslaviji deluje le en sam profesionalni trener, vsi drugi so polprofesionalni ali amaterji) in tekmovalcem. Če pa preje omenjenih ciljev ne želimo doseči, potem lahko še vedno delamo v takih pogojih kot smo doslej, samo potem ne pričakujmo od naših tekmovalcev kdo ve kakšnih rezultatov in uspehov.« Tako nekako je govoril Božo Grkinič in menim, da je to tudi osnovna nota ugotovitve trenutnega stanja plavanja v Jugoslaviji. Čeprav v absolutnem merilu tudi letošnja plavalna bilanca beleži napredek, pa v relativnem merilu s plavanjem v svetu vidno zaostajamo. Če prj nas napravimo en korak naprej, napravijo drugod v svetu dva. In tako se razdalja iz leta v leto veča. Države, ki so še pred leti daleč zaostajale za nami v plavalnem športu kot n. pr. Poljska, Če:xka Romunija itd. so nas danes že krepko prehitele. Izhod je le tam, kjer ga je nakazal tov. Grkinič. Pa vendar poglejmo vsaj tisto najboljše, kar imamo. V sprintu smo v odnosu na evropsko raven razmeroma najboljši. S tremi tekmovalci pod 59.0 sekund se lahko postavi malokatera evropska država. Jager je letos privedel mejo jugoslovanskega rekorda do 58 sek. Še mnogo več nad pa obeta Jager na 400 m prosto, kjer sodijo, da bi se lahko približal meji 4:40.0. Tudi v bodoče ne bomo imeli skrbi za nov sprinterski naraščaj, saj so bili Njeguš, Nardeli, Jelačič in Mušnjak še do letos mladinci. Nekoliko manj optimističen je položaj na 400 m. Tu razen mnogo obetajočega Jagra ni velikih izgle-dov. Kdo se bo izdvojil iz velike množice tekmovalcev, ki dosežejo rezultate okoli 5:00.0? Nikin, Djor-djevič Jelačič, pa morda tudi Pirc, bodo v prihodnji sezoni kot kaže glavni favoriti. Nekoč smo bili najmočnejši prav na 1500 m prosto, danes pa je položaj na tej progi precej slabši. Le Žuvela, ki je že na zatonu svojih sil, in Djordjevič, sta do neke mere dosegla rezultate slične tistemu, ki so jih dosegali naši najboljši plavalci pred nekaj leti. Pandur, čeprav v nazadovanju, še vedno predstavlja nedosegljivo »trdnjavo« za vse mlade prsače. Z izjemo Kvandrantija in Bajsa prednjačijo na 200 m prsno večjidel mladi tekmovalci, med katerimi sta se dobro uveljavila tudi Slovenca Pelc in Zrimšek. V mednarodnem merilu plavalci metuljčka znatno zaostajajo za prsači, saj so rezultati v obeh lestvicah približno enaki, medtem ko bi morali biti v pravilnem sorazmerju vsaj za 10 sekund boljši. Camby. ki je bil po lanskem rekordnem uspehu (2:342) naš najbolj perspektiven plavalec, je letos z eksperimentiranjem v slogu za polnih 10 sekund nazadoval in se je znašel v družbi s Kučarjem in Tro-janovičem. Danes v svetu ni več vprašanje ali metuljček ali delfin? Novi slog je prodrl s tako naglico, da velike tekmovalce vidimo plavati le še v delfinu. In tu smo zopet zaostali. V vsej Jugoslaviji smo lani imeli le dva tekmovalca (Camby in Volčanšek), ki sta vsaj do neke mere uspela preplavati 200 m v delfinu. To kar je Pandur v prsnem slogu, to je Skanata v hrbtnem. Kljub svoji stagnaciji je še vedno toliko superioren, da z lahkoto odbija vse napade mlade generacije, med ka-tero se je v zadnji sezoni uvrstil tudi Ljubljančan Goršič. Mlademu Rečanu Dorcicu pripisujejo največ izgledov, da bo zamenjaj Škanato na »prestolu«. S prenehanjem nastopanja Eše Ligorio-Djurovič je naš plavalni šport izgubil sija jno plavalko evropskega formata. Postala pa je zato borba za primat v craivlu bolj izenačena in ostra. Med velikim šte-vilom mladih in nadarjenih plavalk je v zadnji sezoni najbolj izstopila s svojimi rezultati Mežnarjeva, ki je svoj lanski čas izboljšala za polnih j sekund, Dubrovčanj polagajo velike upe na komaj 14-letno Zeier-jevo, ki ima za seboj šele dve tekmovalni sezoni. Čeprav bomo na novo Ešo verjetno še precej dolgo čakali, pa nedvomno beležimo v craivlu med ženskami očiten napredek. Prav sličen je položaj v hrbtnem slogu kjer se je z odhodom J. l go r i j e v e konkurenca izenačila in v povprečju izboljšala. Stapičeva pionirka Cipcijeva, Piličeva — to so najmlajše moči, od katerih lahko pričakujemo še velik razvoj. 'V mednarodnem merilu je v žen-s kih disciplinah najboljši položaj v prsnem slogu. Jeričevičeva predstav-tja razred zase in je danes edina Jugoslovanka, ki sodi v evropsko 6 iP' nflslednja mesta so tekmovalke izredno izenačene. Vukičevn in Tominškova sta med slovenskimi tekmovalkami najresnejši kandidatinji, da se prihodnjo sezono uvrste v državno reprezentanco. Sedem tekmovalk je letos doseglo rezultate pod 3:15.0, kar je gotovo največji uspeh v tej disciplini. Nekako sličen položaj kot pri moških. je tudi pri ženskah v metuljčku. Edina naša tekmovalka — Naj-hardova —, ki se je lani že resno uveljavila v evropski eliti, je letos močno popustila. Vsi ostali rezultati naših tekmovalk se sučejo okoli 1:30.0, kar pa danes v mednarodni areni že zelo malo pomeni. Delfin je tudi tu že opravil svoje. Mi pa med ženskami še nismo niti pričeli s sistematičnim treningom delfina. Zamujeno bo danes že težko nadoknaditi in nagel razvoj v svetu zopet dohiteti, Prešern Mitja l Pregled slovenske atletike v letu 1955 Maši atleti nadaljujejo pot navzgor V Sloveniji prvič premagani meji 4 m (palico) in 50 m (disk) iz mmmi Jfbd&GA, Blejsko društvo ima 1000 pripadnikov Danes nadaljujemo s pregledom atletske sezone v Sloveniji v letu 1955. Splošen pregled in nekaj o tekačih smo že povedali, tako da nam danes preostanejo še skakalci in metalci. Skok v višino je ena redkih disciplin, kjer se kar ne moremo premakniti z mrtve točke. Letos imamo sicer 10 skakalcev s 175 cm ali več, toda 180 cm je meja, ki jo premagajo le redki (v preteklem letu n. pr. le Urha j s in Zarol). V tej disciplini vedno bolj zaostajamo tudi v jugoslovanskem merilu in ne moremo spraviti letos niti enega skakalca med prvo desetori-co. Morda perspektive niti niso tako slabe, saj imamo med najboljšimi lepo število mlajših, ki gotovo še niso dosegli svojega viška. Na čelu lestvice je sicer Urha j s, toda po uspehih in stalnosti forme bi letos veljal naslov najboljšega slovenskega skakalca v višino bolj Zarol ur V skoku ob palici je napredek v povprečku precej velik. Prav žalostno pa bi bilo stanje v tej disciplini, če bi odšteli štiri celjske skakalce, ki zavzemajo prva štiri mesta.Po ostalih krajih kar ne morejo naprej v tej disciplini, ki spada v povprečku gotovo med naše najslabše. Z navdušenjem smo letos pozdravili uspeh Leska, ki je kot prvi Slovenec preskočil 4 m. Mladi celjski skakalec ima za seboj prav kratko atletsko kariero in gotovo bo še mnogokrat zapisal svoje ime poleg vedno boljšega rezultata v listo slovenskih rekordov. Tudi ostali trije Celjani so bili letos ponovno zelo solidni. Od novih imen v lestvici moramo omeniti predvsem Kolnika, ki prej nikoli ni skakal ob palici, pa je že najboljši skakalec v Ljubljani. Pokornu nismo uspeli najti dostojnega naslednika, to je prvo, kar moramo ugotoviti pri skoku v daljino. Letos smo zabeležili nazadovanje tako v povprečku, kakor tudi pri najboljših rezultatih. Deseterica najboljših slovenskih skakalcev pa istočasno tudi ni stvarna slika stanja v tej disciplini. Prva dva skakalca sta le enkrat dosegla boljša rezultata, sicer pa sta skakala po 50 in še več centimetrov manj. Težko je reči, komu bi lahko pripisali »naslov res najboljšega«. Morda pa ne bomo zgrešili, če bi rekli, da je to Lorger, ki bi ob večjem številu nastopov v tej disciplini skočil lahko letos tudi več. Drugo vprašanje pa je seveda, če ima smisel, da eden najboljših slovenskih atletov nastopa v disciplini, kjer je nevarnost poškodbe dokaj velika. Pri vsem tem pa je posebno nerodno še to, da ni videti pravih perspektiv za nadaljnji napredek, kajti izrazitega skakalca, ki bi bil obenem še zelo hiter, v lesticah ne vidimo. Edini, pri katerem bi lahko rekli, da držita obe zahtevi je Kolnik. Zato je pravzaprav čudno, da ni dosegel boljšega rezultata in da se je pred njim uvrstil celo metalec Kopitar. Nekaj napredka je bilo tudi v troskoku, čeprav kakšne posebne kvalitete še nismo dosegli. Ob nadaljnjem napredku Kolnika, Gogiča in Urbajsa pa obstaja precejšnja verjetnost, da bomo v prihodnji sezoni dobili še več skakalcev preko 14 m in tudi slovenski rekord preko 14 in pol metra. Preko 5 m razlike med prvim in desetim pri metu krogle, to je gotovo nekoliko preveč. S tem seveda ne bi hotel reči, naj meče Penko manj, ampak ostali metalci bi vendar lahko prekoračili vsaj 13 m. Igor Penko, ki se je letos uvrstil tudi v državno reprezentanco, je bil letos v svojih metili preko 15 m že dokaj stalen in seveda v Sloveniji ni imel nasprotnika, ki bi ga vsaj malo silil k boljšim rezultatom. Brata Miiller, zlasti Bogdan, sta s svojima rezultatoma v krogli presenetila, saj dobro vemo. da — v kolikor sta sploh trenirala — krogle skoraj nista imela v rokah. Biv- Piše Rožman Marko Deseterice najboljših slovenskih atletov Deseterice sestavil Marko Rožman Višina: 183 Urbajs F. (K) 182 Zarol (O) 178 Zgalin (O) 176 Pečnik (O) 176 Sluga (L) 175 Brodnik (K) 175 Cerpez (M) 175 Koncilja (PK) 175 Lampe (L) 175 Marinšek (L) Povpreček 177 (177.1) Daljina: 6.64 Požun (L) 6.63 Janežič (O) 6.59 Lorger (K) 6.52 Torkar (PK) 6.49 Kopitar J. (K) 6.49 Urbajs R. (K) 6.47 Kolnik (O) 6.45 Gogič (K) 6.45 Osterman (B) 6.42 Urbajs F. (K) Povpreček 6.51 (6.54) Troskok: 14.12 Kolnik (O) 13.87 Gogič (K) 13.68 Urbajs R. (K) 13.60 Zagorc (K) 13.06 Cihal (PK) 12.91 Černe (O) 12.89 Kopitar J. (K) 12.88 Vukovič (L) 12.87 Novak (O) 12.86 Brodnik (K) Povpreček 13.27 (13.02) Palica: 4.00 LeSek (K) 3.80 Glavač (K) 3.80 Vehovar (K) 3.70 Brodnik (K) 3.50 Cerpez (M) 3.50 Kolnik (O) 3.40 Tome (O) 3.32 Pogačar (S) 3.30 Adamič (PK) 3.20 Franko (L) 3.20 Jezernik (M) 3.20 Križ (S) 3.20 Svagelj (O) Povpreček 3.55 (3.41) Krogla: 15.49 Penko (L) 14.60 Miiller B. (O) 13.62 Miiller J. (O) 13.33 Golc (K) 13.26 Cihal (PK) 13.21 Vovk (L) 12.82 Mcršol (L) 12.77 Goljar (L) 12.62 Marlcež (M) 12.46 Vidovič (B) Povpreček 13.41 fl3 31) Disk: 50.42 Miiller J. (O) 47.33 Miiller B. (O) 44.65 Peterka (K) 44.61 Penko (L) 41.53 Golc (K) 41.55 Goljar (L) 3J 40 Dolenc (PNM) 3S.C3 Markež (M) 38 23. Vovk (L) 37.31 Guštin (M) Povpreček 42.73 (42 55) Kopje: 67.45 Plut (O) 62.94 Kopitar J. (K) 61.55 Kastelic (O) 55 39 Sluga (L) 52 5- Brodnik (K) 51.8? Rajk (O) 51.65 Rojc (K) 50.00 Miiller J. (O) 49.21 Vovk (L) 4-<.10 Cimperman (PP) 49.10 Jovan (S) Povpreček 55.01 (53.38) Kladivo: 52.45 Markež (M) 49.67 Peterka (K) kopja« v Jugoslaviji. Slovenski rekord v metu kladiva sc je letos »preselil« iz Celja v Maribor. Markež je gotovo zaslužil ta uspeh, saj je bil ves čas s precejšnjo prednostjo najboljši slovenski metalec kladiva. Naj omenimo še, da je letos prvič uspelo desetim metalcem kladiva doseči rezultate preko 40 m. Največ lahko v bodočnosti seveda pričakujemo od najmlajših kladiva.ev kot so Zupančič, Stepišnik in Ledinek. O štafetah ne bi preveč govorili, saj kaj posebnega niti ni povedati. Kladivar je izenačil slovenski rekord na 4 X 100 m, Ljubljana mu je tesno za petami, nekoliko pa preseneča dejstvo, d.a je Svoboda pred Odredom. Za zaključek naj napravimo še razvrstitev najboljših slovenskih atletov. Če ocenjujemo njihove rezultate po tabelali za mnogoboje, je Konec preteklega meseca je bil na Bledu občni zbor partizanskega društva, kateremu je prisostvovalo lepo število pripadnikov. Izčrpno poročilo je podal marljivi načelnik tov. Završnik, ki je povedal, da danes telovadi v društveni telovadnici žo 12 oddelkov dvakrat tedensko, tako da je telovadnica že mnogo premajhna saj jo poleg »Partizana« uporabljajo tudi ljudska šola, gimnazija ter vajenska mladina. Zato bo gospodarski odbor društva, ki je letos vzpošobil igrišča za odbojko in košarko, skušal rešiti vprašanje razširitve obstoječih prostorov, Prav posebno pa je razveseljivo dejstvo, da je društvo zajelo že razmeroma velik krog prebivalstva, saj šteje okoli 1000 pripadnikov (Bled ima z okolico približno 5000 prebivalcev). Razen v redni telovadbi so društveni pripadniki marljivo udejstvujejo tudi v košarki, odbojki in plavanju, kjer so na okrajnem prvenstvu »Partizana« odnesli večino prvih mest. Novoizvoljenemu odboru, v katerem je večina starih in preizkušenih telesnovzgoj-nih delavcev, znova predseduje tov. Kapus. Ulčar deseterica najboljših naslednja: v letu 1955 ši slovenski rekorder Golc že popušča in letos je malo manjkalo, da ni zaostal tudi za zelo talentiranim tekmovalcem kočevskega »Partizana« Čihalom, ki je za naše pojme kot metalec prav neverjetno vsestransko razvit. Še večja kvalitetna razlika med prvimi in zadnjimi kot pri krogli, pa se pojavlja pri metu diska. Na čelu je Janko Miiller z majhnim številom nastopov (predvsem v drugi polovici sezone), toda z rezultatom, katerega se mu ne bi bilo treba sramovati v večini evropskih držav. Ob tej priložnosti lahko povemo tudi to, da novi slovenski rekorder še ni rekel zadnje besede in namerava po lastnih izjavah vsaj še za kak meter izboljšati svojo znamko. Še z mnogo manj treninga kot njegov starejši brat pa je dosegel prav tako zelo dober rezultat tudi Bogdan Miiller. ki je vsekakor sposoben za mete precej preko 50 m. Peterka in Golc stagnirata, Penko pa vztrajno napreduje iz leta v leto. Morda je prišel končni rezultat Marka Pluta za nekatere ljubitelje atletike nekoliko nepričakovano. Lahko pa bi rekli, da je imel podoben rezultat »v roki« že skoraj vso letošnjo sezono, le da ga je enkrat ovirala ta stvar, drugič pa druga. Napovedi prvega Plutovega trenerja Marjana Kolariča so se izpolnile in gotovo bomo videli v prihodnjih sezonah tudi mete preko 70 m. Glavno odkritje letošnje sezone pa je seveda Kastelic, ki je napredoval od lani skoraj za celih 10 m! Črnomelj je dal torej že drugega odličnega metalca kopja in če bo v podobnem stilu napredovat morda tudi Rajk, bomo morali Črnomelj res proglasiti za »trdnjavo metalcev 1. Lorger — 110 m ovire 1058 2. Vipotnik — 800 m 1050 3. Miiller J. — disk 1020 4. Gajšek — 1500 m 997 5. Penko — krogla 976 6. Puc — 110 m ovire 964 7. Markež — kladivo 959 8. Kralj — 1000 m 958 9. Tratnik — 1500 m 955 10. Miiller B. — disk 943 IZVRŠNI ODBOR »PARTIZANA« - SLOVENIJE, ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO čestita osem spojim enotam in članstvu ter jim želi srečno in uspehov polno NOVO LETO 1956 »PARTIZAN« - SLOVENIJE, Zveza za telesno vzgojo Slovenski športniki v vojaški suknji Naši športniki, ki so v JLA, želijo vsem znancem srečno novo leto 1056 4C 81 Miiller J. ;G> 45.63 Vovk (L) 44.83 Miiller B. (O) 43.70 Zupančič (L) 4? 51 Jančič (K) 42 81 Stepišnik (L ' 40.14 Ledinek (M) 40.05 France (S) Povpreček 44.96 /42.58) 4 X 100 m: 4J.3 Kladivar 43.6 Ljubljana 44/j Svoboda 44 8 Odred 46 7 »Partizan« M. Sobota 47 0 »Partizan« Kočevje 47.2 »Partizan« N. Gorica 47.3 Kamnik 47.5 Litija 47.7 Jesenice 4 X 400 m: 3:26.1 Kladivar 3:28.4 Ljubljana 3:30.4 »Partizan« Kočevje 3:30.7 Odred 3:42.4 »Partizan« Črnomelj 3:45.4 Maribor 3:50.9 »Partizan« N. Mesto 3:54.5 Branik KRATICE POMENIJO: K — Kladiva, Celje L — Ljubljana O — Odred, Ljuoljana S — Svoboda, Ljubljana PK — »Partizan«, Kočevje M — Maribor B — Branik, Maribor PNM — »Partizan« N. mesto PP — »Partizan«, Podpeč (Pod vsako disciplino je povpreček deseterice v letošnjem letu, v oklepaju pa za leto 1954.) Jesen in pomlad sta nekako »usodni« letni dobi, ki precej razredčita moške zemljane »civiliste«, predvsem pa v vrstah naših športnikov, kajti tedaj jih pokliče domovina pod vojaško suknjo, da bi se kot zavestni borci pripravili za obrambo tradicij iz Narodnoosvobodilne borbe ter pravic našega delovnega ljudstva. V športnih društvih in posameznih klubih nastanejo ob tej priložnosti večkrat občutne vrzeli. Ta ali ona športna »zvezda« zapusti svoj matični klub in tehnično vodstvo si marsikdaj beli glavo, kje najti nadomestilo za izgubljenega igralca. Tudi letošnjo jesen se je zgodilo tako, morda še občutneje kot kdajkoli prej. Športniki so namreč v precejšnjem številu odšli v JLA. Znano je, da je telesna vzgoja v sodobni jugoslovanski a rini ji zelo važen čini tol j pri splošni vzgoji borcev. Že nekdaj, v prvih letih po osvoboditvi, jo bila poznana, včasih pa tildi ne preveč zaželena »zarja-t-ka«, t. j. sestava prostih vaj, ki jo izvajajo vojaki vsako jutro pri gimnastiki. Toda to je samo drobec teles nov zgoj nega življenja v naši armiji. Prav iz JLA smo dobili vrsto znanih tekmovalcev te ali one športne panoge, mladi borci so se vračali domov bogatejši za razne izkušnje in mnogokrat dobro podkovani tudi v posameznih panogah športa. Tokrat pa je beseda o športnikih, ki so že prej gojili šport, pa so se zbrali v vojni enoti v Zadru. Sprva smo bili nekoliko kislih obrazov, kot je skoraj vsak, ki mora zapustiti za daljšo dobo svoj dom in svoje drage. Toda že prvi dnevi našega skupnega bivanja so nam razjasnili obraze. Medtem ko so se posamezni ljubitelji športa morda doma vpraševali, kje je ta ali oni znani košarkar, nogometaš, odbojkar ali kolesar, kako se kaj počuti in kako mu gre, smo se v starodavnem mestu ob Jadranskem morju veselo spogledali in _gi segli v roke. Kako tudi ne? Znašli smo se skupaj košarkarja Vozelj in Remic, strelec Bogdan Jež, kolesar Valant, odbojkarja Zupan in Urnaut, nogometaš Pehani in smučar Šumi. Kar lepa druščina, ki jo družijo športne vezi in ki je sposobna marsikaj narediti. In sklenili smo tudi, da bomo poskušali svoje tihe želje u res niči ti ... Toda. saj veste, v JLA je prvo in osnovno poglavje disciplina, delo in zopet delo. Minilo je nekaj časa, da smo se privadili na dnevni red, medtem pa na tihem kovali načrte. Prvi je dvignil svojo glavo »dvo-metraš« Vozeli, tisti Vozelj, ki ste ga pogosto videli na košarkarskih' igriščih. Dejal je: »Ne smemo samo počivati«. Zbral ie okoli sebe vse tiste, ki se količkaj razumejo na košarko in začeli so z vadbo. Toda v košarkarsko moštvo se niso vključili samo »pravi« košarkarji, temveč tudi ostali. Nekaj dni vadbe in že je bil prvi nastop proti Zadar-čanom. Vozi jeva četa ie domačinom pokazala, kako je treba igrati. Pošteno so jih »razmazali«. Vozelj pa ni samo košarkar, temveč je nekakšen »špiritus agens« tudi drugod. Kjerkoli se sreča s tem ali onim športnikom mu prigovarja: »Treniraj, treniraj, ne bo ti škodilo.« To je bil začetek ali nekakšen signal za nadaljnjo razgibanost. Košarkarjem so sledili odbojkarji, ki sta jih vzela v roko Zupan in Urnaut, prvi član Prešerna, drugi pa Fužinarja iz Raven. Kaj hitro je bilo sestavljenih več moštev in začele so sc posamezne borbe. Malo težje je šlo seveda nogometašem, ki jih ni bilo tolikšno število, je pa med njimi tudi nekaj igralcev prve lige. Njim se je pridružil nogometaš Ločana iz Škofje Loke, Pehani. On je pravzaprav edini »uradni« slovenski nogometaš v naši vojni enoti. Toda, ko smo ga vprašali, kako se je znašel, je dejal: »Zelo dobro se počuti.n in prepričan sem. da bom veliko pridobil, kar mi bo vsekakor koristilo.« Tako se je naše vojaško življenje razgibalo tudi po športni plati in prav vsak ima svojfo zaposlitev, jasno, pozabiti ne sinemo še dveh, treh športnikov, ki so zastopniki individualnih športnih panog. Prav glotovo boste vprašali, kako je z našim strelskim reprezentantom Ježem, kaj z Valantom in še, kaj počne smučar Šumi iz Kranja? Prav imate, tildi o teh je treba povedati nekaj več besed. Ježu se močno pozna njegova »civilna« strelska šola. Komaj čakamo, da bomo šli prvikrat na »gad janje«. Ali bo tudi tedaj pokazal sposobnosti strelskega reprezentanta? Seveda mu to še mimogrede damo vedeti s pripombo, da se bo pa zdaj v JLA prav gotovo dobro »nastreljal«. Toda on ni samo individualen, temveč sc prav tako, kot kolesar Valant udeležuje tudi drugih kolektivnih nastopov in iger. Seveda Valantu spet ne da žilica miru in preživi večino proste ga časa na kolesu. Le eden je bolj »revež«. S svojo športno panogo v JLA, še posebno v Zadru, ne bo doživljal triumfov. On ima priložnost le, da v »bundi« dela reklamo za sneg. Tega je pa tu, kot pravijo, bolj malo, saj ga niti ne žadu h a mo, kaj da bi ga videli in gazili. Mnogokrat si fant misli: iz te moke pa ne bo zame kruha. Namcrč smučarskega kruha, če že tako rečemo. Pa kaj hoče? Leto dni ali e-fo in pol bo že prebil, nato pa sc bo še z večjo vnemo pognal po domačih belili poljanah. Tako nam teče življenje dan na dan. Ko traja »oblika«, smo resni K pm X „ELEKTR0-G0RICr Nova Gorica ŽELI VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1956! Znani košarkar Ljubljane tov. Miro Vozelj je tudi pri vojakih neumoren propagator te športne igre vojaki, ko imamo prosti čas, se pridružimo športu in šport nas je v resnici močno povezal med seboj: zvečer se mnogokrat zberemo in tedaj zadoni slovenska pesem. Priznati moram, da naši športniki niso samo dobri v svojih panogah, ampak se izkažejo tudi v petju. Ah, nekaj bi pa skoraj pozabil. Vsak teden prav težko čakamo torka. Zakaj le, boste rekli. Tedaj na mre nastopi slovesen trenutek — v našo enoto prideta dva izvoda »Poleta«. Da, »Polet« nas povezuje z ožjo domovino in s športniki, ki so ostali doma v svojih društvih. Radi ga prebiramo, vsak zase ali vsi skupaj in dodobra ga preberemo. Veliko sem vam povedal, morda za koga še preveč, povem vam pa, da skrbno štejemo dneve, ki so že mimo nas in one, ki jih bomo še morali prebiti v vojaški suknji. Iako se je približalo tudi Novo leto. Zalo se vsi slovenski športniki vojaki spominjamo naših tovarišev, jim pošiljamo iskrene pozdrave in kličemo vsem, prav vsem, pa tudi bralcem »Poleta«: »Mnogo, mnogo uspehov v Novem leta 1956!« Andrej Franko LETO XII. Štev. 1 Čeprav v letu 1995 ni bilo na sporedu olimpijskih iger ali svetovnega prvenstva, je bila nogometna sezona v Evropi tako živahna kakor malokdaj. Nekateri narodi so imeli po 10 in več meddržavnih srečanj, med njimi tudi Jugoslavija, ki se je kar 13-krat spoprijela v mednarodnih tekmah, če upoštevamo tudi srečanje mladih reprezentanc in B-motštev. Ob koncu vsake sezone se navadno vedno pojavljajo — ne samo v nogometu, ampak tudi pri drugih športih — vprašanja, kdo je bil boljši in kdo slabši. Tudi letos se je pojavilo isto vprašanje, kakšno mesto zavzema danes v Evropi madžarska nogometna reprezentanca, kakšno jugoslovanska, francoska, avstrijska itd.? Tej želji smo skušali čimbolj ustreši v današnji številki in smo pripravili mnogo gradiva o tem, kakšen naj bi bil v lanski sezoni vrstni red posameznih evropskih držav. In da bo naš pregled še bolj zanimiv, smo angažirali tudi dva priznana strokovnjaka, znanega radij skega reporterja Radivoja Markoviča iz Beograda in zagrebškega novinarja Zvoneta Mornarja. K vsemu temu pa smo še sestavili lestvico vseh srečanj posameznih nogometnih evropskih reprez entanc v letu 1995. Da bodo stvari jasne, moramo takoj poudariti, da ne nameravamo napraviti celotne razvrstitve evropskih nogometnih reprezentanc, pač pa bomo poskušali nekoliko komentirati zlasti mnenje tov. Zvoneta Mornarja, ki nam je ob koncu svojega članka napravil tudi razvrstitev petih najboljših nogometnih reprezentanc v Evropi. Na prvo mesto je postavil Madžarsko in verjetno se tudi med našimi bralci ne bo našel nihče, ki bi trdil, da Pu-skas. Kocsis, Bozsik in drugi ne zaslužijo prvega mesta. Pravijo sicer, da Madžari nekoliko nazadujejo, toda morda so take vesti le nekoliko pretirane. Upoštevati moramo, da so Madžari letos v svojih mednarodnih srečanjih preizkusili celo vrsto mladih igralcev, od katerih so se nekateri tako dobro izkazali, da bodo lahko v enem ali dveh letih že skoraj povsem nadomestili stare *ase<. ki so v preteklih letih tako visoko dvignili madžarski nogomet. Nihče noče trditi, da so Madžari nepremagljivi, saj bi se jim tudi v letu 1955 kaj lahko zgodilo, da bi n. pr. izgubili srečanje s Sovjetsko zvezo. Toda zdi se mi. da ne pretiravam, če rečem, da bodo Madžari v ietu 19% močnejši kot so bili leto dni prej. To je samo odvisno od tega, v kakšni meri se bodo mlajši igralci že vživeli v stalnem ogrodju reprezentance. Letos bomo imeli vendar zopet priložnost primerjave med jugoslovanskimi in madžarskimi nogometaši. Enako kot je napisal Zvone Mornar. mislim, da imamo tudi v Budimpešti precej upov na dober rezultat, pa tudi na zmago, seveda če ... CE BI IGRALI KOT V TORINU Najbrž ne pretiravamo preveč, če rečemo, da naša enajstorica lahko premaga Madžare, seveda pa bi morala takrat zaigrati tako kot je igrala n. pr. proti Italiji v lormu in dobršen del tekme proti Nemčiji v Beogradu. Tudi z igro, kot so jo naši igralci pokazali v Parizu, bi se dalo marsikaj doseči, samo da bi naši napadalci imeli »svoj dan« ne samo v igri do kazenskega prostora ampak tudi pri streljanju na gol Če bo naša reprezentanca prebolela svojo glavno bolezen, t. j. dokaj nestalno formo in včasih tudi podcenjevanje nasprotnika, kar se nam je doslej še vedno bridko maščevalo. imamo prav stvarne možnosti, da sc dejansko uvrstimo prav v najožjo nogometno elito. Zvone Mornar je svojo lestvico napravil po neposrednih vtisih z različnih tekem pretekle sezone. Mi. ki te priložnosti nismo imeli, se moramo opirati bolj na rezultate in samo po rezultatih ni povsem nesporno, če spada Jugoslavija res na 2. mesto. Poraz v Pralni in ne- srečnih 0:0 v Beogradu proti Švici sta veliki negativni postavki v naši bilanci. Na drugi strani pa imamo seveda tudi lepe rezultate (Italija, Nemčija), ki omenjene spodrsljaje precej odtehtajo. Letos se bomo ponovno pomerili z Avstrijci in naši igralci bodo imeli lepo priložnost, da dokažejo, da so imeli v Fratru le slab dan in da so morda le nekoliko podcenjevali Avstrijce, kar je bila gotovo huda napaka. RUSI — DA ALI NE? Mnenja o ruskih nogometaših so zelo deljena. Kot vidite jih n. pr. naš reprezentant Bernard 'Vukas ne smatra niti enakovredne Jugoslovanom. Mnogi mislijo, da so Rusi že najboljši v Evropi. Vsekakor drži, da so od olimpijskih iger v Helsinkih ogromno napredovali in dosegli takšno kvaliteto, da se lahko vsaj enakopravno merijo s prav vsako evropsko reprezentanco. Res je, da so imeli v letu 1955 vse premalo srečanj z dovolj močnimi nasprotniki, toda zdi se mi, da jih Vukas vseeno nekoliko preveč podcenjuje in da ni daleč dan, ko bodo Rusi' stegnili roko tudi po zlati olimpijski medalji in pokalu Julesa Rime-ta. ki ga dobi svetovni prvak. Še večje preglavice kot Rusi pa delajo vsem. ki hočejo sestaviti evropsko jakostno lestvico za nogometne reprezentance, Francozi. Do pred nekaj dnevi se bili nepremagani in šele Belgija, ki se letos ne more pohvaliti z nikakršnimi uspehi, je razbila mit o nepremagljivih Francozih. Če pogledamo rezultate francoske reprezentance v letu 1955 vidimo, da so v vseh tekmah dosegali le minimalne zmage, ki morda včasih tudi niso bile zaslužene. Rezultat 1:1 proti Jugoslovanom Je bil za Francoze gotovo zelo srečen in podobno je bilo tudi v nekaterih drugih tekmah. Z malo manj sreče bi bili Francozi lani morda celo tri do štirikrat premagani. Vzrok plasma jim dajejo največkrat zaradi ■neodločenega rezultata v Moskvi in to seveda le oni. ki zelo visoko cenijo tudi ruski nogomet. Morda je neodločen rezultat v Moskvi pokazal na precejšnjo slabost ruskega nogometa: pomanjkanje mednarodnih izkušenj, kar ima za posledico, da se še ne znajo "dovolj prilagoditi taktik1 in sploh načinu igre te ali one evropske reprezentance, s katero se niso še nikoli srečali. UBOGI SVETOVNI PRVAKI Nepopisno je bilo veselje v Nemčiji, ko so na svetovnem prvenstvu leta 1954 v Švici v finalni tekmi uspeli premagati glavnega favorita — Madžare — in tako osvojiti najvišji naslov. Večina nemških ljubiteljev nogometa je tedaj mislila, da je nastopila velika doba za belo- črno reprezentanco. Toda vsa srečanja od svetovnega prvenstva sem so pokazala, da nemški nogomet še daleč ni tako kvaliteten kot bi človek pričakoval od svetovnega prvaka. Uspeli v Švici, to je bilo le nekaj enkratnega. Morda ne smemo reči nemški zmagi slučaj, toda videti je, da vsaj v krajšem razdobju Nemci podobnih uspehov ne bodo več dosegli, saj je danes povsem jasno, da po svoji kvaliteti precej zaostajajo za večjim številom nogometnih »velesil«. Zmaga nad svetovnim prvakom ne predstavlja več posebnega uspeha, saj so jih od finalne lekme v Švici premagali po vrsti Angleži, Francozi, Belgijci, Rusi in Jugoslovani, Italijani pa kar dvakrat. Piše Marko Rožman Ko smo že pri Italijanih, še nekaj besed o »Azzurih«. Od tragične letalske nesreče celotnega moštva Torina, ki je dajal tudi po 10 igralcev v reprezentanco se italijanski nogomet kar ni mogel ponovno dvigniti. Letošnji rezultati, j)a tudi igra italijanske reprezentance je pokazala, da je najhujša kriza že za njimi in da so krenili zopet počasi navzgor. Kljub temu pa lahko rečemo, da italijanski nogomet le ni na dobri poti kajti število inozemskih igralcev v raznih boljših klubih je vedno večje. Za večino uvoženih igralcev iz Južne Amerike sicer trdijo, da so italijanskega porekla, toda to gotovo ni dobra pot k ponovni slavi dvakratnih svetovnih prvakov. ŠTEVILKE MNOGO POVEDO Marsikaj zanimivega še razberemo iz rezultatov letošnjih mednarodnih tekem in lestvic, kj jih danes objavljamo ob našem pregledu. Pri tem ne smemo mimo Angležev, pri katerih opazimo nekaj zelo zanimivega. A-reprezentanca Anglije je igrala lani v glavnem solidno ni pa dosegla kakšnih svet pretresajočih uspehov. Angleži se namreč še vedno niso mogli odločiti za mlajšo generacijo, ampak so svojo reprezentanco sestavljali še vedno raje iz igralcev s slavnimi imeni. Da pa je zaledje odlično, lepo govori zmaga s 5:1 B-reprezentance nad Jugoslavijo B in prav fantastična bilanca mlade reprezentance, ki je zabeležila 6 zmag in v šestih tekmah dosegla kar 32 golov. Logičen sklep po tem je seveda, da bodo Angleži lahko že v kratkem zopet posegli v borbo za naslov najboljših nogometašev v Evropi. Čehi so letošnjo sezono začeli odlično. Dvakrat so premagali Belgijce odpravili tudi Avstrijec, nazad- 1^1 : . .... ' nje j>u e. ZiVeii nepričakovan in težak poraz proti Bolgariji z 0:3. Nogometna reprezentanca Avstrije se po porazu 6:1 v Budimpešti ni mogla prištevati ravno med najuspešnejše in smola Jugoslavije je bila prav v tem, da smo igrali z Avstrijci neposredno po tem težkem porazu. Take borbenosti, kot so jo avstrijski nogometaši pokazali na tekmi z Jugoslavijo, Dunaj že dolgo ni videl. Na vsak način so pač hoteli dokazati, da le niso tako slabi, kot so jih predstavljali tudi že domači novinarji. KAKO PA MISLI HERBERGER? Nemški zvezni kapetan Sepp Her-berger spada gotovo med najboljše nogometne strokovnjake na svetu, saj jp uspel z moštvom, za katerega pravijo danes, da je le malo nad povprečno kvaliteto, osvojiti svetovno prvenstvo. Kako pa misli nemški strokovnjak o moči posameznih nogometnih reprezentanc po konca leta 1955? Ilerberger pravi, da natančne razvrstitve danes ni mogoče narediti, da pa spadajo po njegovem mnenju v prvo skupino nogometne reprezentance Madžarske, Avstrije, Jugoslavije im Sovjetske zveze. Razlike med temi reprezentancami naj bi bile po mnenju Herbergerja zelo majhne. Na naslednja mesta postavlja Herber-ger Francijo. Argentino, Urugvaj in Anglijo. Zanimivo je tudi njegovo mnenje, da je nemška reprezentanca kljub zadnjemu porazu v Rimu krizo žc prebolela in da bodo prihodnje leto sledili boljši rezultati. ŠE KRATEK SKOK V JUŽNO AMERIKO Nogometnih reprezentanc evropskih in južnoameriških držav v letu 1955 ne sinemo primerjati, saj nj bilo nobenih medsebojnih srečanj. Povsem gotovo pa je, da igrajo v Južni Ameriki nogomet, ki je evropskemu vsaj enakovreden Ka- Poleg zmage nad Nemčijo v Beogradu predstavlja naj večji lanski uspeh naše nogometne reprezentance zmaga v Torinu nad Italijo. Na sliki vidite prvi gol (strelec je bil Veselinovič), za njim so padli še trije — 4:0 za Jugoslavijo. To katastrofo bodo »azzuri« še dolgo pomnili... terc so najboljše južnoameriške reprezentance, tudi ni tako lahko reči. Južnoameriško prvenstvo je osvojila Argentina, vendar na tem tekmovanju ni sodelovala Brazilija, ki gotovo ni dosti slabša. Urugvaj pa danes ne predstavlja več tistega kot nekdaj. Argentinci so bivše svetovne prvake n. pr. premagali kar s 6:1. Zn tretje mesto v južni Ameriki se danes lahko potegujejo Čile, Paragvaj in morda kljub slabim rezultatom tudi Urugvaj. Mislim, da smo s tem povedali o pretekli mednarodni nogometni sezoni dovolj. Sedaj pa moramo počakati na rezultate prvih borb v novi sezoni, ki nam bodo povedali, če smo gledali tako v preteklost kot v prihodnjost dovolj stvarno. K današnjemu pregledu nogometne sezone 1955 v Evropi smo sestavili tudi lestvice vseh reprezentanc evropskih držav. Seveda te lestvice ne predstavljajo popolnoma realnega vrstnega reda evropskih nacij. Lestvice smo pač sestavili tako. da smo upoštevali vse letošnje mednarodne nogometne tekme v Evropi in so posamezne reprezentance zavzele na lestvicah plasma po doseženih rezultatih. Zato je v zadnji koloni izražen odstotek točk, ki so jih posamezne države dosegle v svojih letošnjih srečanjih. Seveda ta plasma v lestvicah mi realen zato, ker so nekatere države imele več srečanj, druge manj in nekatere mčnejše nasprotnike, druge pa slabše. Kljub temu pa so te lestvice po svoje vendarle zanimive in nam marsikaj povedo. Slednjič je 13. oktobra Johnstou pregledal potapljaške naprave in zlezel v zvon, oblečen navadno kot potepuh in pokrit s čepico, vso zamaščeno od olja. Vsakomur se je od tesnobe stiskalo grlo. kajti ta potopitev bi morala biti odločilna. Pomeniti bi morala začetek uspeha ali vrste novih zapletov Zvon se je spuščal s hitrostjo 30 cm na sekundo. Johnston je po telefonu opisoval, kaj se je dogajalo okoli njega Vsi so stali okoli Williamsa. čigar obraz je postajal vse mračnejši. ko je poslušal Johna. Vidnost je bila zelo slaba. Žerjav so morali dvakrat spusti t i. John-stone sploh ni videl ogrebače. ko je šla mimo njega. Ko so jo dvignili na krov. je prinesla le pesek in mulj. Po preteku pol ure so morali zvon dvigniti. Zgodaj popoldne se je Johnstone znova spustil v globino. Komaj je dospel 30m globoko, je vzkliknil: »še nikoli nismo videli tako jasno! Ko je prišel v bližino odprtine, so počasi spustili ogrebačo s čeljustmi In tedaj šele se je pričelo pravo dviganje zaklada. Dneve in dneve je potapljač, zaprt v svojem zvonu, vodil upravljanje žerjava. »Stoj!... Dvignite!... Sunite... Vlecite proti severovzhodu!... Vrnite se! Stoj!... Počasi spuščajte!... počasi... Zgrešeno!... Spet dvignite!« Ogrebača je lahko prodrla v notranjost zakladnice le z zaprtimi čeljustmi. Zato je bilo mogoče opravljati njih odpiranje in zapiranje le znotraj zakladnice. Cesto so morali zaradi tega ogrebačo potegniti ven In postopek znova ponoviti. Po stokratnih brezuspešnih poizkusih se je John- stonu iznenada zdelo, da je ogrebača slednjič vendarle prišla v notranjost, a m bil trdno prepričan. Začul je gluh udarec, ki ga je presenetil. Običajno so vsi udarci odmevali kot da bi kovina zadela ob kovino. Tokrat pa se mu je zdelo, da je kovina zadela ob les. »Dvigajte zelo počasi. Hočem videti, kaj ogrebača nosi«, je sporočil Johnno. VVilliams je sporočil dalje navodilo onim, ki so upravljali žerjav. Razburjenje, ki se je razodevalo v Johnstono-vem glasu, se je prijelo še njega. »Johnno, Johnno! Kaj se godi?« je vpil v mikrofon. A potapljač je bil ves preveč zaposlen, da bi odgovoril, kajti ogrebača se je počasi dvigala mimo lin opazovalnega zvona in zdelo se mu je. da je opazil pravokotni zaboj. »Ce povem, kaj mislim, da vidim, pa se zmotim, bo VVilliams vse življenje prepričan, da sem ga potegnil za nos«, si je mislil sam pri sebi. Ker je molčal, se je VVilliams zbal, da se je zgodila nesreča in je dal potegniti ogrebačo in zvon hkrati. Dvignili so ga torej na krov, še preden je žerjav prenehal s svojim delom. Slednjič je prišel še žerjav v ogrebačo in njene zobate čeljusti so trdno držale z blatom obdan zaboj. Zobje so se tako zajedli v les, da so jih morali z drogom odločiti. Zaboj je zdrsnil iz jeklenega objema, padel na krov in se razbil . . . Dva zlata lingtona bleščeča kot da bi pravkar prišla iz državne zakladnice, sta padla ven z razveseljivim truščem. Bila sta 30cm dolga in 10cm široka ter tehtala več kot 15 kg vsak. Nihče še ni videl tolikšne količine dragocene kovine in vsi so bili iz sebe ob misli, da je v potopljeni ladji še 588 lakih kosov. Piš divje poezije je zavel preko palube in stare otroške sanje o morskih razbojnikih so burile domišljijo slehernega A posadka CLAVMORE je bila sestavljena iz razumnih mož, kljub njihovemu avanturističnemu duhu. Razburjenje je spremenilo naravo, čeprav je ohranilo svojo moč. Klici »hura« so se razlegali čez krov in vsi so hiteli čestitat onim. ki so načelovali reševalnemu čolnu. Ta večer se je kapitan VVilliams posvetoval s kuharjem in v revnem salonu CLAVMORE so veselo odpirali steklenice, ki so bile predvidene za ta srečni dan. Ob 8. uri zve-čer so že vsi na krovu spali, razen dežurnega, 17-letnega fantalina Muševvskega. Ta si je v počastitev zmage privoščil le kozarec limonade. Poleg treznosti pa je imel še druge lepe lastnosti, zlasti prirojen meteorološki čut. In prav zaradi tega so mu kaj radi zaupali nočno stražo, kajti nikdar ni brez vzroka budil mojstra palube. Imel ie samo eno strast: masleni preprečencc. Kuhar in Maševvski sta si bila stalno v laseh, ker so sladokusne orgije tega fantiča upro-paščalc jedilno shrambo. A kadar ni bilo njegovega sovražnika v bližini, je kuhar priznal: »Tako mlad je še, na vsak način si mora okrepiti svoje kosti.« Ko je prvič stopil na CLAVMORiN krov, je bil tako suh. da bi ga lahko na pol relomil. n ... , Drugi dan se je vreme še izboljšalo. Zvon je bil pod odo žc ob 7. uri zjutraj. VVilliams Johnstone je takoj opali, da so prvih 70m krožile okoli njega jate večjega števila b kot kdajkoli doslej. Kot vedno so se nekatere odločile d skupine in spremljale zvon Je to bilo iz vljudnosti ali : previdnosti? Morda pa so bila la bitju vojščaki krdela l so spremljala zvon z namenom, prepričati se, da sc pri-azen ne namerava iznenada spet vrniti. Navadno je pri-jtnost rib napovedovala dobro vreme. Pri 100m globine a je vidljivost očitno padla in Johnstone je le stežka našel hod v potopljeno ladjo. Ne da bi ostali vedeli, sta brata Johnstone živebi v pravičenem strahu. Kadar je bila vidljivost pomanjkljiva, ta bila v stalni nevarnosti, da bi zvon nehote skozi od-rtino prodrl v notranjost trupa. Najmanjši premik ladje i lahko tudi njega premaknil. Ko bi ga skušali dvigniti, i se utegnil zatakniti v razkosano pločevino ali pa bi sliko polomljen tram predrl opazovalno lino ali celo cev a dovajanje zraka. Delovanje potapljaškega zvona se zdi ila enostavno onim, ki v njem ne tvegajo svojega ž vLe- Jugoslavija pred Sovjetsko zvezo! LESTVICA EVROPSKIH REPREZENTANC °/o 53:16 91.6 LESTVICA B-MOSTEV Nedavno je napravilo uredništvo Zagrebškega tednika »Globuse anketo med zagrebškimi športnimi novinarji o tem, kako naj bi bila sestavljena evropska lestvica nogometnih reprezentanc ob koncu leta 1955. V tej anketi sem bil edini, ki sem postavil F'ranči jo znatno za Jugoslavijo, pri čemer sem postavil Pred Francoze še Avstrijce in Ruse ‘er seveda Madžare. Končni rezultat ankete je bil precej drugačen ®d mojega mišljenja, zlasti glede Iranci je. Francija je namreč na koncu ankete z dokajšnjo prednostjo zasedla drugo mesto, takoj za Madžarsko, medtem ko je Jugoslavija delila 3. in 4. mesto s Sovjetsko zvezo. Nekateri kolegi so se oudili, ker sem postavil Francoze 11 a 5. mesto. Takole sem i odgovoril: »Gledal sem jih na v dem-I u v igri z Jugoslavijo in moje mišljenje o njihovi moči je zasnovano prepričanju, da ne predstavljajo kakšne posebne klase.« Takoj vam lahko postrežem z .verna anekdotama, ki samo potrjujeta moje mišljenje. Ali res samo rezultati? Bilo je na svečani večerji po tekla 1 > ki se je končala kot je znano Znašel sem se v veliki skupini trancoskih novinarjev kot edini Jugoslovan. Francozi so namreč ‘Pozabili« obvestiti jugoslovanske kovinarje o banketu. Sara sem se Znašel^ y luksuznem pariškem ho-e u Georges V, ker sem bil privat-o Povabljen od urednika športne ubrike lista »Pariš Soire« g. Ekse- ai ja. , V prijateljski atmosferi so se ir.ailcoski kolegi razgovarjali izključno o igri naših reprezentantu ki so presenetili 60.000 Pariža-°v. Domači novinarji so kar tek-Uovali, kdo bo obsul naše igralce večjimi komplimenti in neobičajni epiteli. »Igrali ste fantastič-.o,« mi je rekel Eksenazy. To podalo sem sprejel s precejšnjo re-Zervo in mu rekel: »Kaj nam to polaga, ko je rezultat 1:1.« In veste aj. uii je odgovoril znani športni V°vinar? »Rezultat v nogometu je c®sto loterija . ..« »Imate priložnost v Budimpešti!« Ni prijatelja nogometa v F’ranci-kt ne bi poznat imena Gabriela nanota znanega novinarja šport-j”8 . dnevnika »L‘Equipe«. To je ji arejsi sivolas človek, zelo vzdržen Se1 lzjavah, miren in objektiven. or° ves svet je prepotoval z no-oOmetaši in skoraj vsakih 14 dni je ,a kakšni večji tekmi v inozem-tvu. Ni pomembnejše tekme, ki je le bi gledal, pa naj bo (o v Moskvi, r u?P0lS Airesu, Rimu ali Madridu, anko bi rekli, da ima perinanent-° vstopnico za vse največje tekme Po svetu. Tudi gospod Ha not je bil a banketu. Gostje so se že počasi aznajali, ko me je vprašal: »S kom ‘"‘"a vaša reprezentanca prvo tek-° v prihodnjem letu.« Nisem Premišljal. Hotel se m pokami -i mi> koledar naših medna-oflmh srečanj dobro poznan, zato sin rekel, čeprav nisem bil popolnoma prepričan: »Z Madžarsko v i udunpešti«. Stari urednik se je- 0 Namislil, pogladil sive lase in v pozi renomiranega strokovnjaka iz-Javil: »Imate priliko«. ■ anekdoti sem navedel zato, 1 “j dokazal, da pri sestavljanju stvme ni mogoče upoštevati samo osezenib rezultatov, ampak tudi Za „Polel“ napisal Zvone Mornar igro, ki jo je ta ali ona reprezentanca pokazala. Stadion Jlesley v Bruslju je razbil pravljico o nepreinagl jivih. Franc-oziti. Belgijci so zmagali z 2:1 in ta poraz j-e tudi za formaliste pomenil dovolj, da so začeli Francoze ocenjevati mnogo bolj stvarno. Glede na Jugoslavijo je bil že Pariz dovolj. Odlična igra, je, čeprav se to ne odraža v rezultatu, tako dekla si rala Francoze, da so še v slačilnici imeli vrtoglavico zaradi Vukanov ih in MilutinoviČevih driblin-gov. Vsi kot eden so izjavljali: >Jugoslovani so boljši, znatno bol jši od-moštva Sovjetske z veze. c Če rečejo to Francozi sami, potem res nima pomena trditi, da je mesto Jugoslavije za moštvom, ki ga je Letos vodil Roger Mareke. V primerjavi z Jugoslovani manjka Francozom duhov i t o-s tii, lepote in atraktivnosti v igri, pohvaliti pa se tudi ne morejo s kakšno posebno uči n kovitostjo. Spomini na Frater Neverjetno je, kaj se vse v nogometu lahko pripeti. Pred leti sem gledal v P ra trn tekmo med Avstrijo in Francijo. Domačini so bili ves čas boljši, Francozi so pa zmagali z 2:1. Takrat sem prvič govoril z Raymondom Ko-po, tedaj še ne posebno znanim igralcem, ki se je še boril za mesto v reprezentanci. Po tekmii sem zašel z avstrijskimi kolegi v majhen lokal v starem delu mesta. Tu smo našli vse francoske igralce, ki so se seveda prav glasno veselili svoje zmage. Stopil sem h Kopi in ?a vprašal: »Ali ste zadovoljni?« Kar čudno me je pogledal. »Kako ne bi bil? Ali mislite, da je lahko premagati Avstrijce v Pratru?« ' Francozi so bili takrat še v vzponu. Danes — nekoliko let kasneje —• imajo že zelo izenačeno moš-tvo, ki ima v svojih vrstah tudi igralce evropske vrednosti. Od tekme na Dunaju sem jih gledal še štirikrat, toda mišljenja, ki sem si ga ustvaril po tekmi na Dunaju, nisem spremenil. Avstrijci so še vedno boljši nogo m Naši od F ra ncozo v. je rodila v tisku po neodločenem rezultatu v Budimpešti in po visokih zmagah nad Švedsko. Vse to pa je seveda še mnogo premalo. Podpredsednik FIFA Grauatkin re ob gostovanju moskovskega S pa rta ka rekel o vrednosti današnjih ruskih igralcev tole: »Našim fantom manjka še mnogo mednarodnih izkušenj.« To je bilo iskreno priznanje znanega funkcionarja, ki pozna mero, Če ocenjuje letošnje uspehe Sovjetske reprezentance in sovjetskih moštev. Gornje zgodbice naj bi bile nekakšna ilustracija k moji oceni kvalitete 5 najboljših evropskih nogometnih reprezentanc. Po mojem mišljenju bi morali danes to p e tori co razvrstiti takole: Ma d'žarska, Jugoslavija, Avstrija, 4. Sov. zveza. 5. Francija. 1. Madžarska 2. Sovjet, zveza 3. Francija 4. Nizozemska 5. Jugoslavija 8. Irska 7. Turčija 8. Italija 9. CSR 10. Bolgarija 11. Anglija 12. Škotska 13. Avstrija 14. Wales 15. Romunija 16. Danska 17. Švedska 18. Španija 19. Portugalska 20. Zah. Nemčija 21. Egipt 22. S. Irska 23. Belgija 24. Norveška 25 Grčija 26. Luksemburg 27 Švica 28. Finska 29. Vzh. Nemčija 30 Poljska 31. Saar 32. Islandija 12 10 7 7 7 4 4 5 5 7 8 7 7 4 5 7 9 5 5 6 11 4 6 8 4 5 6 6 2 2 2 1 38:6 11:7 14:9 15:7 7:7 9:6 5:8 12:11 10:6 90 71.4 71.4 64.3 62.5 62.5 60 60 57.1 22:11 56.3 15:15 50 13:19 6:7 9:8 12:17 22:26 8:9 10:13 50 50 50 50 44.4 40 40 9:11 33.3 9:25 27.2 Španija 3 3 0 0 15:3 Italija 3 2 1 0 3:1 Sovjetska zveza 2 2 0 0 10:3 Bolgarija 3 2 1 0 4:1 Anglija 2 1 1 0 6:2 Saar 1 1 0 0 4:2 Vzh. Nemčija 1 0 1 0 1:1 Norveška 1 0 1 0 3:3 Jugoslavija 4 2 1 1 18:6 Švica 3 2 0 1 6:3 Belgija 4 1 2 1 11:10 Portugalska 2 1 0 1 7:3 Danska 2 1 0 1 4:6 Nemčija 2 0 1 1 1:9 Francija 6 3 1 2 17:12 Avstrija 6 3 1 2 15:15 Madžarska 5 3 0 2 13:19 švedska 5 2 1 2 13:15 Finska 3 1 0 2 3:4 Nizozemska 3 0 1 2 5:8 CSR 4 0 1 3 6:11 Romunija 1 0 0 1 0:2 5:9 7:13 6:17 2:9 7:16 8:17 4:28 4:2 3:5 2:8 0:4 25 25 25 25 20 8.3 0 LESTVICA MLADIH REPREZENTANC 1. Anglija 2 Nemčija 3. Jugoslavija 4. Italija 5. Avstrija 6. Švica 7. Nizozemska 8. Irska 9. škotska 10. Danska 6 6 3 1 32:6 9:8 3:3 3:6 0:0 3:5 1:3 1:4 0:8 3:14 Kje igrajo boljši nogomet: v čmkojjC adi JjužJhi tfanehiki f Za „Polet“ napisal Radivoje Markovič SZ se šele dviga O ter t( »ovratku tej tein i »e in se pogovarjal na itku iz Pariza z ole trii je iz Pariza z Vukasom. Ta-govoril naš državni reprezentant: »Ne vem, zakaj novinarji tako napihujejo nekatere stvari. Proglasili so Ruse za najboljše v Evropi, jaz pa sem prepričan, da -so še daleč do tega.« »Zakaj to misliš,« sem ga prekinil. »Igral sem proti moštvu Sovjetske zvezo Trampereju, Tedaj so bili povsem povprečno moštvo. Do danes absolutno niso mogli toliko napredovati.« »Si v to povsem prepričan,« sem poskušal izzvati Vukasa. »Ali je treba še kaj več od njihovega rezultata proti Francozom v Moskvi in od izjav francoskih nogometašev o njihovi igri,« me je zavrnil naš reprezentant. Ničesar nisem odgovoril, kajti enako kot Vukas sem tudi sam prepričan, da bo Sovjetska zveza šele v prihodnjih letih lahko kaj več pomenila v mednarodnem merilu. Njihovi lotosu ji rezultati jim ne dajejo pravice, da bi bili prav na vrhu. Farna o njihovi vrednosti se Ljubitelji nogometa, ne samo pri nas, ampak tudi drugod po svetu, si cesto postavljajo vprašanje, kje igrajo pač boljši nogomet — v Evropi ali v Južni Ameriki? Ker je na ostalih kontinentih nogomet mnogo slabši, pomeni odgovor na gornje vprašanje tudi odgovor, kje igrajo najboljši nogomet na svetu. Takoj lahko rečem, da so odgovori na gornje vprašanje zelo različni, kajti ta daje prednost tej stvari oni pa ta daje prednost tej stvari, bo-ijši nogomet, ni mogoče rešiti samo na osnovi rezultatov, ampak je treba upoštevati tudi kvaliteto nogometa, lepoto igre, tehniko in še druge stvari. Po mojem mišljenju bi lahko odgovorili na vprašanje Evropa ali Južna Amerika takole: Južnoameri kanci so boljši v tehniki, boljše obvladajo žogo, znajo skratka več, poleg tega pa igrajo za oko tudi lepši nogomet. Na drugi strani pa so evropski nogometaši boljši v taktiki, igrajo bolj enostavno in končno tudi bolj učinkovito. Napravimo kratko primerjavo. Urugvaj je bil olimpijski zmagovalec leta 1924 in 1928 (kasneje se na olimpijskih igrah ni več pojavljal) ter svetovni prvak 1930 in 1930. Italija je osvojila svetovno prvenstvo 1934 in 1938, dočim je v znanih oko 1 nos lili zmagala na zadnjem svetovnem prvenstvu 1934 Nemčija. Pripomnili pa moramo, da je Italija v časti osvajanja svetovnega prvenstva v veliki meri uporabljala najboljše ^ izkušnje južnoameriških nogometašev, saj je imela v svojem moštvu tudi večje število naturaliziranih Južnoamerikancev (Motiti, Ouaita, Orsi in drugi). Kot vid.imo je Južna Amerika, če ne neposredno. pa vsaj posredno udeležena tudi pri osvajanju obeh prvenstev po Italiji. Evropa pa je domovina nogometa. Od tu so predvsem Angleži prenesli nogomet v Južno Ameriko. Tako je posadka neke angleške ladje leta 1894 prinesla to igro v Brazilijo. Evropa je seveda tudi še kasneje vplivala na nogomet v Južni Ameriki in tudi danes lahko govorimo o takšnem vplivu, čeprav morda ne več iz Anglije. Južna Amerika je pač »posvojila« najboljše evropske izkušnje. Tako je n. pr. znano brazilsko »diagonalo« IUavia Coste pravzaprav »izumil« Evropejec Kir-sohner. bivši trener Grasshoppersa iz Zuricha, ki se je leta 1939 preselil v Brazilijo in tja prenesel svoje dolg »letne izkušnje. ^ Prejšnja leta so bili stiki med fivropo in Južno Ameriko mnogo bolj redki, saj je bilo potovanje preveč dolgotrajno in naporno. Danes so stiki evropskih in južnoameriških nogometašev mnogo tesnejši in zaradi tega so se tudi obojestranski vplivi močno povečali. Ne smemo pozabiti še nečesa. Materialni pogoji za razvoj nogometa v Južni Ameriki so mnogo boljši kot v Evropi. Medtem ko so v starem svetu simpatije ljubiteljev športa razdrobljene na mnogo panog, ima v Južni Ameriki nogomet v tem pogledu skoraj monopol. Zakaj je materialno stan je južnoameriških klubov mnogo boljše? Število gledalcev na tekmah je tam mnogo večje, nogomet ima na stoti s oče podpornih članov in tako je Južna Amerika danes res pravi e!dorado za nogomet, posebno če upoštevamo še, d& Je južnoameriški profesionalec mnogo* boljše nagrajen od evropskega, konkurenca je tudi mnogo večja ih zato seveda tudi zahteve do igralcev. Razume pa se, da moramo dati vsaj nekaterim evropskim reprezentancam, če že ne absolutno, pa vsaj delno prednost. Evropejci niso tako spretni pri obvladanju žoge, niso taki žonglerji, še manj pa akrobati, toda zaradi enostavnejše igre so boljši realizatorji, bolj elastični v obrambi in bolj spretni v napadu. Madžarska je na zadnjem svetovnem prvenstvu v Švici pre-m ' -iJa tako Urugvaj (4:2) kot Bra- zilijo (4:2), dva najbolj izrazita predstavnika južnoameriškega nogometa. Resnici na ljubo je treba pripomniti, da je bila Madžarska obaikrat na robu poraza. Proti Urug. vaju so zmagali šele v nadaljevanju, proti Braziliji pa je bil sodnik Elli.s očitno na strani Madžarov. Jugoslavija je z Brazilijo igrala neodločeno 1:1, Avstrijci pa so v borbi za tretje mesto brez večje težave premagali depremi rane Urugvajce s 3:1. Tako se joezadnje uradno »incrjennje sil« med Evropo in Južno Ameriko končalo z zmago Evrope. Na vprašanje Evropa in Južna Amerika lahko torej odgovorimo v korist Evrope, če u-poštevamo predvsem suhe rezultate, ali pa v korist Južne Vmerikc, če ocenjujemo lepoto igre, čisto tehnično znanje, pač tisto, kar bi morda lahko opisali z besedo »spektakl«. Na vsak način obstoja neka razlika. Ta razlika je dovolj očividca in ima svoje osnove v različnem temiieratnentu. in fizični konstituciji. Vendar tudi tega ne moremo trditi brez rezerve, kajti n. pr. Urugvaj igra zelo slično nekaterim evropskim reprezentancam, Italijani pa spominjajo na Ju/noa m e ri ka nce. Pravega in docela jasnega odgovora še vedno nimamo. Madžarska jo še vedno nekak neuradni svetovni prvak (kljub oči v id n emu nazadovanju), na drugo mesto te neuradne svetovne lestvice pa spada po mojem mišljenju Brazilija. To pomeni, da je Evropa dobila pač veliko konkurenco v Južni Ameriki, pri čemer razlika ni velika. Borba za p rev last v svetu med evropskim in južnoameriškim nogometom, ki traja že od trenutka, ko so se južnoameriški nogometaši prvič pojavili v Evropi (na olimpijskih igrah 1924 v Parizu) še ni končana. In danes bi morda rekli, da se je šele začela. V lej borbi pa lahko tudi gledamo enega najbolj bistvenih pogojev za nadaljuj razvoj nogometa po svetu, To ni samo bitka za prvo mesto, ampak tudi odličen stimulans, tako na evropskih .kot na južnoameriških nogometu :h igriščih. •U. Nasa dva potapljača"pa si nista delala nikakih utvar ® povs®m relativne varnosti. Bežen trenutek nepaziji-jm V> naPačna presoja, najmanjša lahkomiselnost bi lahko , „l.a za posledico najhujšo katastrofo. Razen tega so bili U jJ.e PU vitlju zgoraj na krovu le šibka bitja kot so pač a{„cVej .ne ne bi zagrešili najmanjše napake, je vitel rt>j, ki se lahko pokvari. od P13,8' u.ri j® Johnstonu slednjič uspelo priti iia mesto, c aoder je nameraval nadzorovati dviganje ogrebače. nre pozneje je le-ta vgrizniia kovinski predmet v Kladmcj Ko se je ogrebača odprla nad palubo, je pred vin?Cav-all'l,n' °^mi navzočih padla ven le polomljena ploče-j . ’ bmalu nato je sledila žimnica. Celo jutro ni žerjav L^ ■gnil drugega kot raznovrstne razbitine brez vrednosti, ust . Pridobili na času, jo je Jobnstone velel vsakikrat dvi»VIi'- prec* saBoj. da bi pregledal plen, preden so ga 'snih na površje. ep Okoli poldne sta se Wi!Iiams in Herd začela spraševati, m ,8,® niso morda stene zakladnice vdrle pod težo kovine. iinams je prekril svoje vznemirjenje in želel dvigniti lov" za.radi kosila. Tedaj pa še slutil ni, da bo popoldanski Prekoračil vsa njegova še tako drzna pričakovanja. o Delo se je komaj spet začelo, ko je žerjav dvignil d,] s®m nedotaknjen zaboj. Neposredno za tem sta mu sle-ra , .8e dva, nato en lingot, ki je verjetno padel ven iz krov vzaboja. Pomešano med zakladom so prišle na k|j. .. ?barske knjige, dva odpirača zamaškov, moški čevlji, Pred 't 'n zvonec’ ki ga je kuhar zagnal čez krov oni dan ve, ‘remi meseci, ko se posadka ni takoj odzvala njego-,erik iiCU'i' obedu. Od namiznih nožev je ostalo samo Vo([ Menili so. da jih je iz njihovih ročajev iztrgal v ! ,Pr i tisk. Ladijska srebrnina je bila nedvomno zaprla 8Wk aC''’ ka**‘ čajnice, vilice, zajemalke, krožniki in »iho„0raice.80 kar po vrsti prihajale na krov. Seveda ni ® °stal brez »spominčka«. Ob 5. uri popoldne se je nebo pooblačilo. Treba je bilo prenehati z delom. Na krovu je ostalo na kupu 1? lingotov. S prvima dvema so predstavljali vrednost 86.000 funtov šterlingov. Zvečer se je dvignila nevihta, kot da bi vreme hotelo opomniti ljudi, kdo je gospodar. Ponoči so se morali vrniti v \Vliangarci. Na pomolu je ladjo pričakovala pristaniška policija. Naslednje jutro so uradniki Novozelandske banke nrevzeli zlate lingotc. Odslej se nihče ni več norče-čevai iz CLAVMORE in njene posadke. Že pred dobršnim časom je njeno prihajanje in odhajanje. čuden material, ki je bil nakopičen na njenem krovu, in velikanski, betonski bloki omogočilo prebivalcem NVhangareia uganiti, s kakšnim poslom se posadka CLAVMORE ukvarja. Morali so poostriti cenzuro. Razen tega je kapitan dobil 'posebna navodila in tajni kodeks, s katerim je lahko takoj pozval na pomoč vse vojne ladje v bližini teh krajev, Herd je dejal: Slednjič smo začeli uradno živeti. Če bi CLAVMORE izginila dan prej, se nihče ne bi zmenil za to. Vidite, kakšno moč ima zlato!« (Dalje) Po mnenju vseh strokovnjakov so Madžari še vedno najboljši nogometaši na svetu. Tu vidimo najboljšo nogometno enajsterico pred najvažnejšo tekmo letošnje sezone s SZ v Budimpešti (1:1). Na čelu stopa znani Puskas, za njim vratar Fazckas. — Desno od Puskasa sovjetski vratar Jašin LETO XII. Štev. 1 ' TZZ3E3M Trgovsko ooslietie ,«Z¥EliAlft KAMNIK ČESTITA OB NOVEM LETU 1956 vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter se priporoča! TOVARNA SPECIALNIH MIZARSKIH IZDELKOV „tSova.** MEDVODE Brzojavke: »Sora« Medvode Telefon: Medvode 34 Tekoči račun: NB Medvode št. 6103-T-4 PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE TRGOVSKO PODJETJE 99W&ČV2@L“ KAMNIK želi v NOVEM LETU 1956 vsem delovnim kolektivom še veliko uspehov pri graditvi naše socialistične domovine PAPIRNICA -KOLIČEVO ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM USPEŠNO NOVO LETO 1956! hEHAUlČlO-KElSIČlA INDUSTRIJA K A M N I k AVTOMOBILISTI! n « H S n Za poliranje karoserij uporabljajte samo Svjtove nitro pobna in nitro brusne paste ter Svitovo polirno vodo, proizvod Keramično-kemične industrije Kamnik TEKSTILU A tovarn JIT1E! ŽULEČ nudi svoje izdelke: konopnene in jutine embalažne tkanine, bombažne tehnične tkanine, impregnirana bombažna platna za šotore, nahrbtnike, dežne plašče, vetrne jopiče in ponjave, keper in gradi za delovne obleke itd. Solidna postrežba! Konkurenčne cene! »KEMIKALIJA« Veletrgovina s kemikalijami MARIBOR PARTIZANSKA 34 Telefon 36-82 Skladišče: E1NSPILERJEVA 7 Telefon 37-93 Vam nudi po dnevnih cenah vse vrste oljnatih barv, oljnatih emajlov, fir-neže, nitrolake. čopiče vseh vrst in razne druge kemikalije Za cenjena naročila s e priporoča kolektiv podjetja i.€eJtahJMb ČEME S SVOJIMI TRGOVINAMI V CELJU IN BEOGRADU ČESTITA OB NOVEM LETU 1956 VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČA! Prodajalna TOVARNE AVTOMOBILOV mah* čestita vsem delovnim kolektivom in jim želi polno uspehov v LETU 1956 V svoji poslovalnici MARIBOR, GLAVNI TRG 25 vam priporoča: kamione 3-tonske »PIONIR«, avtobuse, prikolice in vse nadomestne dele za proizvode TAM TIHI ELEKTRO-STROJNO PODJETJE UUBfcflStgtSA Trata iU 1S »TIKI« se udejstvuje na področju elektrokovinske stroke z izdelovanjem električnih grelnih in varilnih naprav Konstruira in izdeluje različne individualne kovinske in električne izdelke za potrebe industrije ter široke potrošnje SODARSKA ZADRUGA 7,awt POD ŠMARNO GORO želi srečno NOVO LETO W6 in se priporoča! OB NOVEM LETU 1956 NAŠE ISKRENE ČESTITKE! PREDILNICA IN TKALNICA MARIBOR Lastna piediliiica, tkalnica in oplemen Inica Železniška postaja Maribor-Studenci Tekoči račun pri N. B. 640-T-8 Telefon 22-71, 29-45 PROIZVAJA: bombažno in stanično prejo vseh vrst, bombažne in stanične tkanine za ženske obleke, kanafas, flanelo itd. Boštjan Zaf rfeanf se spet oglaša Pu moM st touki od kolesa... Prosim, le nič se ne pretvarjujte ^tepričan sem, da ste vsi vedeli, da Scm na meni svojstven način pred nekaj meseci — verjetno kar po Iran-c°sko — odpotoval v ovostranstvo. Niste pa vedeli, kaj sem počel ves 1(1 čas, odkar je tiskalniška stiska sdsnila ubogi »Polet« na boriti šest Nraničk. Strogo zuupno naj vam povem, da 6e«i z najnovejšim superlelevizijskim °Paratom brskal po raznih športnih kuhinjah, kjer žehtajo in mencajo sWrad in umazanijo po znanem prin-CjPu: »Cim bolj čistiš, bolj je umu-z°no in bolj smrdi.« Nič ne bom vrtorepil. Ko je bil naš miljenec Odred sodnjisko pre-Snan z lastnega doma, kakor nekoč v pradavnih časih naša prustarša, ko sta bojda grizla nekakšna tabu-jabol-^Q, mi je od nenadne žalosti eksplodiralo srce. In že sem bil v onostranstvu. Mesec dni nisem vedel in zaznal ničesar, ne kje sem, ne kdo 'n kaj sem. To mi je zelo dobro delo. Pa so zdravniki v onostranstvu veliki tiči, da malo takih. Zakrpali so mojo razceirano odredoljubno srce, ao je bilo skoraj takšno kakoi oovo. Samo nekoliko trdo je postalo 'n nikaršnih bolečin nisem več čutil. Niti me ni več bolelo dejstvo, da so bil Odredovi atleti izključeni iz družbe poštenih in najboljših in še manj to, da so Toplaka polomili rav-Oo takrat, ko bi moral igrati v reprezentanci. Nič se ni moje zakrpano srce zganilo takrat, ko so se slovenska conska nogometna moštva do kosti grizle med seboj, kar so bratje 'z Hrvatske pozdravili s huronskim veseljem. Stoično in hladokrvno, kakor njega dni cesar Neron goreči Pim, sem opazoval, kako so v kuhi-nji prve conske lige kirurgi disciplinskega sodišča po ubrzanem postopku secirali napol mrtvega Metalca in "Priklepali« Lokomotivi že izgubljene l°čke. Čisto pravilno so ugotovili, da s° kriminalne točke za Metalca itak brez koristi, za Lokomotivo pa od s,!a pomembne. »Pa naši su to dečki, a)de, pomognimo jim, da se vratu u Prvu ligu«. Ni me torej ganila niti složnost ZQgrebških rodoljubov, niti samomo-"Isko predanost krvodajalca, še manj izredna sposobnost disciplinskega sodišča, ki točno ve, kdaj je treba reševati pritožbe z raketno in kdaj s polževo brzino. Tudi tista alerica s Proleterjem iz Osijeka, ki je velikodušno nagrajeval nogometaše nekega drugega kluba, mi ni šla nič na jetra. To radodarnost so nekateri prenapeteži imenovali podkupovanje in se celo razburjali zaradi prenizke kazni. Kazali so s prstom na sosede ptolesionalce v Italiji in jih prav neokusno primerjali z našimi, češ, pogljete kako tam onstran meje ne poznajo šale. Na primer Udi-nese, ki je moral zaradi sličnih denarnih investicij, meni nič tebi nič, markirati nazaj v drugo ligo. Jaz pa trdim, da podkupovanje pri neama-terjih sploh ni pravo podkupovanje — iz preprostga razloga, ker amaterji niso pravi prolesionalci. Torej tudi ne morejo biti kaznovani kakor oni. Sploh ne! Pa so merodajni v centralni kuhinji iznenada opazili, da se dva velika Ugaša — pokalna iinalista — nevarno trkljta po lestvici navzdol proti usodnemu zadnjemu klinu. Zelen strah jih je popadel, brž so privlekli na dan Proleterjevo odstavljeno kašo in se trenutku primerno spomnili, da je bilo nekaj nerganja zaradi prenizko odmerjene kazni. Brž so kašo pogreli in — hokus-pokus — po salomonskem navdihu naknadno poslali Proleterja na tromesečno mirovanje. Hajduku pa sta v divnem Marjan-gradu v zadnjem kolu sami od sebe prileteli dve toplo pečeni točki. Nevarno trkljanje je v trenutku prenehalo! Da, da onostranski zdravniki so tiči, toda tostranskim nogometnim sodnikom ne segajo niti do popka. Naveličal sem se zaudarjajočih »mirisov« iz naših športnih kuhinj in naravnal sem svoj superaparat med ljubljanske drsalce in hokejiste. Videl sem jih, kako so potovali, drvarjem podobni in težko oprtani, z ogromnimi. vrečami na Jesenice. Glasno so razpravljali in besno ge-stikulirali z rokami in tistimi kljukastimi koliki. Prisluhnil sem.,. Aha, nergajo! Razgrajajo in nergajo zaradi umetnega drsališča, češ, v Ljubljani imamo primat, tradicijo, mladino, mno-goobetajoče zvezde, strokovnjake in kaj vem še kaj — samo ledu ne. In zopet: »Tam v Beogradu je stadion, ki je pogoltnil skoraj milijardico. Nam pa še tistih bore sto milijonč- kov ne privoščijo, s katerim bi naredili čudeže. Ce so Jeseničani napravili tak čudež, bi ga mi v Ljubljani tudi. Saj imamo Bloudka! Ta bi nam napravil prima led še za manj denarja. Udarilo mi je najprej na smeh, nato pa me je ujezilo. Takole kričanje in nerganje je najčistejši in skrajno škodljivi separatizem. Jaz, ki so mi onostranski zdravniki izrezali iz srca vse egoistične, lokalpatriotske in separatistične žilice, gledam vse napore za dvig našega športa čisto drugače — široko, brez lokalne ozkosrčnosti. Zato svečano ugotavljam, da je mnogo koristneje za razvoj tega vratolomnega športa na ledu, da imamo v enem mestu res lep razptezen-tančni zimski stadion, četudi nas velja tisoč milijončkov, kakor pa če bi imeli po celi državi deset bednih in siromašnih umetnih drsališč po sto ali celo manj milijončkov komad. Iz tega edino pravilnega vidika je torej zgrešeno vse tisto pisanje, kjer ljudje, ki se slabo razumejo o teh stvareh, zahtevajo kakor z glavo skozi zid popularizacijo športa v širino. Zato smatram za pošteno, koristno in pravično, da pošljemo vse tiste prispevke, ki bi jih mogoče naša podjetja, ustanove, komune in ne vem kakšna predstavništva darovala za zgraditev umetnega drsališča v Ljubljani — v Beograd, da bo štadion na Tašmajdanu obložen z marmorjem. Res bomo imeli samo en stadion v državi, toda ta bo čudovito lep in bo veljal za dvajset drugih. Boštjan Zalrkant Ko smo se jeseni poslavljali od priljubljenega mladega slovenskega dirkača, najboljšega slovenskega kolesarja Janeza Valanta, je ta malce s skrbjo dejal: »Ni mi žal, ga grem v JLA, le škoda je, da se bom moral za dolge mesece ločiti od kolesa.« S tem je izrazil tiho željo, da bi pravzaprav rad tudi ob služenju vojaškega roka kdaj pa kdaj sedel na »jeklenega konjička« in se po svoji stari navadi zapeljal nekaj desetin kilometrov sem in tja. Ni bilo treba dolgo čakati in želja se mu je v resnici kmalu izpolnila. Najprej je bil dodeljen k letalstvu, od tam pa premeščen v arte-lerijo. Že prvo srečanje z novim komandantom mu je pripravilo prijetno presenečenje. »Ali morda poznaš tistega odličnega slovenskega kolesarja, ki mu je prav tako ime kot tebi?« »Ta kolesar sem pa jaz,« se je nasmehnil Janez. »Če je pa tako, potem si pn hitro reskrbi od doma kolo, da boš lah-o treniral,« mu je nekoliko presenečen. pa vendar zadovoljen ukazal komandant. Komandant je v resnici držal besedo, Valant je v kratkem dobil kolo, kii mu ga je poslal njegov matični klub »Rog« iz Ljubljane in začel je trenirati. Sedaj ga vidimo skoraj ob vsakem prostem času ko zasede jeklene?,-! konjička, sr pože- ne skozi »kasarn iško kapljo« in nam izgine izpred oči. Dolgo časa ga ni nazaj, nato pa se prikaže zar-•c 1 e19 nekoliko preznojen in vendarle veselega obraza spet nazaj. Pri tem je seveda prevozil precej desetin kilometrov, kar pa mu' ne prizadene nikakršne škod<5, saj vidimo, da kljub rednemu treningu ne zanemarja svojih vojaških dolžnosti im m zaradi tega prav nič slabši pripadnik JLA kot drugi. Vprašali smo ga, če mu je tak način življenja po godu. Nasmehnil sc je in dejal: »Prav gotovo, saj mi moje kolo izpolni vse tiste vrzeli, ki se tu ir, tam pojavijo v vojaškem življenju. Kar nekako laže prenašam tudi najteže naloge, ker vem, da bom svoj prosti čas prijetno izkoristili ma svojem ljubljenem kolesu.« Pa ne mislite:, da je Valant v JLA samo vojak in kolesar? Ne! v naši enoti je tudi precej drugih šport-nikov; Z njin vred se tudi Janez izživlja še v drugih športih, n. pr. košarki in odbojki. Ko sva se poslavljalo, je dejal: »Pozdravite ob novem letu vse slovenske športnike, zlasti pa kolesarje.« SREČANJE S SMRTJO Športno navdušenje bi stalo gospoda Richarda I,loyda skoraj življenje. ‘V veliki naglici je pritekel v lekarno, izročil magistru recept in komaj spravil iz sebe: »Napravite mi prosim hitro, moram v Ivvickenham na tekmo v rugbyju med .Anglijo in Južno Afriko. Začetek je'že čez eno uro.« V lekarni so se res potrudili in mož je pravočasno prispel na igrišče. Kmalu po začetku tekme pa je zadonelo iz zvočnikov: »Prosimo gospoda Lloy-da, da se zglasi v tajništvu.« Ves presenečen je odhitel pod tribuno in tam so mu potisnili v roko le telefonsko slušalko. Na drugi strani žice se jv oglasil magister, s katerim je imel eno uro prej opravka. »Upam. da še niste vzeli zdravila, ki sem vam ga dal. V naglici sem se namreč zmotil. Namesto zdravila sem vam dal strihnin.« Na srečo gospod Lloyd zdravila še ni za-vžil in tako si je lahko v miru — seveda če je imel dobre živce — ogledal tekmo do konca r n a lesaEVA Ta&alaiH' Ljubljana, Gregorčičeva ulica 2 3 umm LES POHODITE Timi LESNO PODJETJE BB0DDED3 LJUBLJANA, Titova cesta 1 »Vsem poslušalcem radia želimo dober sprejem in obilo uspehov o Novem letu 1956! „R A D I O C E N T E R" MARIBOR, PARTIZANSKA C. 26 - Telefon 22-46 trgovsko podjetje z radio in električnim materialom ^ nas' RADIOTE11NIČNI delavnici izvršujemo popravila in razne montaže s SODOBNIMI INSTRUMEN'l 1 in drugimi novimi pripomočki KVALITETNO NAJHITREJE in CENENO! 1 o želji strank popravljamo tudi na domu! Garancijska popravila v naši trgovini kupljenih aparatov izvršujemo v enem dnevu! Brezplačni strokovni nasveti pri nakupu in montaži aparatov, gramofonov in anten! T O v M K IN A Kl_C.BU.-sOV „Š E Š I R“ ŠKOFJA LOKA želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in uspehov polno Novo leto 1956 HBIIIIM 115111 MARIBOR Orožnova 2 Krekova 2 Trg Revolucije Obilo uspehov p Novem letu 1956 želi osem svojim poslovnim prijateljem SsiEKTRO- LSufriasna ek®lE«a LJUBLJANA PARMOVA 33 V Podjetje za razdeljevanje električne energije Žolčni sa Finci mojstri v smučarskih tekih Svoje vtise iz Finske je naš smučarski tekač Janez Pavčič v zadnjih številkah »Pojeta« precej na široko popisal. Ob povratku v Ljubljano pa nam je še veliko pripovedoval o načinu treninga finskih tekačev im ugotovil, da mu je danes povsem razumljivo, zakaj so Finci takšni mojstri v klasičnih disciplinah. Pa kar berite, kaj pravi Janez o finskih tekačih: »Na vsak način naravni pogoji, to je dolge in mrzle zime s precejšnjo zalogo snežnih padavin Fincem omogočajo dolgotrajno pripravo, saj so na snegu že v novembru, medtem ko se tekmovanja začnejo šele v začetku januarja. Pri nas je največja smola v tem, da pade sneg navadno okrog 20. decembra (danes še to ne več!), tekme pa so že v začetku januarja. Naši tekači, namesto da bi kondicijo, katero so nabrali v poletnih mesecih, na snegu še povečali, jo s preostrimi treningi prav zaradi bližnjih tekmovanj izgubljajo. In seveda zato na tekmah ni moči, niti ostrine za dobre rezultate. gimnastika pri njih tako »v modu. da še takrat, ko govorijo s teboj, vrtijo iu mehčajo kolčne in ramenske sklepe. Zato ni nič čudnega, če so finski tekači tako lahkotni, gibčni. mehki in dinamični na smučeh. Samozavest in disciplina sta pri teh ljudeh tako zakoreninjeni, da je trener pri njih samo zato, da jim daje nasvete in pazi na formo. Vse ostalo opravi tekmovalec sam, kar sem še posebej opazil pri ženskah, in kar je pri nas prav obratno. Nikoli nisem opazil, da bi morali tektoovalci dekletom mazati smuči, ker so za vsa dela, tudi za takšne stvari, izredno delavne. Trener Saa-rinen zastopa stališče, naj bodo tekmovalci popolnoma sproščeni in še nikoli ni odrekel nikomur prošnje, če bi šel rad na zabavo ali za nekaj dni domov. Dnevnega reda ne poznajo, izjema je samo hrana. Nekdo trenira dopoldne, drugi opoldne ali popoldne. To je stvar posameznika. kajti ostra konkurenca že skrbi, da se vsak po svojih zmožnostih in po svoji vesti kar najbolj pripravi. Z opremo ni težav Z opremo in obleko nimajo tekmovalci nobenih skrbi. Tovarne jim v reklamne svrhe poklanjajo popolne garniture obleke, kar pa jim primanjkuje, jim dobavi njihova zveza, pa tudi sami večkrat plačajo iz svojih dohodkov. Še dve važni stvari ne smemo prezreti, ki sta pri Skandinavcih odločilni pri doseganju takšnih uspehov. Telesna kultura v najširšem pomenu besede in osebna higi-jena sta pri teh ljudeh najbolj čislani, saj se bavijo vsi tekmovalci še z dopolnilnimi športi, poleg tega pa se redno okopljejo v saum. ki je neprecenljive vrednosti. Za nameček je treba omeniti še redno masažo, ki je temeljita in ozdravi še tako obolele mišice. Hrana je izredno lahka in kalorična — mlečna, začimb ne poznajo, pa tudi alkohola ne. Vse to je za šport nujno potrebno. In če temu dodamo še tradicijo, potem je jasno, odkod tem ljudem takšna nepojemljfva moč, vztrajnost in borbenost.« Izvrstne priprave pred sezono Drugo, kar je po mojem najpomembnejši čini tel j, je pri Fincih izvrstna priprava izven zimske sezone, katera ni prav nič manj obširna in resna kot trening na snegu. Vsakdo od olimpijskih kandidatov (teh je bilo 30), ki so bili v Vuokat-tiju z nami na treningu, je imel za seboj najmanj 1300 km suhega teka in hoje, nekateri pa tudi do 2300 km. l‘ri žen.-kali se je ta številka sukala okoli 1000 km. Večina poleti in jeseni drvari, vesla in plava, nekateri pa se poslužujejo tudi nemške iznajdbe »suhe smuči — schirolerje«, na katerih so prevozili tudi po nekaj 100 km. Trenerji skrbi jo za vsakega posameznika skozi vse leto in sicer za njegovo privatno življenje, za trening itd. V potrebnih primerih tekmovalec prejema tudi podporo. Množičnost in kvaliteta Smučanje, še posebno smučarski tek, je nekaterim v neobljudenih krajih življenjska potreba, saj morajo v visokem snegu uporabljati le smuči. Na Laponskem so nam povedali, da pretečejo na težkih smučeh na dan tudi do 80 km in zato ni nič čudnega, če se iz takšne množice izluščijo najboljši, ki se na tečajih in treningih izpopolnijo v tekače svetovnega slovesa. V ilustracijo, koliko ima Finska v letošnjem letu kvalitetnih tekačev in skakalcev, vam bom navedel številke po razredih: v najvišjem razredu sta 2 tekača, '■ skakalci in 1 tekačica; takoj zn njim je IT tekačevi 13 skakalcev in 3 tekačic; v prvem razredu je 464 tekačev, 70 skakalcev in 33 tekačic; v drugem razredu je 1313 tekačev, 243 skakalcev in 174 tekačic in končno v tretjem razredu 3212 tekačev, 496 skakalcev in 6-14 tekačic. To so samo številke vseh teli petdi razredov, koliko tisoč pa je tistih, ki so brez razreda?! Na prvenstvu Finske v tekih in skokih je -‘»riale na 13 km 141 tekačev, na 10 km 32 tekač medtem ko je nastopilo v skokih 81 skakalcev, v klasični kombinaciji pa je nastopilo 26 tekmovalcev. Zelo redko se zgodi pri Fincih, da bi isti tekmovalec zmagal na več tek- • mah, saj mora biti zato v sijajni formi. Tudi počitek je važen Sam trening na snegu je pri Fincih zelo pester in povsem individualen. Nikoli nisem opazil,_da bi odšli na trening vsi tekači skupaj, največ po dva, trije in to samo kadar imajo oster tempo ali intervalne treninge. Po navadi pa trenira vsak zase, tako kakor ustreza njegovi sposobnosti in moči. Kadar imajo intervalni trening, takrat se razvnemajo v tistih desetih ali dvajsetih sprintih po 300 ali več metrov, Tu mislim, da smo mi dosedaj največ grešili, z izjemo zadnje leto. ko smo tudi prešli na bolj individualni trening. Mislim, da bomo morali prav tu posvetiti vso pozornost, ker pod nobenim pogojem ne sme biti več na treningih izčrpavanja. Tudi počitku in odmorom med treningi posvečajo Fincj veliko pozornost. Imeli smo lepo priložnost videti, kako so tekmovalci po trenerjevem nasvetu tudi po 3 dni pre-ležali brez treninga ob sami lahki sprostilni gimnastiki. Tudi po vsakem treningu posvetijo veliko pozornost sprostilni vadbi, sploh je LETO XII. Štev. 1 1. Ne treniraj pred sezono in izogibaj se vsakega drugega športa, ker sicer boš že pretreniran začel smučarsko sezono. S tem boš izgubil vsako možnost, da si izboljšaš kondicijo. 2. Na vsak način se izogni zdravniškemu pregledu, ker tam lahko ugotove, da nisi dovolj zdrav in boš potem prikrajšan za mirno poležavanje po bolnicah, potem ko si na tekmovanju temeljito opravil s svojim zdravjem. 3. Največjo neumnost narediš, če vzameš na tekmovanje pravilno verificirano legitimacijo. Če to storiš, boš moral tekmovati, v nasprotnem primeru pa se ti spremeni tekma v prijeten izlet, kjer boš na toplem soncu mirno opazoval, kako poteka »dirka«. 4. Smuči namaži — v kolikor to izjemamo sploh storiš — vedno na predvečer tekme in potem mirno zaspi, ker si s tem opravil že polovico tekme. Preko noči itak nihče ne bo odnesel snega ali ga zamenjal za drugačnega. 5. Nikar se ne ravnaj po trenerjevih novodilih, zakaj on je na svetu zato, da ti greni življenje. Razen tega je starokopiten in se ukvarja s trenerstvom samo zato, ker ne more več tekmovati. 6. Funkcionarje vedno in povsod ignoriraj, oni so na tekmi zato, da ovirajo tekmovalce in jih goljufajo pri rezultatih. 7. Na start pridi vedno zadnjo sekundo. Tako se izogneš obleganju novinarjev, nepotrebnim vprašanjem in radovednosti trenerja, ki bi ti hotel pregledati smuči, kako si namazal. 8. Na pomembnih tekmovanjih se drži pred tekmo in po njej (nikakor pa med tekmovanjem) ob strani znanih in najboljših smučarjev, zlasti takrat, kadar jih fotografirajo. Tako imaš možnost, da prideš čim večkrat v časopis. 9. Če mažeš smuči s klistrom, ne pozabi pomazati z njim še kljuk, vrat, stolov, pohištva, obleke in sploh čim več predmetov. Roke si po mazanju vedno obriši v vetrno jopo svojega sotekmovalca, lahko pa tudi v hotelsko obrisačo ali rjuho. Trajen spomin na tvojo osebnost ho vsem v veliko veselje, tebi pa v ponos. 10. Na klubsko opremo ti sploh ni treba paziti. Ravnaj z njo tako, da boš čimprej dobil novo. ker te slednja itak nič ne stanc. Nič ni na svetn lepšega, kakor čim večkrat priti do nove športne opreme na tuj račun. CEN J. GOSTOM OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 1936 Se priporoča za nadaljnji obisk DELOVNI KOLEKTIV RESTAVRACIJE BELA KRAJINA »pjCuL LJUBLJANA, BORŠTNIKOV TRG 3 M —i E—i »HUBELJ" M *~i Ai do vščina O O 0-1 čestita o vsem svojim odjemalcem s poslovalnicami: hd »TKANINA«, »ŽELEZNINA«, »MEŠANO cza >• BLAGO« št. 1, 2, »DROGERIJA«, o »OBUTEV«, »JESTVINE« IN »TEKSTIL« CD 03 SREČNO IN ZADOVOLJNO El NOVO LETO 1956 13 W&di SfnMGufa»• • 1. Opremo preglej zadnji dan predno greš smučat. Tako se izogneš vsaki nevšečnosti, da bi moral kaj popravljati in lahko mirno ostaneš doma. 2. Smuči in palic nikar ne zveži skupaj, ker le tako boš imel neverjetno zabavo, ko se ti bodo pešci umikali s pločnikov na cesto pod avtomobile. Na vlaku pa bodo imeli zabavo potniki, ko bodo gledali tvoj obraz, ko boš plačeval sprevodniku razbito šipo. 3. V nahrbtnik daj fotografski aparat vedno na dno ali na hrbtno stran, da te bo s svojimi ostrimi in trdimi robovi spominjal, da ga še nisi izgubil. 4. Če gre na vlak velika skupina smučarjev, pojdite vsi skozi ena vrata in vsi v en sam vagon. Na ta način boste pokazali potnikom, kaj je množičnost in brzina. 5. V svoj nahrbtnik poglej šele v vlaku, kjer boš ugotovil, kaj vse bi moral vzeti s seboj. Med vožnjo imaš potem dovolj časa', da se jeziš na svojo rešetasto glavo. 6. Kable za stremena snemi s smuči in si jih obesi okoli vratu kakor ogrlico, da boš zbujal čim več pozornosti. V vlaku obesi stremena pod prtljažno polico, ko izstopaš, pa bodi prepričan, da jih imaš v nahrbtniku. Tako si boš prihranil ves trud, ker ti ne bo treba smučati. 7. Na dolgo turo ne jemlji s seboj rezervnih delov ali orodja za popravilo smuči ker bo tc stvari vzel s seboj tvoj tovariš, ki je enako prepričan o tebi. Končno je tudi nekaj romantike v tem, da m-oraš s triglavskega pogorja v globokem snegu peš v dolino zaradi enega samega manjkajočega vijaki ali zlomljene smučkine konice. 8. Smuči principialno ne maži, kajti potem vse preveč drsijo in boš preveč padal. Šele ko se ti nabere pod smučko »coklja«, boš spoznal vso prednost takšnega ravnanja, kajti enako hitro boš šel navkreber kakor tudi navzdol. 9. Izogibaj se dobrih smuč.arjev in tečajev. Oni bi te naučili smučati in s tem spravili ob zabavo vse zveste gledalce, bolnico in zdravnike pa ob zaslužek. 10. Ko se vračaš z izleta spravi s snegom obložene smuči na prtljažno polico nad sedeži. Tako boš imel ti in ostali sopotniki kmalu ves komfort s tekočo vodo. 11. Izogibaj se smučarskih klubov in društev, da te ne zapletejo v svoje mreže iz katerih ni več re-v svoje mreže, iz katerih ni več rega nedeljskega pohajkovanja, popivanja in kvartopirskega udejstvovanja po. zakajenih lokalih, kjer si lahko dobro utrdiš svoje zdravje iu izboljšaš finančno stanje. 12. V jedilnico in sobo hotela pridi vedno v težkih sneženih čevljih, da z glasnim ropotom opozoriš vso okolico nase, če že drugače ne moreš vzbuditi pozornosti. Čevlje briši vedno v hotelsko rjuho ali pa v zastore. Pri jutranjem umivanju glej, da boš primerno zmočil tla, da se sobarica ne bo skisala od le-novbe. Z vrati glasno loputaj, talko da bodo vsi vedeli, kdo je v hiši. 13. Na koncu sezone vrzi vso smučarsko ropotijo v najbolj zapuščen kot, da te ne bo več spominjala neumnosti, ki si jih počel pozimi med smučanjem. 9 milijard lir od športne stave Ob letnem pregledu svojega dela je italijanski olimpijski komite v Rimu med drugim tudi sporočil, da je znašal čisti dobiček športne stave v sezoni 1954 55 okoli 9 milijard lir!! Zanimivo je, kako razdelijo to čedno vsotico v Italiji. Z denarjem razpolaga izključno italijanski olimpijski komite (CONI), ki ga je razdeljeval takole; 26,15 °/o za gradnjo športnih naprav, 23,75 % za olimpijske namene, 23.04 °/o za športne zveze, 10.67 % za priprave športnikov, 4,55 "/e administrativni stroški olimpijskega komiteja, 3.83 °/o športni krediti, 2,5i°/o za mladinske centre,2.66"/o za propagando in nagrade, 1,11°/» za zavarovanje športnikov, 0.84°/o za subvencijo športni visoki šoli, 0.74 %> za prireditve, 0.07 °/o v reprezentančne namene. Športne zveze so torej dobile preko 23 °/o vsega denarja, kar je znašalo približno 2 milijardi in 600 milijonov lir. In kako je bil ta denar razdeljen med posamezne zveze? Nogomet je dobil 778 milijonov, atletika 130, avtomobilizem 71.5, kolesarstvo 70, plavanje 70, sabljanje 70, smučanje 68, dviganje uteži 65. košarka 62, boks 62, veslanje 62, telovadba 57, jahanje 52, hokej na travi in kotaljkah 48, jadranje 43, rugby 35, inoto-rizein 33, tenis 33, drsanje 29, dirkanje z motornimi čolni 23.5, streljanje 23, lov 20, športno ribištvo 18.5, organizacija časome-rilcev 15, športna medicina 15, golf 14, odbojka 12, baseball 10, moderni peteroboj 8.5, športno letalstvo 8 in balinanje 4.5 milijona lir. Aniiovo presenečale Pred kratkim je bilo zaključeno tekmovanje v primorsko-koprski nogometni ligi, ki je letos zajela vse kluibe bivšega goriškega in koprskega centra. V tem ligaškem tekmovanju sodeluje 7 moštev, razen teh pa še 2 enajstorici izven konkurence (Nova Gorica-B ter Koper-B). Prvo mesto si je v jesenskem delu tekmovanja brez težav priboril bivši član slovenske lige Branik, na repu pa je Olimpija iz Bertokov. Posebno presenečenje pa je pripravil novinec Anhovo, ki se je uvrsti! na častno 3. mesto. V zadnjem času so se v tekmovanju začele pojavljati nerednosti in so zasti nekateri koperski klubi začeli prepuščati tekme p. f., češ da nimajo dovolj denarja za potne stroške. O teli vprašanjih bodo morali višji forumi vsekakor spregovoriti svojo besedo. Lestvica je ob koncu jesenskega dela tekmovanja sledeča: Branik 6 Primorje 6 Anhovo 6 Rudar (idr.) 6 Piran 6 Jadran 6 Olimpija 6 6 0 0 22:9 12 3 2 1 11:5 6 3 1 2 17:11 ? 3 1 2 16:19 7 303 16:13 6 1 0 5 7:16 2 0 0 6 4:20 0 Izven konkurence: N. Gorica-B 8 4 0 4 22:17 8 Koper-B 8 1 0 7 3:23 i MEDNAPS Nogometna prvenstva evropskih držav ANGLIJA — 23. kolo (26. 12.) In 24. ko-o (27. 12.) Aston Vlila : Portsmouth 1:3 m 2:2, Birmingham : Everton 6:2 in 1:5, Blackpool : Huddersfield 4:2 in 1:3, Bol-ton : Manchester c. 1:3 in 0:2, Burnley : Preston 1:2 in 2:4, Gardi« : Chelsea 1:1 ih 1:2, Manchester u. : Chariton 5:1 in 0:3, Sheffield : Luton 0:4 in 1:2, Sunder-land : Newcastle 1:6 in 1:3, Tottenham ; West Bromwich 4:1 in 0:1, VVolver-hampton : Arsenal 3:3 in 2:2. Lestvica: Manchester U. 32, Blackpool 29, Luton 28, Chariton 28, Burnley 27, Sunderland 26, Wolverhampton 26, Everton 26, Ports-mouht 26, Chelsea 26, Newcastle 26, Bol-i®h 25, Preston 24, Manchester C. 24, Birmingham 23, West Bromwich 23, Arsenal 22, Gardi« 20, Aston Villa 17, Sheffield 17, Tottenham 17, Huddersfield 16. ITALIJA — Atalanta Hyvarinen zmagal na Semmeringu zaostale tekme 12. kola: Sampdoria 4:1,- Milan : Ju-ventus 3:1, Pro Patria : Lanerossi 0:1. Lestvica: Fiorentina 20, Torino 15, Lanerossi 15, Napol! 14, Milan 13, Interna-zionale 13, Roma 13, Atalanta 13, Sampdoria 13, Padova 12, Spal 12, Lazio 11, Genoa 11, Juventus 10, Novara 10, Bologna 8, Triestina 6, Pro Patria 5. ITALIJA — 13. kolo: Internazionale : Padova 0:1, Juventus : Lazio 1:0, Lanerossi : Bologna 2:3, Napol! : Fiorentina 2:4, Novara : Milan 3:4, Roma : Atalanta 3:2, Sampdoria : Pro Patria 7:0, Triestina : Genoa 2:0, Spal : Torino 1:2. Lestvica: Fiorentina 22, Torino 17, Milan' 15, Roma 15, Sampdoria 15, Lanerossi 15, Napoli m, Padova 14, Juventus 14, Inter-nazionaie 13, Atalanta 13, Spal 12, Lazio U, Genoa 11, Novara 10, Bologna 10, Triestina 8, Pro Patria 5. V drugi ligi pa )e Monza prekinila zmagoslavno pot Udi-hese, ki od gostovanja v Ljubljani sko-roj prčd letom dni, ni bil več premagan. Monza je zmagala z 2:1, vendar je dinese še vedno na čelu lestvice. Rezultati prijateljskih nogometnih te-kem: Kickers (Offenbach) : Spartak raga) 2:1, Rapid (Dunaj) : reprezentanca Alžira 4:3, Honved : kombinirano moštvo Egipta 3:o, Trešnjevka : Bayreuth 4.3, Trešnjevka : Kulm 2:2, Kinizsi (Budimpešta) : reprezentanca Malte 2:2. rr,neZuUati nekaterlh važnejših mednarodnih nogometnih tekem: Wuppertal • Binarno (Zagreb) 0:6, Santander : Kap-tenberg 0:3, Schalke : Wacker 2:1, Augs-, rg : VVacker 5:1, Marseille : simme-rln6 2:3, Partizan : Wacker 4:1. Preko 7000 gledalcev se je zbralo na skakalnih tekmah na Semmeringu, kjer so poleg najboljših Avstrijcev nastopili tudi najboljši finski skakalci. Tudi tokrat je pokazal Antti HyvSrinen, da je najboljši finski skakalec in gotovo tudi eden favoritov za igre v Gortini. Skakali so sicer s skrajšanim zaletom, kar je bil gotovo tudi minus za odlične Fince. Finski skakalci niso hoteli preveč tvegati, ker mesec dni pred Gortino gotovo nima nobenega smisla tvegati poškodbe. Zaradi tega na splošno tudi niso dosegli večjih daljav od Avstrijcev, ki so se seveda trudili, da bi se jim čimbolj približali. Rezultati: 1. Hyvarinen (Fin) 225.5 (65.5, 67), 2. Habersatter (Av) 222.5 (65, 68), 3. Silvennoinen (Fin) 216.5 (62, 63.5), 4. Egger (Av) 215.5 (65.5, 65), 5. Heinonen (Fin) 213.5 (62.5 62). Kallakorpi in Kirjo-nen sta po padcu odstopila. Mednarodno skakalno prireditev so imeli tudi v St. Moritzu, kjer so nastopili Švicarji, Italijani in Avstrijci. Zmagal je Dšscher (Sv) z 224 točkami (66, 66) pred svojim rojakom Tschannenom 217,5 (66, 65) in Pannacchiom (It) 215 (64, 64). Isti skakalci so se pomerili dan kasneje še v Davosu. Zmagal je zopet Dascher z 221.2 (75, 73) pred dvema drugima Švicarjema Rotchatom 215.9 (72, 71) in Schnei-derjem 219.9 (70, 69). Na mednarodnem hokejskem turnirju za pokal Spengler v Davosu je Češko moštvo Ruda Hvezda iz Brna premagala italijansko moštvo Milan : Intcr s 6:2. V VarŠaoi je hokejska reprezentanca Poljske premagala Finsko s 4:3. Morrow 9.3 na 100 y — (oda z vedrom Na atletskem tekmovanju v Aucklandu na Novi Zelandiji je ameriški ailel Bob Morrov dosegel v teku na 100 y Čas 9.3, kar je enako svetovnemu rekordu njegovih rojakov Pattona in Gollidaya. Rezultat Morrovva pa ne bo priznan kot svetovni rekord, ker je tekmovalcem pihal v hrbet veter z večjo hitrostjo od 2 m na sekundo, kar je meja za priznanje rekordov. V Moskvi je bil mednarodni turnir v odbojki, na katerem so sodelovale reprezentance Romunije, Poljske ter A in B- moštvo Sovjetske zveze. Prvo mesto je po težkih borbah osvojila prva ruska ekipa, ki je nastopala v postavi: Reva, Viner, Gajlit, Smolja-nov, Česnokov in Gajkov. Rezultati: Sovjetska zveza A : Romunija 3:2, Poljska : Sovjetska zveza B 3:1, Sovjetska zveza B : Romunija : 3:1, Sovjetska zveza A : Poljska 3:2. irnlmk irinfve v li B Leto 1956 bo za športnike, pa tudi vse ljubitelje športa res zelo bogato. Poleg zimskih in letnih olimpijskih iger Ido na sporedu še cela vrsta evropskih in svetovnih prvenstev ter dru- cri h 7W\rvi om M n t 11 m ndnnvnrlm’). 1„1 1 AT. • v ■ V v tekmovanj. Najvažnejše športne gih pomembnih mednarodnih prireditve leta 1956 pa bodo: 15.—21. L evropsko prvenstvo v umetnem drsanju v Parizu 26.1.—5. II. zimske olimpijske ' 11.—12.11. svetovno prvenstvo na Norveškem 15.—19. II. svetovno prvenstvo Partenkirchenu igre v Cortinj v hitrostnem drsanju za moške v umetnem drsanju v Garmisch- 19.11. svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu v Luksemburgu 25, —26. II. evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju v Helsinkih 9.—11. III. smuški poleti v Kulmu 29. III.—2. IV. mladinski nogometni turnir FIFA v Budimpešti apnila — svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Tokiju IL—24. VI. letne olimpijske igre (jahanje) v Stockholmu 26. VI.—7. VII. teniški turnir v Wimbledonu julija — evropsko prvenstvo v dviganju uteži v Helsinkih avgusta — evropsko prvenstvo v orodni telovadbi za ženske v Bukarešti 5.—18. VIII. svetovno prvenstvo v padalstva v Moskvi 25. VIII.—2. IX. svetovno prvenstvo v kolesarstvu v Kopenhagenu 24. VIII.—2. IX, evropsko prvenstvo v veslanju na Bledu 22. XI.—8. XII. letne olimpijske igre v Melbournu določen Nov Rus s kladivom nad 63m Radio Peking poroča, da je ob gostovanju ruskih atletov na Kitajskem dosegel ruski metalec Kimonov v 'Šanghaju s kladivom daljavo 63.24 m, kar bi bil doslej četrti najboljši rezultat vseh časov. Ta vest zaenkrat 8e ni potrjena, prav verjetno pa je, da se ruski metalec piše nekoliko drugače, kajti o kakšnem boljšem atletu z imenom Kimonov še nismo slišali. Morda bi to bil Tumnnov, ki pa se v pretekli sezoni ni posebno izkazal, saj je vrgel kladivo le 56.38 m. Vzhodnonemški plavalec Horst Fritsche nadaljuje s pravo serijo rekordnih rezultatov. Tokrat je na plavalnem tekmovanju v Rostocku ponovno izboljšal svoj evropski rekord v plavanju na 100 m prsno in sicer za 2 desetinki sekunde na 1:09.0. V Oslu je bilo te dni prvenstvo v hitrostnem drsanju, ki je pokazalo, da so Norvežani v Elvenesu morda našli dostojnega naslednika velikemu Hjalmaru Andersenu. Elve-”cs je zmagal na 1500 in 5000 m z zelo dobrima časoma 2:16.8 oz. 8:36.4. Gostovanje »teniškega cirkusa« Jacka Kra-merja se nadaljuje. Lanski svetovni prvak mcd profesionalci Pancho Gonzales in najboljši »amater« 1955 Tony Trabcrt sta se doslej pomerila že 7-krat. Razmerje srečanj je zaenkrat 5:2 za Gonzalesa. Sedmo srečanje je Gonzalc« zmagal « 6:4 in 8:6. Kdo so svetovni in evropski prvaki Ob koncu leta 1955 poglejmo, kdo sedi na svetovnem ali evropskem boksarskem prestolu« po zaključku, tudi v tem športu, zelo bogate sezone. Profesionalni prvaki sveta in Evrope so po posameznih kategorijah naslednji: mušja: svetovni Pasqual Perez (Argentina), evropski Young Martin (Španija), bantam: svetovni Robert Cohen (Francija), evropski Mario D’Agata (Italija), peresna: svetovni Sandy Saddler (ZDA), evropski Fred Galliana (Španija), lahka: svetovni Wal-lace Smith (ZDA), evropski Duilio Loi (Italija), welter: svetovni Carmen Basi-lio (ZDA), evropski Idrissa Dione (Francija), srednja: svetovni Ray Robinson (ZDA), evropski Charles Hunez (Francija), poltežka: svetovni Archie Moore (ZDA), evropski Gerhard Hecht (Nemčija), težka: svetovni Rocky Marciano (ZDA), evropski Franco Cavicchi (Italija). ČSR : Švedska 9:1 V Stockholmu sta se pomerili kohejski reprezentanti ČSR in Švedske. Gostje so slavili presenetljivo visoko zmago z rezultatom 9:1 (1:0, 4:0, 4:4). Pred nekaj dnevi so se prvič pojavili izven meja svoje domovine ruski umetni drsalci. Nastopili so v Pragi, kjer so imeli olimpijske izbirne tekme Cehi. Pri moških je bila razlika med zmagovalcem Cehom Karlom Divi-nom, ki je bil lani tretji na evropskem prvenstvu in peti na svetovnem ter obema Rusoma Mihajlovom in Perzijanovom, precejšna. Presenetljive zmago pa je dosegla ruska dvojica Gerasimova-Kiseljev, ki je premagala češki par Suhanova-Doležal, ki sta bila lani druga na evropskem prvenstvu. Res je, da je tak vrstni red predvsem posledica padca obeh čeških drsalcev, toda kljub temu je treba ugotoviti, da so Rusi pokazali tudi v umetnem drsanju precejšnjo kvaliteto. Pri ženskah so osvojile prva tri mesta Čehinje Tumova, Golonkova in Zaichova. V Obcrhofu v Vzh. Nemčiji je bilo prvo skupno izbirno tekmovanje skakalcev iz Vzh. in Zahodne Nemčije za sestavo skupnega mo-51 va za olimpijske igre. Čeprav so bili tekmovalni pogoji precej slabi, manjkalo je namreč snega, pa tudi veter je oviral tekmovalce, so skakalci pokazali, da so solidno pripravljeni. Zmagal je tudi v Planici dobro poznani Max Bolkart. Rezultati: 1. Bolkart (Zah. Ne.) 222.5 (73.5, 63.5), 2. Glass (Vzh. Ne.) 217 (68, 64), 3. Weilcr (Zah. Ne.) 212 (66, 65). 4. Klei-sel (Zah. Ne.) 211.5 (66, 63), 5. Lesscr (Vzh. Ne.) 207 (69, 62), 6. Brutscher (Zah. Ne.) 206.5. V avstrijskem olimpijskem moštvu za alpske discipline sta ostali dve mesti še prosti potem, ko je avstrijska smučarska zveza kazno vala Spissa, Strolza, Hillbranda in Schnei-derja in potem, ko je prof. Rossncr že določil v reprezentanco Sailerja, Moltererja, Hintcr-seerja, Obereigncrja, Schusterja in Riedcrja. Profesor Rossner predlaga, da naj bi ne bilo veliko mednarodno tekmovanje v Wengcnu izbirno tekmovanje za preostala dva člana ekipe, ker bodo tekmovalci, ki se bodo za ti dve mesti potegovali nastopili verjetno v različnih skupinah in s tem v različnih pogojili. Kot izbira naj bi veljali tekmovanji v Grodcnu in Kitzbuhlu. Za obe mesti so v ožji konkurenci še Leitncr, Zimmermann, Ga-mon, Mark in Gramshammcr. Avstrijska ženska ekipo je že določena, sestavljajo pa jo tekmovalke: Hoehleitner, Klecker, Sehopf. Mbs-slaehcr, Blattl in Ilofhcrr. Alpski smučarji Zahodne Nemčije se pridno pripravljajo za olimpijske igre, kakor tudi tekmovanja v Grindenvvaldu in Wengenu v Švici, kjer bodo imeli tudi še zadnje izbirne tekme za sestavo olimpijskega moštva. Od žensk bodo v Švici nastopile Buchner, Reichert, Lanig, Gla-ser, Seltsam, Speri in Basler. Prvih pet si je udeležbo v Gortini že zagotovilo, šesto pa bodo določili po tekmah v Grin-delvvaldu. Na velikem mednarodnem tekmovanju v Wengenu pa bodo nastopili naslednji nemški alpinci Obermiiller, Behr, Lanig, SchWQigcr, \Vagnerberger in Zillibillfr. Prvi štirje 1m*4o potni list za Italijo že v žepu, peti po tekmah v Švici. Ruski alpski smučarji sc bodo prihodnji teden prvič pojavili na mednarodnih tekmah na tej strani »železne zavese<. 2e 2. januarja bo namreč prispela v švicarsko mesto Wengen desetčlanska ruska ekipa, ki bo nastopila 7. in 8. januarja na tradicionalnem »Laubcrhorn-Rennen«. Udeležba na tem tekmovanju bo zelo velika in bi ga morda lahko celo imenovali olimpijske igre v miniaturi. Nastopili bodo namreč najboljši smučarji — alpinci Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Romunije, Kanade, ZDA, Sovjetske zveze, Avstrije, Jugoslavije, Švice in morda še nekaterih drugih. V okviru priprav za nastop v Gortini so poljski skakalci nastopili v Zakopanih. Zmagal je Tainer z 217,5 točke (74, 74,5). Na drugem mestu je bil stari skakalec Marusarz, ki je dosegel s 75,5 m na jdaljši skok. Za mednarodne smučarske tekme v Grindenwaldu so svoje tekmovalke prijavile smučarske zveze 17 držav. Kot kuže bo to tekmovanje najvarnejša preizkušnja pred olimpijskimi igrami. Nastopile bodo tekmovalke Avstrije, Francije Nemčije, Švice, ZDA, SZ ter drugih držav, med njimi tudi Jugoslavija. Švedski smučarji so imeli v Asna-ri drugo izbirno tekmovanje za olimpijske igre. V teku na 20 km je zmagal Gunnar Samuelsson v času 1:19:27 pred P. E. Larssonoim 1:19:53, Andersonom 1:20:12 in Jernbergom f:20:30. Pri ženskah je .na 10 km zmagala Johansson 47:55. Zmaga madžarskih boksarjev V Berlinu je boksarska reprezentanca Madžarske premagala izbran « ekipo Vzhodne Nemčije s 16:4. Naslov prvaka Sovjetske zveze v "i a ter polu je osvojil Dinamo iz Moskve, ki je v finalu premagal Dinamo iz Tbilisija s 4:1, Kje so meje človeške Zaščitni 7 n a k je jamstvo za kvaliteto izdelkov ovuina športnega orodja »ELAN« v Begunjah izdeluje vrstne hokejske palice po konkurenčnih cenah prvo- Vprašaujc, ki vedno zanima atletske trenerje, pa tudi novinarje in sploh ljubitelje atletike je, kje je meja človeških zmogljivosti v različnih atletskih disciplinah. Nedavno je češki športni list »Stadion« anketiral nekaj najboljših madžarskih atletov in trenerjev ter enega Sandor Garay Josef Kovacs Sandor Iharos Mihaly Tgloi Lajos Szentgali Laszlo ILires Jan Vorreiter Trenutni svetovni rekord Najbolj zanimivo je to, razlikujejo mnenja atletov nerjev o bodočem svetovnem rekordu v teku na 800 m. Nekateri ne predvidevajo skoraj nobenega napredka več, drugi pa smatrajo, da meja še zdaJeč ni dosežena. Prav tako je zanimivo dejstvo, da večina ne pričakuje več prevelikega napredka tako v teku na 5 kakor tudi na 10 km. Izjema je tu trener madžarskih svetovnih rekorderjev Igloi, ki pričakuje predvidene rezultate po vsej verjetnosti ravno od svojih tekmovalcev, pa naj bodo to Iharos, Tabori, Rozsavolgyi sli kdo drugi. zmogljivosti češkaga trenerja o tem, kje so po njihovem mnenju končne meje v tekih na srednje in dolge proge. Odgovori so bili precej različni. — Takole si predstavljajo udeleženci ankete končne meje človeških sposobnosti : 860 m 1500 m 5000 m 10.000 m 1:45.0 3:40.0 13:36.0 28:40,0 1:41.0 3.35.0 13:40.0 28:35.0 1:42.0 3:30.0 13:40.0 28:30.0 1:45.5 3:38.0 13:40.0 28:50.0 1:45.0 3:36.0 13:40.0 28:35.0 1:44.0 3:36.0 -13:40.0 28:45.0 1:43.0 3:35.0 13:40.0 28:30.0 1:45.7 3:40.8 13.40.6 28:54.2 kako se Posebne vrednosti podobne ankete na podlagi znanstvenih opažanj, ampak temeljijo izključno na občutku tega ali onega strokovnjaka. Pred mnogimi leti so se že ukvarjali s podobnimi predvidevanji. Zanimivo je. da so vsi od prvega do zadnjega, ki so poskušali predvidevati meje človeške zmogljivosti, popolnoma zgrešili. Celo tisti, ki so podobne prognoze napravili n. pr. pred 20 leti, so danes s svojimi maksimalnimi svetovnimi rekordi v večini disciplin že daleč za trenutnimi svetovnimi rekordi. SPORED DIRKE PO EGIPTU Od 12. do 23. januarja bo amaterska kolesarska dirka po Egiptu, na kateri bodo sodelovali tekmovalci 14 držav in sicer ČSR, Vzh. Nemčije, Bolgarije, Anglije, Danske, Poljske, Švedske, l,ibanona, Romunije, Libije, Sirije, Irske, Egipta in Jugoslavije. I/etos bo dirka dolga 1661 kilometrov. Posamezne etape pa so naslednje: 12. januar Luxor-Kena (68 km), 13. januar Kcna-Sohag (150 km), 14. januar Sohag-Assiut (125), 15. januar Assigut-Minia (125), 16. januar Minia-Bcn Suef (116), 17. januar Ben Suef-Guiza (130), 18. januar Gniza-Alcksandria (115), 20. januar Aleksandria-Ismailia (196), 21. januar Ismailia-Port Said (70km na kronometer), 22. januar Fort Said-Suez (166). 23. januar Suez-Kairo (120). Med 4834 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 19 imajo po 11 pravilnih rešitev: Bizovičar Borut, Ljubljana, Kolezijska ul. 16, Guček Adolf, Ljubljana, Kolodvorska ul., Korošec Vlasta, Ljubljana, Rožna dolina c. VII., št. 31, Povše Jože, Ljubljana, Ribniška 4 in Kočar Andrej, Stražišče 95, Kranj. Vsak prejme po 4000 din. 1. Belgija : Francija l 2. Lazio : Novara i 3. Fiorentina : Triestina i 4. Genoa : Internazionale l 5. Padova : Bologna i 6. Torino : Roma i 7. Blackpool : Portsmouth 2 8. Cardiff : Aston Villa i 9. Chariton : Bolton i 10. Chelsea : Arsenal i 11. Manchester C. : Wolverwhapton x 12. Nevvcastle : Preston l Med 4970 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom štev. 18 imajo po 9 pravilnih rešitev: Janc Pavel, Tržič, Cesta JLA 22, Podbevšek Poldi, Trbovlje 1, Trg Svobode 29, Glinšek Vlado, Celje, Dečkova ul. 50 in Bizilj Vera, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Vsak prejme po 5000 din. 1. Italija : Nemčija (I. polčas) 1 2. Italija : Nemčija (končni rezultat) 1 3. Turčija : Portugalska i 4. Portugalska B : Avstrija B 2 5. Radnički : Crvena zvezda (I. polč.) x 6. Radnički : C. zvezda (konČ. r.) 2 7. Velež : Dinamo i 8. BSK : Zeljezničar x 9. Vojvodina : Spartak x 10. Proleter : Hajduk p. p. 11. Sarajevo : Partizan 2 12. Zagreb : Budučnost p. p. Športno društvo »Mladosti v Kranju bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 8. t. m. ob 9. uri v dvorani »Svobode« (kino) v Stražišču. Zn Članstvo je udeležba obvezna, vabljeni pa so vsi prijatelji društva. Zasedanje upravnega odbora Nogometne pod-zveze Ljubljana bo 3. januarja t. 1. ob 17.30 v prostorih NZS Likozarjeva ulica 12. Nogometne klube na področju NPL ponovne opozarjamo, naj nujno dostavijo zahtevana poročila o svojem delu, in sicer najkasneje do 5. januarja t. 1. Vsi oni, ki teh poroči’ ne bi dostavili, bodo poklicani na odgovornost po določbah Disciplinskega pravilnik« NZJ. PIONIRJI IN MLADINCI! Takoj, ko zapade dovolj snega, bo začela delovati v Ljubljani SMUČARSKA ŠOLA »Enotnosti« za začetnike in sicer na terenih sankališča Rožnika, Golovca in Gradu. Prostor šole in zbirališče bosta na terenu označena z napisom. Tečaji za šolsko mladino so brezplačni. Zasledujte objave v dnevnem Časopisju! LETO XII. Štev. 1 Smučarska zveza Slovenije n rlajjlii I jjlFIgll v našem listu že precej pisali. Spre- " ti 1 M i! H BS le 81 Is a nalil fl govoril je naš znani alpski strokov- lijak tov. Maks Završnik, spregovo- naI pretklrce svojo odločitev, ki je z ' I: .... _: 4. • • _• i_i. r» T \r 1 fn Čin f n r rn rlnl/xr*il q 7a vAflm VVttfsnlu prve skakalne tekme De Florian najboljši med ITALIJANI rili so tudi vsi trije zvezni kapetani, spregovorila pa je svojo besedo še Smučarska zveza Slovenije. Na sestanku je SZS 28. decembra pretresla nepravilno pisanje neobjektivnega pisca in s tem tudi sklenila naslednje: 1. Smučarska zveza Jugoslavije naj pretrese vprašanje ali je Ivica Šafar s svojim javnim nastopom proti sklepu plenuma Smučarske zveze Jugoslavije še kvalificiran biti član upravnega odbora SZJ. 2. Smučarska zveza Jugoslavije njo Ivico Šafarja določila za vodjo naše reprezentance v Grindelwaldu in da upošteva predloge zveznih kapetanov. 3. Smučarska zveza J ugoslavije naj s svojo avtoriteto kot naj višji forum za vse probleme in. zadeve smučarskega športa v Jugoslaviji izposluje, da bo hrvatski tednik »Vjesnik u srijeduc objavil odgovor na članek Ivice Safarja, ki ga je poslal Gregor Klančnik, zvezni kapetan za teke. Smučarska zveza Slovenije Smučarski klub velenjskega Rudarja je izvedel 28. decembra na novi 30 m skakalnici v Velenju tekmovanja v smučarskih skokih Italijanski smUČarji-teka-Či, ki SC in s tem tudi otvoril našo smučarsko tekmo- pripravljajo za olimpijske igre V valno sezono. Agilni člani Rudarja so z naj- Cortini, so imeli prve izbirne tekme večjimi napori uredili skakalnico, vsa dela pa je vodil inž. Jevšenak. Rezultati — člani: 1. Sunkar (R) 24.5 m, 23 (p) 181 točk, 2. Za-ger (U) 23.5 (p), 23 m (172.5 točk}, 3. Kokalj (Vojnik) 19 m, 19 m (169.5), 4. Ježovnik Milan (U) 18.5 m, 16.5 m (167)7 mladinci: 1. Javornik (R) 19 m, 19 m (172), 2. Kotnik 18.5, 17 m, (157.5), 5. Tepež (R) 165 15 m, (143.5), 4. Juteršek (Vojnik) 15 m, 16.5 m (139); pionirji: 1. Zrimšek (U) 11 m, 11.5 m (119), 2. Poznič (R) 12 (p), 11.5 m 71.5 točk. Lužnik ■ za sestavo reprezentance. V Cortini so se pomerili na 16,2 km dolgi progi. To tekmovanje je pokazalo, da je najboljše pripravljen Frederioo De Florian, ki je dosegel čas 1:12:10. Za njim so se razvrstili Compagnoni 1:12:39, Zanolli 1:12:55, Fattor 1:13:23 in Chatrian 1:13:27. Za letošnje tekmovanje za Davisov pokal za evropski coni se je doslej prijavilo 6 držav in sicer: Poljska, Irska, Pakistan, Belgija, Egipt in Anglija. Rok za prijave -je 15. januar, žrebanje parov pa bo 23. januarja v Melbournu. Iz različnih drzao prihajajo nadaljnja poročila o izboru najboljših športnikov za preteklo leto. Na Japonskem so proglasili za najboljšega plavalca Furakawo, na Norveškem tekača na srednje proge Boy-sena, v Španiji pa strelca Gnnzala. OBISK PRI JESENIŠKIH HOKEJISTIH LE PO TEI POTI NAPREJ Vzemite si za vzgled CELJSKE SMUČARJE! Ce bo še naprej takšna zima, kakor zadnja leta. potem bomo pač črtali najpopularnejšo zimskošportno panogo v Sloveniji — hokej na ledu. To smo večkrat zapisali in to velja še danes za mnoga mesta s tradicijo še posebej pa za Ljubljano, kjer je zibelka jugoslovanskega hokeja. Ta pesimistična napoved pa ne velja več za Jesenice, kjer so si lani zgradili umetno drsališče in tako postavili nov temelj pri razvoju našega hokeja v Sloveniji sploh. Led je torej prebit, oprostite, tokrat umetno napravljen in ni zlodej, da bomo končno le zlezli na zeleno vejo... F od Mežakljo leži. Že od daleč se čujejo razposajeni glasovi številne mladine, ki je z gradnjo tega objekta dobila nekakšen smoter za proste ure v zimskih dneh. Stroji hladilnih naprav neutrudno pojejo, sicer enolično pesem, ki pa je vendar tako čudovito lepa za vso jeseniško mladino... V vročih poletnih dneh vsak dan dva vagona ledu, pozimi pa gladka ledena ploskev, so lep odgovor vsem tistim, ki so nasprotovali gradnji tega objekta. Zadoščeno je torej enim in drugim, saj so marljive roke požrtvovalnih jeseniških športnih delavcev združili prijetno s koristnim. NA JESENICAH JE HOKEJ ŠPORT ŠT. 1 Po Srbiji je navada, da se bosonoga mladina tudi po najprometnejših ulicah podi za cunjasto žogo, na Jesenicah pa Lahko opazite, da po vseh vogalih in cestah igrajo hokej. Prav res tako se ustvarja tradicija! Na Jesenicah je bilo samo letos odigranih toliko mednarodnih srečati i, kot morda več let nazaj_ po vsej Jugoslaviji skupaj. Jeseničani skušajo temeljito izkoristiti prednost umetnega drsališča in zato nič čudnega, če so danes na poti velikega razmaha in pomembnih dogodkov. V klubu je 60 aktivnih igralcev, po večini prav mladih, z močnimi rokami — saj so delavci jeseniške Železa . ne — tako da v njihovih rokah nista varna niti palica niti puck. Ogledali smo si Jeseničane na eni izmed zadnjih tekem, ko so nastopili proti moštvu »Holzkirchen« iz Zahodne Nemčije. Slišali smo, da je prav to moštvo prejšnjo sezono na svojem drsališču odpravilo našega državne," prvaka Partizana s precejšnjo porcijo golov. Prvi vtis, ki ga dobi čloyek ob prihodu na drsališče je prav lep. Lična tribuna, ki sega prav na pobočje Mežaklje, gladka ledena ploskev, ob drsališču stavba, kjer so hladilne naprave, okoli celotnega objekta pa visoka žična pregrada. Pred tekmo z nemškim moštvom so prav ta dan kegljači na ledu s precejšnjo spretnostjo premetavali keg! ie Torej, tudi za te je poskrbljeno! Za vse tiste, ki jim je nam- Dobra igra francoskih nogometašev V Barceloni je bilo srečanje v okviru tako imenovanega pokala velesejmslcih mest med nogometnima reprezentancama Barcelone in Kopenhagna. Domačini so bili mnogo boljši nasprotnik in so zasluženo zmagali s 6:2 (4:0). V Budimpešti je bila druga četrt finalna tekma v okviru tekmovanja evropskih nogometnih prvakov med domačim Voros Lobogo in francoskim prvakom Reimsom. V prvi tekmi je, kot znano, zmagal Reims s 4:2 in ker se je tekma v Budimpešti končala 4:4, se je Reims uvrstil v polfinale tekmovanja. Francozi so pokazali v Budimpešti zelo dobro igro in so vodili celo z 4:1. Za Reims so dosegli gole Bilard 2, Glovaeki in Templin, za domače moštvo pa je bil dvakrat uspešen Lantos iz kazenskih strelov, enkrat je potresel francosko mrežo Palotas, zadnji gol pa je bil avtogol Giraudoja. Najboljši igralec na terenu, srednji napadalec gostov Kopa. Opomba: 1.—12. prvenstvene tekme italijanskega nogometnega prvenstva. reč pošla sapa in katerim so že leta zlezla v noge, preostane tudi na drsališču še ena zabava, ki je pravi športni užitek. Pri njih sicer ne vladata isti red in disciplina, kakor pri hokejistih, nasprotno pri kegljačih se lahko nasmejiš do solz, zlasti če poznaš dovtipne Jeseničane. Pred tekmo je bilo v slačilnici živo kot v panju. Igralci so se »duhovno« pripravljali za tekmo, zadnja navodila pa jim je dajal tehnični vodja inž. Marolt. Ko sva si z inženirjem segla v roke, se je od vseh strani vsula ploha pripomb in kritik na račun propagande. »Laže je osvojiti evropsko prvenstvo, kakor prepričati novinarje, da bi pisali kaj več o naših fantih!« Nekoliko ironije je bilo v besedah inž. Marolta, čeprav njegove ugotovitve deloma držijo. K besedi se je oglasil tudi vodja treninga tov. Čebulj Boris, ki je moral te dni zamenjati trenerja tov. Medjo, ki je trenutno na orožnih vajah. Naše moštvo, kot vidite, je mlado. Povprečna starost je 18 let in večina je šele krepko pljunila v roke. Trening imamo 3-krat na teden, skupno 8 ur, od katerih moramo odšteti 2 uri teorije. Kondicije imamo še kar dovolj, saj izkoristimo vsako prosto uro za drsanje, le ...« »Torej ste drsanju posvetili veliko pozornost?« »Tako je! Pri nas fantje drsajo že kar dobro, le ostalim finesam hokejske igre še nismo povsem kos.« »Kaj pa trener?« Na to vprašanje so ostali igralci kar v zboru odgovorili: »Čas bi bil, da dobimo inozemskega trenerja!« Medtem se je znašel v slačilnici tudi predsednik kluba tov. Frančeškin, ki je hotel pred začetkom tekme povedati nekaj vzpodbudnih besed. Ker je videl, da je pogovor o propagandi je seveda tudi on izkoristil priložnost in povedal nekaj svojih misli. »Veste, precej imamo, vendar, če bomo povsod naleteli na razumevanje, ni h ud ir, da ne bi dosegli svojih ciljev. Med drugim nas tarejo tudi finančne težave, saj nam naša Železarna skoraj nič ne pomaga. Pričakujemo in želimo od merodajnih forumov več pomoči.« »Kdo pravzaprav skrbi in opravlja vaš zimskošportni objekt?« »Vodstvo in uprava sta v okrajnega ljudskega odbora, ki pobere tudi presežek in dobiček.« »Že prav, toda to je samo »enostranska« skrb, ali ne?« »Drži! Prej ali slej bo moral OLO na Jesenicah pokazati več razumevanja za vse probleme, ki ta- Bili smo v živem pogovoru tudi o našem hokejskem forumu, s katerim Jeseničani niso najbolj zadovoljni, ker je po njihovem mnenju hokejska zveza malo preveč mačehovska. V tem se je slišal glas napovedovalca, ki je pozval igralce na drsališče. Fantje so se brez obotavljanja pognali na led in kasneje smo videli eno najzanimivejših tekem, ki bo še dolgo ostala vsem gledalcem v spominu. In kaj smo videli? Jeseničani so izvrstni drsalci, in ko bodo izpolnili še vse tehnične pomanjkljivosti hokej sik e igre, potem se bodo prav gotovo izpolnile napovedi dveh znanih igralcev Partizana — Davida in Dušanoviča — ki sta ob zadnjem srečanju na Jesenicah med drugim rekla tudi tole: »Čez dve leti nimamo več kaj iskati na Jesenicah!« L. M. Prejšnji leden je bil v prostorih SZS skupni posvet zastopnikov vseh naših smučarskih podzvez. Na tej konferenci so delegati in funkcionarji posameznih podzvez slišali mnenja svojih tovarišev in ugotovili slabe in dobre strani našega smučarskega športa. Med drugim smo tudi zvedeli, da so se s pravilnim 1. katera podzveza bo ustanovila pri osnovnih smučarskih organizacijah in pri »Partizanu« največ pionirskih, šolskih in mladinskih smučarskih aktivov, ki bodo načrtno sodelo- 2. katera podzveza bo uspela pridobiti r članstvo največ pionirjev in mladincev ter jih delom že izkazali štajerski smučarji, pravza- registrirala kot polno vredne člane SZS, jim prav funkcionarji štajerske smučarske pod-zveze, ki ima sedež v Celju. Slišali pa smo tudi vse težave, ki tarejo smučarje na Gorenjskem, kjer pravzaprav upravičeno pričakujemo najboljše rezultate, vendar večkrat zaman. Ta sestanek je lep doprinos medsebojnega razumevanja naših smučarskih funkcionarjev, obenem pa bo tudi služil delavcem v posameznih podzvezah pri njihovem delu, saj so na tem sestanku na široko razpravljali o vseh perečih problemih smučarskega športa v Sloveniji in našli na posamezna vprašanja zadovoljive odgovore. Da bi se naš smučarski šport čim bolj okrepil je Štajerska smučarska podzveza napovedala tekmovanje podzvezam Koroške, Primorske, Ljubljanske in Gorenjske in sicer v naslednjih točkah: lili Is treniral IB Nogometni klub Odred, katerega vodstvo je pred kratkim prevzel tovariš Pečar, bo kmalu dobil odličnega trenerja. Kakor smo izvedeli pri Odredu, bo v kratkem začel trenirati Odredove nogometaše znani predvojni državni reprezentant Bernard Hiigl. Odred je že pred meseci poizkušal pridobiti za trenerja nekdanjega sijajnega vratarja Franja Glaserja, vendar je na prigovarjanje nekaterih funkcionarjev, češ da Glaser zavoljo raznih pomanjkljivosti ni primeren za trenerski posel, svojo namero opustil. Zanimivo je, da so nekateri funkcionarji imeli slične pomisleke tudi do trenerja Hiigla, tako da bi človek lahko skoraj mislil, da imajo nekateri naši odborniki aprioren odpor do neslovenskih trenerjev. Kljub temu pa je vodstvo NK Odred angažiralo Hiig-la, ki je prevzel svoj posel pod razmeroma zelo skromnimi pogoji (plača 26.000 din in preskrbeti stanovanje). Upajmo, da bo NK Odred rešil tudi to »Sizifovo nalogo« (namreč našel za trenerja stanovanjc), čeprav vemo, da je ta pogoj sizifovski le v Sloveniji, dočim v drugih republikah s-ploh ni noben problem, če je treba poiskati stanovanje kakšnemu nogometnemu trenerju, pa naj bo ta kaj vreden ali pa nič! izdala društvene legitimacije ter oskrbovala za njih zdravniški pregled. 3. v kateri podzvezi bo posečalo društvene tečaje (popoldanske, nedeljske, smučarske šole) največ mladine; 4. kateri smučarski podzvezi bo uspelo pridobiti največ novih smučarjev voditeljev, vodnikov in sodnikov; 3. katere podzveze bo sama ali s pomočjo osnovnih organizacij znala s svojim dobrim delom najbolj vzbuditi zanimanje pri forumih družbenih in društvenih organizacij, da jim bodo nudili pomoč v raznih oblikah, posebno za nabavo rekvizitov; 6. kateri podzvezi bo s sodelovanjem šol, sindikatov izven armadno vzgojo in samostojno uspelo prirediti največ množičnih tekmovanj v raznih smučarskih disciplinah; 7. kateri podzvezi bo s pomočjo poslovnih organizacij in šol uspelo organizirati največ zimskih izletov z mladino in odraslimi. V oceno tekmovanja štejemo od 1. X. 1955 do 1. V. 1956. Komisija pri SZS bo po zbranih podatkih ocenila posamezne podzveze ter predlagala priznanja. Ničla Ip IOE Včeraj je v Miiachenu nastopilo nogometno moštvo zagrebškega Dinama in v odlični igri, ki je navdušila številne gledalce, zasluženo premagalo domači Miinchen 1860 z 2:0 (0:6). Soojo turnejo po Zah. Evropi je nadaljeval tudi beograjski Partizan, ki se je v Essen u pomeril s prvakom , , Nemčije Rot-Weiss. Tekma se je kon-10 'a 1‘ čala neodločeno 2:2 (0:1). Oba gola za Partizan jc dosegel Kaloperovič. Najboljšo igro pa sta dala Zebec in Bobek. Lep uspeh je dosegla tudi C i1 vena zvezda ob začetku svojega gostova- četrtega pa mladi Mladenovič, ki je prvič igral v prvem moštvu jesenskega prvaka Jugoslavije. Rezultati mednarodnega košarkarskega turnirja v Aleksandriji: CDNA (Sofija) : AEK (Atene) 70:37 (33:21), Gaizreh : Crvena zvezda 60 :52 Nesmesto „prave" tekme OŽENJENI : NEOŽENJENI 2:1 (0:1) Ljubljana, 2. januarja. Danes bi morala biti na igrišču Slovana na Kodeljevem odigrana prijateljska nogometna tekma med Slovanom in Ločanom iz Škofje Loke. Po skoraj enournem čakanju gostov sploh ni bilo na igrišče, zato so se pogovorili med seboj domači nogometaši in odigrali prijateljsko srečanje med »oženjenimi« in »neoženj enimi«. Kljub hladnemu dopoldnevu je bila ta tekma prav živahna, pri tem pa smo ugotovili, da ima Slovan v svojih vrstah vendarle še dovolj dokaj kvalitetnih igralcev in se torej čudimo, da je v zadnjih srečanjih prvenstvenega tekmovanja doživljal same neuspehe. Tudi »oženjeni«, med katerimi smo videli nekaj precej trebušastih navdušencev za nogomet, so se trudili za čimboljši rezultat, in so dosegli zasluženo zmago. Uspešna zanje sta bila Mušič v 25. minuti in Podboršek v 58. minuti, za neoženj ene pa Plečko v 12. minuti. Poleg lepih potez so gledalci imeli tudi precej zabave na račun »težkih kalibrov«. isribor brez sprta Maribor, 2. januarja. Praznike ob pričetku novega leta so mariborski Športniki izkoristili za počitek, Zal so tudi letos vremenske prilike neugodne in tako so zaradi pomanjkanja snega in n ja v Grčiji. Beograjsko nogometno rejo hokejiste. O tein sem prepri- moštvo je premagalo domačo ena j- ledu zimski športniki precej prikrajšani, ca n in takrat bo nastala lepša doba storico AEK s 4:1 (1:1). Tri gole za Košarkarsko igrišče na stadionu za hokejski Šport na Jesenicah.« Crveno zvezdo je dosegel Živa novic, Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 1 1. Atalanta : Lanerossi 2. Bologna : Sampdoria 3. Fiorentina : Spal 4. Genoa : Novara 5. Juventus : Inter (I. polčas) 6. Juventus : Inter (konč. rez.) 7. Lazio : Pro Patria 8. Milano : Roma (I. polčas) 9. Milano ! Roma (konč. rez.) 10. Padova : Torino 11. Triestina i Napoli (I. polčas) 12. Triestina : Napoli (konč. rez.) loven laslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj: Ulica in hišna številka: na stadionu ob Tržaški cesti je pripravljeno in urejeno za ledeno ploskev, na kateri bi poleg umetnih drsalcev imeli možnost živahnega udejstvovanja tudi igralci hokeja na ledu. Oboji imajo predviden obsežen spored, seveda če jim ga bo vreme omogočilo. Nogometaši in atleti imajo zimske počitnice do 15. januarja, košarkarji in odbojkarji pa poleg rokometašev prav marljivo izkoriščajo razpoložljive telovadnice za tehnični trening. Igralci namiznega tenisa bodo nadaljevali s tekmovanjem v obeh ligah, ki je prav razgibano in bo gotovo služilo svojemu namenu: povečanju zanimanja za ta šport ter dvig njegove kakovosti v Mariboru. Branikov! tenisači bodo v četrtek na svojem občnem zboru položili nove temelje za nadaljnje delo in nameravajo v vrste odbornikov pritegniti nekatere nove moči, ki naj s svežimi silami pomagajo ponovno razgibati že nekoliko zamrlo teniško dejavnost. Tudi košarkarji Branika pripravljajo za svojo skupščino nekaj izboljšanj. Boksarji obeh klubov Še vedno pričakujejo dokončne rešitve Boksarske zveze Slovenije, kaj bo z nadaljevanjem prekinjenega ekipnega prvenstva Slovenije. Marljivi trener sab-ljaškega kluba Mohor pa zopet pridno dela s svojimi varovanci, v vrste katerih je pristopilo precej novih mladincev. Tudi kegljači ne mirujejo. Za bližnje prvenstvo pridno vadijo in so pomladili svoje vrste z mlajšimi tekmovalci. Usta- novni občni zbor nameravanega novega zimsko-športnega društva »Pohorje« je odložen in tako še ni povsem gotovo, ali bo prišlo do uresničitve ideje nekaterih zimsko-športnih delavcev, da se v posebnem društvu združijo vsi ljubitelji zimskega športa v Mariboru. Tudi strelci so praznike izkoristili za kratek počitek. Prve dni leta pa bodo nadaljevali z zanimivim ligaškim tekmovanjem z zračno puško, kar je zelo razgibalo vse strelske družine in prineslo presenetljivo dobre rezultate. Bergant st. SILVESTROV TEK V ŽALCU Žalec, 2. jan. »Partizan« Žalec je na Silvestrovo v popoldanskih, urah Organiziral »Silvestrov tek«, ki se je vršil po ulicah žalskega trga. Teka so se udeležili tekmovalci »Partizana« Gomiisko, Žalca, Prebolda ,močno ekipo pa je poslal na tekmovanje tudi Kladivar iz Celja. Prireditev je motil dež, kljub temu pa ji je prisostvovalo več sto gledalcev. Rezultati: mlajši mladinci: (400 m): Antloga (Žal) i: 19.4. Kač 1:20.4, Jerman (oba KI) 1:21.0, mladinci (600 metrov): Eišbaher 1:59.2, Lakner (oba Zal) 2:05.4, Pilih (KI) 2:22.0.,* starejši mladinci (1200 m): Naraks (Žal) 4:03.2, Hedžet 4:08.5, Ban (oba KI) 4:12.5, člani (400 m): Vučer (Žal) 1:12.1, Važič 1:15.5, Gajšek (oba KI) 1:14.1, člani (2000 m) Gajšek 5:42.6, Važič (oba KI) 5:45.5. Jug