Največji ikmoiid dnevnik ▼ Združenih državah $6.00 • $3.00 leto Velja s Za pol leta. Za New York cdo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA * List slovenskih delavcev y Ameriki« r i l The the United State«. and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 166. — ŠTEV. 166. NEW YOBK, THURSDAY, JULY 18, 1935, — ČETRTEK, 18. JULIJA 1935. VOLUME TTiTTI. — LETNIK XT.TTT ABESINIJA BO MOBILIZIRALA SVOJO ARMADO ITALIJA BO V SKRAJNEM SLUČAJU OSVOJILA ABESINIJO, NIKDAR JE PA NE BO MOGLA PODJARMITI Cesar Haile Selassie bo v skrajnem slučaju odredil mobilizacijo. — Italija bo rabila 600 aeropla-nov proti Abesincem.1— Vojna je neizogibna. Italija ne misli izstopiti iz Lige narodov. — Značilna izjava abesinskega poslanika. ADDIS ABABA, Abesnija, 1 7. julija. — Cesar Haile Selassie pripravlja svojo vojsko, da o dbije italijanski vpad. Cesar se je pripravil na obrambo dežele in bo v kratkem izdal povelje za mobilizacijo cele vojske. Toda mobilizacijo bo zadnje sredstvo, katerega se bo poslužil cesar. V Abesiniji pomeni mobilizacija povelje za boj. Ako po mobilizaciji ne pride vojna, tedaj se bodo vojaki uprli proti cesarju, ker bodo mislili, da je cesar mnenja, da niso dovolj hrabri in pogumni, da bi se bojevali. RIM, Italija, 1 7. julija. — Da bo Italija proti Abesiniji porabila vso svojo zračno silo, je razvidno iz tega, da je šef zrakoplovnega štaba general Giuseppe Valle šel na krov zrakoplovne ladje Mi-raglia v Napolju, kjer se je poslovil od častnikov in vojakov, ki so se odpeljali v Afriko z 20 bombnimi aeroplani. , Častnike in vojake je pozdravil v Mussolinije-vem imenu ter jim rekel, da bo v kratkem prišel v Afriko s 300 bombnimi aeroplani. Ker je v Vzhodni Afriki že okoli 300 aeropla-nov, tedaj namerava Italija proti Abesincem porabiti 600 aeroplanov. RIM, Italija, 1 7. julija. — Italijanski listi na prvih straneh objavljajo dolge uredniške članke, ki vsi soglasno zatrjujejo, da je vojna z Abesinijo neizogibna. "Giornale d'Italia'*, ki navadno izraža Mussolinijevo mnenje, obsoja razne vlade, ki skušajo sovražnosti preprečiti. Vendar pa je Mussolini rekel ameriškemu časnikarskemu poročevalcu Kaltenbornu, da je mir z Abesinijo še vedno "mogoč". Kaltenborn je Mussoliniju stavil vprašanja, na katera je Mussolini odgovarjal takole: Vpr.: — Ali ste se za trdno odločili za vojno z Abesinijo, ne glede na to, kaj se zgodi? Odg.: — Tega nisem rekel. Vpr.: —Ali ni res, da ste zadevo glede Vzhodne Afrike precej slabo predstavil svetu? Odg.: — Da> zadeve niso popolnoma razumeli. Vpr.: — Ali bi bilo mogoče rešiti zadevo Vzhodne Afrike s tem, da bi bil postavljen sku^.*i itali-jansko-angleško-francoski protekfcorat? Odg: — Nemogoče, nemogoče! Množinski protektorati niso dobri. Vpr.: Ali hoče Italija izstopiti iz Lige narodov. Odg.: — Nikdar! Italije ne maram vzeti iz Lige narodov. Vpr.: — Ali je še sploh kak izgled za mir? — Odg.: — Mir je mogoč. Mussolini pa je še dodal: — "Z Abesinijo bi mogoče že obračunali, ali ne bi nekatere evropske države delale proti nam. Sedaj je nase novo prijateljstvo s Francijo premenilo položaj. Sedaj pa nas nikdo ne pritiska. Dalje je tudi rekel, da v Evropi še nekaj let ne bo vojne." Z ozirom na italijanske namene v Vzhodni Afriki je rekel Mussolini, da Italija mnogo bolj zasleduje gospodarske kot pa kulturne cilje. PARIZ, Francija, I 7. julija. — Abesinski p o-slanik v Parizu Teola Hawariat je rekel, da bo pomenil italijanski vpad v Abesinijo 'boj na življenje jn smrt. ARMADA HOČE IMETI NOVE AEROPLANE Zahteva $40,000,000 za nova letala. — Vojaški odbor ' je pripravljen zahtevi ugoditi. Tekstilni delavci so zastavkali Washington, D. C., 17. julija. — S podporo voj{i»kcga vodstva si je vojaški odbor poslanske zbornice postavil cilj, da dobi za letalski kor v armadi, posebno za nabavo novih aeroplanov, $40.000.000, Zahtevana vsota bi zadosto-vala za 600 do 800 modemih vojaških earoplanov. Armada ima sedaj 1088 aerophvnov, narodna garda nad 130. Od teh jih bo do konca leta 405 nepo-rabnih. Poleg tega ima generalni glavni stan 319 aeroplanov, med katerimi pa je modernih samo 172. Vojni department je napotil vodilne osebnosti, da je izvajal ves svoj vpliv na vojaški odbor zbornice. Vojni tajnik Dern, nadomestni tajnik Harry Wood-ring, general Westower, šef generalnega štaba general Douglas McArthur in general Andrews so imeli tajno konferenco z vojaškim odborom. Armada je od svojega proračuna določila $23,000.000 za dobavo novih aeroplanov. 400 aeroplanov, katere bo mogoče zgraditi za to vsoto, pa bo služilo za obnovitev, ne pa za povečanje zračne sile. Gotovo je, da bo sedaj tudi dobila večjo podporo "YVilcoxo-va predloga, ki zahteva, da se ob mejah zgrade vojaška letališča. Poslanska zbornica je to predlogo že sprejela in jo mora sedaj šfc sprejeti senatska zbornica. SKOČIL IZ GOREČEGA AEROPLANA Kingman, Ariz., 17. julija. — Poveljnik narodne garde generalni major George K. Leach zdravi zlomljeno roko in šaljivo pripoveduje, kako je taval vnTur skozi puščavo Arizone, ko je moral skočiti s padalom iz gorečega aeroplana. Ko se je z aeroplanom peljal i7. Washingtona v. Santa Maria, Cal., se je aeroplan vnel in pilot stotnik Charles M. Cum-rnings mu je zaklicali — Skoči! — Leach je takoj pograbil padalo in se spustil iz aeroplana, Cummings pa je z gorečim aeroplanom letel še kakih 10 milj, predno se je varno spustil na tla. Ko aeroplan ni prišel pravočasno v Santa Maria, so vojaški letalci takoj domnevali, da se je Leaoh ponesrečil. Mnogo aeroplanov ga je iskalo, toda proti polnoči je Leach prišel v Kingman v spremstvu dveh cowboyev. ODBOR JE PRIPOROČIL 30-URNI TEDEN Tovarnarji, ki pošiljajo svoje blago preko državnih meja, bodo morali dobiti posebna dovoljenja. Washington, D. C., 17. julija. — Zbornični odbor za delavske zadeve je danes odobril predlogo, čije svrha je uvesti trideset-urai delovni teden ter prepovedati industrijam zaposlovati mladoletne. To se tiče preti vsem onih tovarn, ki pošiljajo svoje blago proko državnih mej. Vsaka tovarna bo morala imeti posebno licenco, dobila jo bo pa le pod pogojem, da v nji ne delajo delavci več kot po trideset ur na teden in da ni v nji zaposlen noben delavec, ki še ni dosegel šestnajstega leta. Nadalje ne sme noben tovarnar, ki hoče imeti tozadevno licenco, siliti svojih delavcev, da bi se pridružili kompanijski uniji. Kongresnik Corcoran iz Massachusetts, ki je predsednik odseka, je rekel, da bo v par dneh predlagal, naj pride predloga na devni red. Če ne bo s tem svojim predlogom prodrl, bo poslal vsem kongresnikom okrožnico, v kateri jih bo pozval, naj se zavzamejo za predlogo. Na vprašanje, kaj misli o predlogi, je odvrnil speaker Byms: — Vse je odvisno od tega, kako dolgo bo zlmroval sedanji kongres. SLAMNIKARJISTAVKAJO Danbury, Conn., 17. julija. — Pri George H. McLachlan Hat Company je že osem tednov stavka. Ves ta čas so se vršila pogajanja, sedaj pa so bila prekinjena za nedoločen čas. Delavci so pustili delo, ker Tiiso hoteli sprejeti 25 odstotkov znižanja plač. POGREB 5CHUSCHNIGG0VE ŽENE Dunaj, Avstrija, 17. julija.— Gos*pa Hernia Schusehnigg, soproga avstrijskega kanclerja, je bila slovesno pokopana. Po pogrebu pa je prišlo do mučnega prizora, ko je neka, najbrže blazna žena, sredi množice pričela kričati, strgala raz sebe svojo obleko in naga tekla proti Schuschniggovemu avtomobilu. Policija jo je prijela in jo naglo odpeljala. 14Italija bo mogoče osvojila, toda nikdar ne bo podjarmila Abesinije," je rekel poslanik. "Ako hočejo Italijani zmagati, morajo poklati naš narod z barbarskimi metodami modernega vojevanja — s strupenimi plini, tekočim ognjem, s tanki, aeroplani in težko artiierijo. Abesinci nimajo vsega, zlasti pa se ne poslužujejo strupenih plinov/* MRS. WALLEY JE BILA OBSOJENA NA DVAJSET LET Devetnajstletni ženi Weyerhaeuser je v e g a odvajalca se je izpolnila želja. — Njen mož je zatrjeval njeno nedolžnost. Tacoma, Wash., 17. julija. — Danes je bila obsojena na dvajset let. ječe 1 Dietna Margaret Wallev, ki je pomagala svojemu možu pri od ved bi Weyerhaeuser jevega otroka. Plavola-si debeluški se je s tem izpolnila želja. Zadnje ča-se je namreč ponovno izjavljala, da zanjo svoboda nič ne ]>0111011 i, če ne more biti pri svojem možu. Obse h lil jo je sodnik E. E. Cushmn.11. Mlada žena Marmona M.AVa-leva se bo pokorila za svoj greh na kaznilniški farmi v Milan, Micli. Ko je Walev priznal svojo krivdo, je odločno poudarjal, da je njegova žena nedolžna. Obsojen je bil na petinštirideset. let ječe. Danes so ga odpeljali iz zvezne jetnišnice na Mv-NeilLs Island na Alcatraz otok v zalivu San Francisca. Mlada žena je brez najmanjšega razburjenja poslušala obsodbo. Ko jo je sodnik Cusli-man vprašal, če ima kaj pripomniti, ni niti ust odprla. Prej je pa večkrat izjavila, da bi bila rada obsojena. Njen zagovornik John F. Do-re je predlagal odgoditev obsodbe, pa ni s svojim predlogom prodrl. Če bo vložil priliv, se še ne ve. Zagovornik je imel zelo težavno stališče, ker je hotela Mi's. Waley že koj v priČetku zaeno s svojim možem priznati krivdo. Proces proti nji se je vršil na izrecno željo sodišča. O d v e d b a milijonarjevega otroka je le deloma maščevana, ker je tretji sokrivec William Malimi še vedno v svobodi. STAVKA NA BOULDER JEZU Boulder City, Nev., 17. julija. — Na Boulder jezu se stavka nadaljuje, ker ni moglo priti do sporazuma med delavci in Six Companies, Inc., ki gradijo jez.' Uradniki družbe so bili pri volji privoliti 7 in pol nre dela na dan, niso pa delavcem hoteli povišati plač. POL MHJONA LJUDI BREZ STREHE Peiping, Kitajska, 17. julija. Pol milijona mož, žena in otrok je brez strehe v provinci Hupeh vsi od povodnji Jangce reke, kot poroča governer. Vrnil se je z obiska v opustošeni pokrajini ter rekel, da je voda porušila 300 vasi. X»judstvu primanjkuje živeža, vode in obleke. STAVKA JE IZBRUHNILA V VELIKIH TOVARNAH VDRŽAVI NEW YORK Medtem ko je predsednik predelovalcev bombaža Arthur Besse zahteve United Textile Workers of America za višje plače in boljše delavske razmere označil kot fantastične, je prišlo v Amsterdam, N. Y. in v Pelzer, S. C. do dveh velikih stavk tekstilnih delavcev, ki sta jasno pokazali, kam more dovesti trdovratno stališče podjetnikov. Pri Mohawk Carpet Mills v Amsterdamu stavka 1000 tkalcev, ker so po odpravi NKA podjetniki zvišali delovne ure na 10 ur na dan. Zahtevajo 8 ur dela in 10 odstotkov povišanje plač. Stavka se je pričela pretekli petek, ko je 27 delavcev odložilo delo. Na pritožbo delavcev je predsednik tvrdke Arthur W. Shuttleworth izjavil, da je tvrdka pripravljena delavce, razan nekaterih huj-skačev, zopet sprejeti pod starimi pogoji. Štiri tovarne Pelzer Manufacturing Co. v Pelzer, S. C., ki skupno zaposlujejo 1500 delavcev, so zaprte, ker je tvrdka pustila delavca Smitha po policiji odvesti, ker ni hotel spreieti odpustitve in svojega stroja prepustiti novemu delavcu. Položaj je tako resen, da se je governer Johnson odločil, da poliče narodno gardo; 60 mož patrulira ulice malega tekstilnega mesta. HAUPTMANN0V PROCES JE BIL OSTUDEN Po mnenju ravnatelja justičnega departmen-ta je bila obravnava cirkus. — Prepričan pa je o Hauptmannovi krivdi. Washington, D. C., 17. julija. — Ravnatelj preiskovalnega urada v justičneni departmen-tu J. Edgar Hoover je rekel, da je bila Hauptmannova sodnij-ska obravnava ostudna igra. Hoover se je pridružil v tem k odboru zveze odvetnikov, ki je obsojala potek Hauktmanno-vega procesa. — Pri tem slučaju sem sodeloval, — je rekel Hoover, — in sem prepričan o Hauptmannovi krivdi, toda mislim, da je mož, čegar življenje je na kocki, zaslužil malo preveč obzira. Iz procesa napraviti cirkus je ostudno. Prvi bi bil, ki bi odstranil napačno dostojanstvo, toda varovati je treba do gotove meje dostojnost. Ne obsojam časopisja. Ako je dana v cirkusu kaka igra, mora časopisje o tem poročati. Ak«» je dostojen proces, v tem smislu tudi časopisje poroča. Veseli me, da je Eveza odvetnikov tudi v tem zavzela svoje stališče. Hauptmannova žena je s svojim sinom Manfredom odf>oto-vala v East Philadelphijo, kjer se hoče pri svoji sorodnici Mar-thi Blessing razvedriti. Ko so ljudje izvedeli, kdo je prišel na obisk, se je okoli hiše nabralo več sto radovednežev. Mrs. Hauptmannova je morala pobegniti in iskati zavetja na deželi. VATIKAN PROTESTIRA PRI NEMŠKI VLADI Vatikan, 17. julija. — Vatikan je poslal oster protest nemški vladi, ker je kršila vatikanski konkordat. Protest je sličen ostremu članku v vatikanskem listu "Osservatore Romano" in vsebuje tri poglavne točke: 1. ker vlada sili katoličane, da se vklonijo nazijski sterilizacijski postavi; 2. ker vlada prepoveduje katoliška društva, in 3. ker omejuje pisanje katoliškega časopisja,, - . IZGUBIL DELO USTRELIL ŽENO 2ena ga je zmerjala, ker je izgubil delo. — Kupil je puško in ženo u-strelil. — Nato se je sam javil. Harrison, N. J., 17. julija. — Thomas Glvnn, star 30 let, je bil kot električar zaposlen pri Laokawanna železnici v Hobo-ken in je bil pred nekaj dnevi odslovljen. Ker ga je zaradi tega njegova žena, ki je bila stara 28 let, zmerjala, jo je ustrelil. Glynn je priznal policiji, da je bil pretekli četrtek odpuščen in je potožil svoji ženi. Žena pa ga je pričela zmerjati. Odšel je iz hiše ter si je takoj kupil lovsko puško, ki jo je spravil v bližnjem salonu. Ko ga je v pondeljek žena zopet pričela zmerjati, je šel v salon, se obo-ročil z nekaterimi kozarci žganja in odšel s puško 11a svoj dom. Tu je puško razvil, djal vanjo samo en ntfboj in ustrelil na ženo. Pomeril je dobro, kajti žena se je mrtva zgrudila na tla in pri padcu še z glavo zadela ob stol, da si je zlomila tilnik. Nato je poslal svojega triletnega sina Thomasa k hišniku, kateremu je povedal, kaj je storil. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI ST/V VENSKI DNEVNIK V ZDR. PRŽAVAH, __ _. / \m iLUh '4 8 N AR O DA " NEW YORK, THURSDAY, J ULY 18, 193* I « Glas Naroda" 1 Frank Sakacr, President Ofcaaa ud PabiMMd »f BL0VEN1C PUBLISHING COMPANY IA OorfwrattonX L. Benedlk. Treat. ti the corpora tlos and ad Manhattan, of above officer*: New Itork City, N. X. ««LA8NARODA" (Veiee at tfce People) mwrnrr Day Except Btmdaya and Holiday la eelo leto velja m I—rtlu ta «6.00 MMmnMWitrton «3.00 fla četrt Za New York aa celo leto ...«« «7.00 Za pol leto ..............................«8JK> Za inoaMaetoo aa eelo lato «7.00 Za pol leta ••».•«....«>.•..•.*• «B BO Snbecrtption Yearly «0.00 lrertftMment on Agreement "OIm Naroda" latiaja reakl dan lereemil nedelj ln pranlkor._ brca podpisa ln oeebnoetl ee ne prloteojejo. Denar naj ae blegoroU teMjatl po Money Order. Pri epremembl kraja naročnikov, prosimo, da ee aa» todl preJfcU« bfralllCe aaananl. da Hitreje asjdmto naaloTrtfc^ "OLA8 NAKODA", SM ISth Street, Ne« Seek. N. Cffcb« l—MM ČLOVEČANSKI NAČIN BOJEVANJA Mussolini je sličen obupanemu igralcu, ki stavi vse ma eno samo karto- Kako se bo igra končala, bo pokazala bfržnja bcHočnost Javnost se pa za en krnit zanima za način bojevanja, za "človečaniski" način moritve v masah, ki ima na se»bi •edarnole to dobroto, -da kulturnim narodom tako jasno pred-oči grooote vojne, da se jim bo zagnusila in se bofdo posluževali za uravnavo medlsebojnih sporov drugačnih sredstev kot so se jih doslej. S pogodbami, kot j-e na pri mer Kelloggova, ni nič. Na-posled res ne bo drugače kot da bo treba kršilca miru uničita v gospodarskem in vojaškem oziru. Edino to bi zaleglo . Od Italijanov je mogoče marsikaj pričakovati, posebno s»edaj, ko se pripravljajo na vojno proti črnemu plemenu, ki se je v diplomatskem oziru fdosti bolj pošteno obnašalo, kot se je obnašal Mussolini, kateri si je postavil za vzgled srednjeveške koiidrjterje in ikonkvistadore. kitali smo o kemičnih sredstvih, s katerimi hxilo namočili tla, da bo tekočina prežgala sovražniku podplate do kosti. Slišali smo o peklenskih žarkih, ki jih je iznašel italijanski iznajdtelj Marconi ter predvajal njihovo učinkovitost v krogu italijanskih generalov. O peklenskih žarkih se je govorilo že preH vojno in po svetovni vojni- Angležu Grmdellu Majt hewsu je uspelo pošiljati brez aice na veliko razdaljo električno eneigijo- Po njegovem zatrdilu je bilo mogoče s temi žarki v gotovem okrožju u-ničiti vse organsko življenje. Poskusi, ki jih je delal Mathews s to iznajdbo, so se pa zanj silno tragično končali. Marconijevi poskusi s sličnini vseimičujočim orožjem ao se pa dbnesfi, in nova iznajdba bo — v imenu človečan-stva, sevelda — najprej uporabljena proti Abesineem- V vseh "deželah izdelujejo »kemiki strašne strupene pline. Bomba, napolnjena s dt-rupenrim plinom, zamore u-niČiti cel regiment infanterije, hi do tore] vršila vojna v Afriki. Ce je človeštvo talko brutalno, da se poslužuje v vojne namene kemije i(n fizike, je izid vojne že vnaprej jasen: cele dežele foodo mahoma Opustošene, na milijone ljudi bo umrlo nasilne smrti, in Idelo, ki so ga pridne roke v stoletjih završile, bo preko noči uničeno. Tarko daleč bo do vedel človeštvo "človečanski" način bojevanja- A1J STE ZAVAROVANJ ZA flLtrČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JŽDNOTO V AMERIKI. nrannlak«, Id NUMU LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM lato eroje podružnice skoro ▼ Tsakl elo^nekl naaelbl-»1 v Ameriki Poeinje ▼ 17. drimh anerfike Unije, nad jmM. — Za ntuwrttcr i S tpnMto polnila. Mafca lokalnega tajnika ali flttte tiUVm URAD J. 0. K. ALT, MINNESOTA - 11 iMt^emfrM^———rnmmmmw Forest City, Pa. Odlašal in čakal sem, da bo kdo drugi poročal, pa ker pregovor pravi, da bolje pozno kot nikoli, liočem poročati, da je smrt vzela iz naše naselbine v teku enega meseca tri rojake v najboljši moški dolu. Dne 16. junija je umrl za srčno boleznijo 331etni Joseph Mihevec. Rojen je bil tukaj ter je zapustil ženo, tri otroke, stariše, dva brata in tri sestre. Teden pozneje, 23. junija, pa se je v rovu smrtno ponesrečil rojak John Marinarič. V Ameriki je bil 29 let; doma je bil nekje iz Istre. Ob času smrti je bil star 45 let. Tukaj zapušča ženo, več otrok in brata. Bil je član društva Marije Vnebovze-te KSK.T. Zadnji je po večmesečni bolezni dne S. julija umrl Ignac Novak. Star je bil 49 let, doma je bil iz fit. Lovrenca ob Temenici. V Ameriki je bil 27 let; bil je član štirih slovenskih društev. Tudi on zapušča številno družino, to je ženo, 5 otrok in 2 sestri. Z vsemi prizadetimi iskreno sočustvujemo. Pokojni naj počivajo v miru. — Poročevalec. West Allis, Wis. Priloženo pošiljam naročnino za Glas Naroda. Pozdrav tudi Petru Zgagi, ki ga vabim, da ho kdaj sem k nam prišel in tudi v slov. farmersko naselbino Willard, Wis. Tam so ravno tako dobri ljudje kot so v Little Falls, N. Y., in tam blizu bivajoči farmarji. Ako hi sedaj sem prišel v Sturgen Bay, ko je "cherry picking time," bi videl tu nekaj krasnega. Jaz sem živel v Little Falls dolgo in poznam tamkajšnje rojake dobro ter so vredni vse pohvale, ki jo jim daje Zgaga. Posebno Martinez tam na griču. Sem radoveden, če je kaj povabil Zgago, da sta čla 'pik«*]ne' (pickerels) lovit. Pozdravljeni! — Anton Fedran, 1318 S. 62nd St., West Allis, Wis. Waukegan, 111. Klub Vrhniških Enajstošol-cev bo imel svojo sejo v soboto dne 20. julija ob uri zvečer v Sloveirskem narodnem domu v dvorani štv. 3, kar naj vzamejo vsi člani kluba tem potom na znanje. Ker smo imeli dosedaj skoro stalno deževno in neugodno vreme, se tudi nas piknik ni mogel vršiti, kot določeno na zadnji seji, za kvaterno nedeljo. Na tej seji bo določeno, kdaj in k jo se. vrši naš letošnji piknik, ter druge važne zadeve. Na zadnji od bo rov i seji smo pregledali račune in drugo od zadnjega leta, katere je odbor odobril. Razvidno je, da je imel ■klub skupnih dohodkov $79.70, stroškov pa $68.06, ter preostane v kltrbovi blagajni $11.64. Klub se obenem zahvaljuje Mr. Olias. Gabru v Detroit, Mich., za poslano veliko sliko THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. d. DENARNE POSIUATVE Denarna nakazila izviru jemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO « 2.75----------------Din. 1«« « 5.25 --------------- Din. 20« « 1J39 --------------- Din. 3t0 tfltlS ---------------- Din. 3M $23.5« ------------- Din. ltOO «47.09 ------------- Din. 2000 V ITALUO • M .......... Lir m «18.29 -----------Ur 200 «44.40--------------------Ur 500 «88.20 .......... Lir 1000 «170.— .......... Ur 2000 «2«&— ------------ Lir SOM KER 8E GENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI Sa teplačllo vetji* sneakor kot sgoraj navedeno, bodlal t dlnarjlb aU lirah dovoljujemo še bolje poioje. asflaCila V AMERIŠKIH dolarjih Sa NpleIHi « 5.— Morate poslati..........« «.T| " " ..........«10.8« »«— " " ......... ~ " .......... «21.— W0.— - - ..........«41.20 " - ..........plM Prejemnik dobi » starem kraju lsplačllo ▼ dolarjih. Nojna nakaiOa bvriajeme po Cahle LeUer «a »risleJMoe $1.—. * SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGUs Naroda" 81« WK8T 181b STREET vrhniškega tipa 4tGromčevega Načeta,*' ka4en»ga je pok. Cankar opisal v knjigi 4tAle>s iz Razora." Original je mojstrsko naslikal vojni invalid Ivan Čeme (Lak a no v Janez) z Vrhnike. Prejeli smo od Vrhniškega Olepševalnega Društva tu
  • oslaiisko zbornico je zmagal kandidat delavske stranke J. Gibbins. Dobil je nad štirinajst tisoč več glasov kot njegov tekmec. ONE, KI NAMERAVAJO POTOVATI TO POLETJE V DOMOVINO, OPOZARJAMO, • da nam že vsaj par tednov prej naznanijo, da jim lahko zajamčimo na parnikih dobre prostore. To poletje je naval potnikov v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par voženj vnaprej oddani. Ce hočete imeti dobro ka- 1 biho, pišite torej pravočasno. — t * POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216i West 1 Sth Street New York City WORCESTER IN EAST WORCESTER Ozemlje, ki je znano pod tem imenom, se razprostira ■po dva tisoč čevljev visoki planoti južno tnl Coopers to wna v državi New York. Notranjskim Rovtam je slič no, toda v hribovju in gorovju je našlo nešteto naših ljudi svoj kruli, mir in zadovoljstvo. Tja so se začeli naseljevati med svetovno vojno, danes je pa slovenska farm era ka naselbina v Worcestru in Kast Wor-cestru, če izvzamemo Willanl v Wisconsinmenda največja v Združenih državah. Ker je bil čas pičlo odmerjen sva s prijateljem Tonetom Keržičem podvizala, da sva rz Cherry Valley čimprej dospela do izvežbanega vodnika Pavleta Zalaznika, ki nama je od osmih zjutraj do treh popoldne še precej natančno kazal pot. Od treh popoldne do petih, je pa kar pri kolesu počival, ker je bil zares počitka potreben. Dobrota in pota namreč zdelajo človeka. Pot ji* bila dolga, med potoma pa sledeče dobrote, ki so »>c rtd hiše do hiše takole vrstile: pelinovec, kupljeno kalifornijsko vino, žganje iz rži, doma iiapravljen kalifornijčan, vino iz bezgovega cvetja, vino rz bezgovih jagod, vino iz new-vorškega grozdja (belo in rde če), doma zvarjeno pivo, črna kava, vino iz divjih in plemenitih črešenj, sladak sadjevec, kiselkast sadjevec, regra-tovo vino. Toliko vrst pijače se jaz spominjam. Ako vprašate Pavleta in Keržiča, jih *w>sta najbrž še par dodala, kajti če ima človek že toliko v želodcu, ne more vsoga v glavi obdržati. O v-akem Slovencu, kar sem jih obiskal, hi lahko napisal kratko povest. To se bo mogoče enkrat pozneje zgodile. Danes bom pa očrtal le par hipnih vtisov. Preudarni dolenjski rojak Kocnig (King) čigar govorjenje in uuierno obnašanje del i čast njegovemu imenu... Kraševec Kmet, ki je kupi! farmo, k«» so bile najdražje, pa se je znal lani tako spretno pobotati z lastnikom, da >e mu ni treba kesa ti... Rojakinja Štrukelj nas je prijazno sprejela, dasi je njen mož v veliki daljavi za železniškim tirom travo kosil. o-trl. Ima ipa dvoje uspešnih zdravil: blagodejne kapljice glol»oko pod zemljo, in žarko sobice visoko nad njo... Pavletova soseda Naglic in Slivšek. Sli v še k ima dosti lepši dom in manj trpljenja kot ga je i-mel preil leti v Hartwicku, do-čim se Naglic veseli boljšega zdravja kot ga je bil svoje časno v Brooklvnu deležen.. Pečkaj je sedel pred hišo, zamišljen in redkobeseden. Zato je bila ipa njegova mnogo-h roj na družina toliko bitij zgovorna. Slednjič je pa tudi on sj»regovoril in rekel moško besedo.. . Veselega fanta in izvrstnega pevca Derganca bi bil -,>koro ne poznal. Bolj koščen, zagorel in resen se mi zdi, petje mu je pa še vedno največja veselje in uteha... Peter Rode, ki ga je pred le- 1 ti zadela >trašua nesreča, si je z železno vztrajnostjo in pomočjo dobrih sosedov postavil lepo domačijo. Pri njem se je vresničil rek, da "časi nesreča res k sreči pripomore... Orjaški Kersinanc je stal sredi dvorišča in nekaj popravljal. Ko nas je -poznal in povabil v hišo, je z grmečim glasom proklamiral družini in sebi za tisti dan praznik. Menda bi praznovali do 'prihodnjega dne, če bi lie bila ura naš neizprosen gospodar... Staudoliarja se spominjam še iz New Yorka, toda tega je že precej dolgo. Vesel je in 'Zadovoljen. Pa saj ni nič čudnega, ker ima tako prijazno in post režij i vo zakonsko družico. . . Vt hio sinejoči se Kobi, ki svoji skrbni ženi vselej potrdi, potem pa vse po svoje napravi. .. Primorski rojak (irgicli me je pozdravil z vprašanjem: — ldriaiio .* i — Si, — >em odvrnil. — Aibasso! — je siknil. — Chi * — ga presenečen vprašam, meneč, da mene podi iz hiše. — Mussolini e tuta la ban-da! — je pojasnil in zaškrtal z zobmi, nato pa začel s trdo kraško besedo i>oudarjati v nebo vpijočo krivico, ki jo je naš križani narod v Prrmorju deležen že dolgih trinajst let iz dneva v dan.. . — Tam gori je pa Golja, — j«' rekel Pavle, — saj si gotovo že slišal o njem. Na pragu se je pojavil velikan, ki so ga bila visoka iu široka vrata polna v šir iu v vis. — Pozdravljeni, — je zapel v milozvočnem tolminskem narečju. V kuhinji nam je predstavil ženo, hčer iu siua. — To pa je roti, — sem pomislil nehote. Oče hi sin — živa prispodoba sivega Krna, žena in hči pa kakor dve jelki z obronka Trnovskega gozda. Kar koj je bil na mizi pršut in trebušasta steklenica pijače, ki je po moči, okusu in barvi s ličila pristni briški rebuli. V duhu Vas še enkrat pozdravljam prijatelji, in se Vam iskreno zahvalim za vse! Ljubo zdravje želim Vam in Vašim družinam > želim, da bi Vam polje dobro rodilo in da bi krave dobro motele; da bi 'bil od jeseni do jeseni obilnejši in boljši -pridelek, da bi ga bilo dovolj za dom in za prodajo. Ce se bo moja iskrena želja uresničila, se bom z Vami vred veselil Vaše sreče."---* "GLAS NARODA " NEW YORK, THURSDAY, JULY 18, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X OCTAVUS R. COHEN: PREPROSTA ZGODBA Živela sta nekoč dva mladeniča, ki sta bila dru^ drugemu prijatelja. Iu bil je velik potniški parnik, ki je dolge dni oral valove Južnega morja in je naposled pristal v Napulju. Mladeniča sta bija telesno neznansko močna, toda imela sta •nežno iu romantično žensko srce. Vozila sta se na isti ladji, zakaj vedno sta bila prijatelja ioi vedela sta, da bosta Italijo, če jo bosta gledala skupaj, videla večjo, lepšo iu vrednejšo občudovanja, kakor če bi jo gledala vsak zase. In na ladiji je bila tudi neka deklica; vedela, živa stvarca z melkkimi, gracijozniiui kretnjami, očarljivimi jamicami, ovalnimi obrvmi iti uporno skodranimi lasmi. Ta deklica je imela zelo malo duha Mi nekakega srca. Morda bi se mladeniča v navadnih prilikah ne bila brigala zanjo. Bila sta ! rahločutna, pa tudi dovzetna t za romantiko, poezijo in lepoto. Marvin, večji, plavolasi, je 1»i I prvi, ki je ob opazovanju valov, osrobronih v luninem svitu, (KMllegel ječanju ladje, j ki se je stanovitno zibala na brezkrajnem morju. In poni;: teninookega .Johna, ki je bil dasiravno, močnejši, manj od ]Miren, je bil prav tako popoln. Čebljajoča, brezvestna in površna deklica je bila očarljiva. Zanjo usno kabino, toda skupno 4i vi jen je jima je bilo inučno. Bila sta mlada in sta verovala, da je ibila ta ljubezen edina prava ljubezen njunega življenja. In doklica ju je opazovala in se je radovala njunega sovraštva; in ker je Južno morje nudilo ugodno ozadje, sta mla- deniča videla v njej svoj ideal in bitje, vredno občudovanja mimo vseh, kar jih je kdaj Bog ustvaril. V Napolju sta isc ustavila oba v istem hotelu, zakaj isobi sta bili že naročeni. Toda ogibala iu bala sta se drug drugega. Njuni otnieni in poetični srci ista trpeli od te prve ljubezni in strup z dekličinega jezika je žgal globoko v nujnih srcih. Potovala sta v Ttiiu in sta •sedela ž njo in njeno materjo v istem kupe ju. V njunem sovraštvu je vladal neki sporazum. Vsi so si bili najeli sobe v istem hotelu in so skupaj večerjali; mladeniča pa se nista zavedala, da it a si tako u redila zgolj zato, da bi ona za nobenim iznuil njiju lic bila sama. Po večerji so pohajkovali po cestah modernega Kima in kramljali. I'rc so minevale, bližala se je polnoč, polna luna je razlivala na zemljo >vojo milo svetlobo in Marvin, veliki plavolasec. je predlagal posel Koloseja. Pod neusmiljenimi '•olučiiimi žarki je Kolo-ej zgolj veličastna razvalina. Toda v blagem, žoltcm -vitu mesečin' noči te vtis, ki ga dobiš o njem, docela premaga. Ko >ta mladeniča stopala po velikanskih obokanih hodnikih in gledala velike kamenite galerije, sta bila uprav očarana. In tako se je zgodilo, da nista čuhi neprestanega dekličinega govoričenja, zakaj njuni duši sta 'se izprehajali po slavnih ]>oljauah veleslavne preteklosti. V duhu sta zrla boj človeških rodov, smehljaj niučeni-kov, ki so čakali napada glad nih zveri. Tiho, napol zase, sta govorila deklici. Vedla sta jo gor na kraj, kjer so se mudili pomehkuženi cesarji v 'svojem krutem dostojanstvu, in nato sta umolknila, zakaj besede so bile premedle, da bi mogle popisati prizor. Mislila sta lin gladrjatorje, ki so v tem anifi-teatru prilivali svojo kri. In dull teli mož jima je polnil srce.. . Deklica jima je govorila, ne da bi ju mogla razumeti. Ali vzlic v-ej .površnosti je čutila večni dih prošlosti. Mrzlo, neusmiljeno srce in kruta dejanja one davno minule dobe iso se zbujala v njej v novo življenje. In šaleč se je izzvala moža, ki sta jo ljubila, na boj. Kakor sta Tit in Aleksander Sever gledala gladija-torske boje, tako je tudi ona hotela biti svedok njune borbe. Mladeniča sta ob tem predlogu odrevenela, a le za,trenutek, nato »sta pristala. Nič več nista 'bila dva tujca v Rimu dvajsetega stoletja. Bila ista Rimljana, vzgojena za borbo, ravnodušna do krvi in bolečin. Veličina kraja, lunin isvit in ljubezen so ju premo-gli. Odšla sta dol v zapuščeno areno in sta se sklonila, da odložita svoja plašča. Ona jima je bila cesarica — ne gagajoča gos. V njenih sinjih očeh se jima je zdelo, da žare misteriji vseh dob. Nato sta si gladija-torja šla nasproti iu sta se je-ia boriti. Borila sta se nemo in z neusmiljenim srdom, lil plamen boja jim j' žarel v o-čeh, fizični odraz ekstatične poezije. Bjega j >rot i vnika. Marvin je klečal na tleh in je s svojimi močnimi rokami božal Johnov obraz. Ona so je dotaknila ramen zmagovalca. < »n jo je pogledal z očmi, v katerih je plamtelo novo spoznanje. "Za Boga," je siknil, "odidite!" Obrnil se je od nje i:i j<* z jakimi rokami dvignil telo svojega prijatelja. Nikdar nista obžalovala, da sta dokončala ta romam. Bila :sta srečna, da sta se zopet našla v prijateljstvu. nike, da je vročina žetev dobesedno spekla kakor v peči. L. 1(XM). je bila na Francoskem takšna vročina, da so ae sušile vse reke in zandar segnitih rib v njih je prinesel kužne bolez-ni. Pri vročini 1. 1014. so na Alžirskem - Lfotarinškem usahnili vsi vodnjaki in reke. L. 1132. se je izsušil Ren, 1. 1153. je bila takšna vročina, da so lahko jajca kuhali v pesku, 1. 1227. je vročina pobrala ogromno ljudi m živali, 1. 1303. si lahko s suhimi nogami šetal po strugi Rena ki Donave, 1. 1394. je vročina pobrala vso žetev, 1. 1538. sta se izsušili Seina in Loira. Tj. 155(5. pe obrskala vso Evropo katastrofalna suša, a 1. 1614. so se izsušili na Francoskem in celo v Švici vsi vodnjaki in ribniki. Nič manj vroča niso bila 1. 1646., 1679. in 1701. V 1. 1715. ni od marca do oktobra deževalo niti enkrat, vsa letina je zgorela. Izredno hudo vročine so bile potem v letih 1724., 1746. in 1811. Zaradi prehude vročine niso v poletju 1S15. igrali v nobenem gledališču. KONGRES GLUHIH VROČA POLETJA Leta 627. po našem štetju je bilo poletje tako vroče, da so usahnili vsi studenci, 1. 879. je bilo nemogoče delati podnevi na polju, a kdor je to poskusil, je končal s sončanico. Iz 1. 999. poročajo stare kro- PREPREČENA STAVKA PREMOGARJEV V Frankfurtu ob Maini so imeli te dni zanimiv kongres. Zbralo se je 15.000 gluhih in močno naglušnih, da bi se pomenili o različnih ukrepih, ki naj bi jih storile oblasti po vsem svetu v njihovo korist. Kongres je bil že sam po sebi zelo zanimiv, na njeni je vladala popolna tišina, kajti udeleženci so si morali (»omagati z jezikom gluhonemih. Obravnavali so se mnogi predlogi, kako pomagati gluhim in močno naglušnim, da bi se njihov položaj zboljšal. Govorilo se je ~lasti o mednarodnem znaku za vse gluhe, ki bi prinesel tem nesrečnežem zaščito na križiščih prometnih ulic in sploh na izpreliodih po velikih mestih. Misli se tudi na to, da bi imeli tudi na železnicah in parnikih posebna znamenja za gluhe in močno naglušne, da bi ne bili odvisni od pomoči sopotnikov. Frankfurt ski kongres je dokazal, da mnogi glnhci ne smatrajo svoje telesne liibe za tako veliko nesrečo, kakor bi človek mislil. Kongres je bil združen s svečanostmi, na katerih je bilo toliko veselja, dobre volje in humorja, da bi morali zdravi ljudje zavidati gluhce zanj. Zdaj, v času radija, ko poje skoraj v vsaki hiši po nekaj aparatov, so lahko gluhci veseli. da imajo vsaj mir. Knjigarna "Glas Naroda" VOJNA S SREBRNIMI TQLARJ1 Po konferenci z delavsko tajnico Miss Perkins je John Lewis, predsednik United Mine Workers, preklical stavko 455.000 kopačev mehkega premoga, ker so mu obljubili, da bo vkratkem sprejeta Guffeyeva predloga, ki bo uredila razmere v industriji premoga. Na šliki so z leve na desno: pomožni delavski tajnik F. McCradv, delavska tajnica Miss Perkins, ■tifcuiuufcjr^ M. W. John Lewis in Duncan Kennedy, zastopnik.premogovnih baronov. Italija je te dni odstranila iz prometa ves svoj srebrni denar in na ta način zbrala srebra v vrednosti 400 milijonov lir. Ta italijanski ukrep tolmači pariška "Information" tako, da se bo Italija z njim poslužila v svoji borbi proti Abesiniji. Znano je, da kujejo abesinske tolarje večinoma na Dunaju, v Budimpešti in v Trstu in da cenijo Abesinci kakor mnogi drugi azijski narodi srebro bolj ko zlato. Italiji je znana »besinska ljubezen do srebra in zato bo svoj srebrni denar uporabila za svojo borbo proti abesin-skim srebrnim rezervam. Izračunali so, da bo iz svojega srebrnega denarja Italija lahko izdelala 62 milijonov abesmskrh tolarjev. Po mnenju lista bo to zadoščalo za vtaljansfco denarno vojno proti Abesiniji. Če diplomati, pravi list dalje, s svo-' jim posredovanjem ne bodo uspeli, tedaj je treba računati, da1 bo postal denar prav takšno orožje, kakršno so lcrtala ali strojnice. Italijanske denarne priprave bodo prav tako močne kakor njene vojaške priprave. 216 West 18th Street New York, N. Y. nTi'"' miiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimpmii mirni *2W«nmes*r«cm; -sr.":ce AGITATOR, ranan, spisal Janke Kersnik. 99 strani. Cena ............................................ .80 Kersnik je poleg Jurčiča naš najltolj lntlju-deu pisatelj. Več del. ki jili Jurčič v sled bolezni iu smrti ni mogel za vršiti, je Kersnik Uspešno dovršil. "Agitator" si»ula med njegova najboljša deta. ANA KAKENINA, roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka* trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 "Ana Karenlna" tvori višek Tolstojevega umetniškega tlela iu je eno naj|Mimemhnejših del svetovnemu slovstva sploh. Knjigo bi moral čitatl vsak Slovenec. AKT ŠTV. 113. Spisal E. Guboriau, 53»» strani. Cena.......75 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo napetost, polno spletk in boreuja. Tak roman ljuhijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNtfVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht, 5G strani...............30 BEAT IN DNEVNIK, spisala Luiza PrsJakova. — 164 strani. Cena ............................................60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pes ja kova takorekuč edina ženska, ki se je kotieem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena.................................60 Kratke l*»vesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESFN, roman, spisal JuŠ Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družite. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z naiiet ostjo rit al do komu. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spi-trni Frank Heller. 162 strani. Cena .................60 lj čudnih razvojev. Že prve strani svoj*- Oil a tel ja. in g:t ne odloži prej, dokler ga ne prečita do koiu-a. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. l.V» strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje {•oletnegu jutra". Nibee iznn-d naših pisateljev ne zna triko opisati življenja na kmetih kakor liaš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .80 So|«ek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki s«- je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Ce kdo ]N>znu 1 »olen j<-e in njihovo dušo, jih iHtttni Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim užitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrej.čkov Jože. 92 strani. Cena ................ .35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki fja je tloživljal Ol» či t an j u njegovih povesti se vsak nehote sjiouMii na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ........................................................35 To so povesti, vzete iz življenja naših I>al-matiucev: kako se vesele iu žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen car našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 112 strani. Cena .......................................................40 Coneourtova dela so iiolna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlli nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo kraj njega iu kramljajo ž njim. DON K1HOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično tlelo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vlteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino. |>a se ni zavedalo, da že umira. "Don Klliot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŠ, spisal Franc Miltinski. — 130 strani. Cena .60 Nr.š najboljši humorist Mllčinskl je v tej knjgi zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora Človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Mesko. 103 stranL. Cena .60 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" iu "Starka". Obe sta mojstersko završeni. kot jih more završlti edinole naš nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207 strani. Cena ..............................-........................1.— To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je romau ženske, ki je skoro vr3c življenje živela iu gosjiodi-njlla v župnlSču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ...................—........................ M Kdor ne liozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet. jioln ueslutenih dogodkov. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike saujavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmlv in odkriva čisto nove strani človeškega življeuja. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... .50 GOZDOVNIK, spini Kari Maj. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena —............................75 Spisi Karla Maya so znani našita starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", 4 'Vinetov", «Zut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrši na nekoč divjem ameriškem Za padu. GttSSNIK LENART, spisal Ivan Cankai*. 114 si. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 stranL Cena .............................................80 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Oitatelj doživlja za-euo s pisateljem oziroma glavnim junakom < skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. HADŽI M C RAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — j, Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ. spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... .50 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev Iu zanimivih dogodivščin. Čitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo st rokovnjaško zasnoval. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena .....................................................40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljeue žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v si»o-mlnu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena ...................-............... .75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življeuja. HL'DO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena .................................35 Naš izboren prii»ovcdnik in poznavatelj narave undi čitatelju leiioto naših krajev ln zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. Stiki knjick. cena ..................335 Krasen romau enega najt»nljših ruskih pisateljev. Komati vsebuje nad tisoč si rani. IGRAČKE, spisal Franc Miltinski. 151 strani. Cena .80 &"I>ek črtic in jMMllistkov našega uujbolj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej ] »oves t i klasično opisal igralsko strast. Igrale«- izgublja in dobiva. i*«kuši na vse moir»>če načine, splet- • kari. doživlja in i>ozahlja. toda strast do t igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI. dr. llinka Dolenca. 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo f opisal kraške burje in Cerkniškega jezera 7 kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ......................................1.50 Janes Metieiger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s i»oti, ki sta jo hodila Jurčič « in Kersnik ter uhral moderno smer. V knjigi J so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušue- im Pražana gosp»«la liroučku v <1oIh» strašne- , ga in slavnega husitskega vmlitelja Jana 2i- / žke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finigar. roman, trda vez, 280 strani. Cena ................1.60 V tem romanu je posegel naš pisatelj Fin-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal . borilo med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih sre zavzema v romanu eno prvih mest. .45 ,50 .60 * f JAGNJE. 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... V knjigi je i»oleg naslovne še invest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewicz, 123 strani. Cena ................................................ Knjiga vsebuje poleg naslovne izvesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena Ta pretresljiva povest je vzeta iz dol»e ši»an ske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo jh>-nedolžnem" obsojenega Juana Miser i je. V o-aebl brezvestne^ Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................9.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve kujige so uapripravnej- j še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi origl- ' nali, dovtipul Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO / Naslovite na: — SLOVENK PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET-NEW YOBK, N. Y. 7 "G LIS V A R V D A * NEW YORK, THURSDAY, JULY 18, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Mož v ognjeni peči Roman iz življenja: Za "Glas Naroda" priredil: I. H. 58 — O ljubezni ne bova govorila. — Kot nekdaj v maju. Toda letni časi se vedno vračajo. Torej dobro. Ostaniva tedaj pri stvari. V vseli vprašanjih sto-jiva pred zadnjo odločitvijo. Facenda Westfalia potrebuje gospodinje. Farma bo za novo industrijsko podjetje gospodarska hrbtenica. O tem smo že večkrat govorili. Toda vi niste tega nikdar radi slišali. — Človek more svoje nazore premeni t i, — pravi mimo. Juanova glava se zgane. Presenečen jo pogleda. — Kako naj to razumem, Dija? — jo vpraša. — Tako, kakor je v razvoju razmer, — mu odgovori in s silo zdržuje nemir v svoji notranji muki. Tudi Juan premaga divje vskipelo ginjenost. — To se pravi, — pravi razburjen, — da smem računati na vašo naklonjenost? Njegov pogled se zapiči v njene oči. Prav dobro čuti, da je to vprašanje zvenelo smešno trgovsko. Toda je bil popolnoma v soglasju z njenimi besedami. Dija pravi: WT^WWi — Naklonjenost je prava beseda. Gre za pogodbo, katero 8em pri volji skleniti. Še pred nekaj tedni sem mislila drugače. Sedaj ne smem več misliti sama na sebe. Ako bo naša facenda tovarniško mesto, smo v resnici navezani na facendo "Westfalia, ki more edina preživljati naše delavce. Narodni problem pride pri tem v pošte v. Ako se Raventos postavi na stran nasprotnikov, kar je še vedno mogoče pri njegovem značaju, tedaj se stokrat povečajo naše dolžnosti do našega naroda. O tem sem se obširno razgovarjala z očetom in Rolfoni. — Tudi jaz, — pravi Juan. — In oba sta za mene. — Za dolgo razmišljevano namero naše posestvo združili z družinsko zvezo — da. Juan, skupaj sva zrastla, mislim, da se medsebojno poznava kot brat in sestra____— Njen glas postane nehote gorkejši in najbrže vsled tega razgretja je prišel tudi "tiskozi njene ustnice____— Ti veš, — nadaljuje, — da ti ne morein z nikako vročo ljubeznijo priti nasproti. Ali ni to zadeva značaja? O, Bog, ne prepirajva se o tem. Nič drugega ne morem reči, kakor da ti hočem biti zvesta, poštena Žena. Ali si s tem zadovoljen? Dija konča. Kar je pravzaprav povedala, se ni povsem zlagalo z njeno notranjostjo. Toda misli, da je našla prave besede, kajti Juan prime za njeno roko in jo pritisne na svoje ustnice. Juan je bil tudi dovolj razumen, da ni kazal svoje velike ginjenost i, temveč je s smej očim obrazom povzel: — Ako sem zadovoljen? Dija, saj nisem nikdar pričakoval, da mi nekega dne burno skočila okoli vratu — o, ne, imaš popolnoma prav, za to te predobro poznam. V tebi vedno teče, pa nikdar ne drvi. Mogel bi tudi visoko govoriti, toda s tem bi se samo osmešil, posebno na tem prostoru. Vprašala si me, ako sem zadovoljen. Dija, popolnoma sem srečen. Ne govoriva o ljubezni, si rekla ravnokar. Tudi ni potrebno — da ae šele naj«leva. Najprej bodi moja žena. Ali smem vedeti, kdaj bi se moglo to zgoditi! Udaril je na pravo struno. Ni bil sentimentalen. Njegova hudomušnost je slavila popolno zmago. Dija čuti, kake ji muka leze iz srca. Pogodila sta se in bila sta si edina. — Okoli Novega leta, — pravi Dija. Juan zmaje z glavo. — Je še nekaj mesecev do tedaj, — ji pravi. — 2akaj ne prej? — Juan, treba je mnogo pripraviti. — O, saj res, — ji odvrne, — seveda — tudi pri meni. Svojo hišo moram spraviti v r<-d, da boš prišla v udoben doni. Velja. In prav nobenega hruipa v družbi, kaj ne? N.obene svečane razglasitve o najini zaroki. Živela bova dalje, kot prej, in za Ntrvo leto bodo stala častna vrata pri vhodu v naš park. — Dobro. Juan še enkrat poljubi njeno roko. — Hvala ti, Dija. Kako pametna sva oba. Priznavam, da nisem pričakoval, da se snideva ravno v Rastagnovi telovadnici. Run<*k s sabljo v srce ti naj bo kot nekaka predpodoba — toda k temu je potrebna pesniška nadarjenost. Ali te srce še vredno boli? — Prav nič. Zoj»et utriplje kot vedno. Sedaj pa greva, Juan. Oče in Rolf sta pri železniškem ministru — debelo bosta pogledala, ko bova stopila pred nje kot zaročenca. — Rolf je bil vedno moj tihi snubec, — pravi Juan. — Res? — Seveda. Pogosto sva se razgovarjala o poroki. Ako ga moreva spraviti skupaj z Manoelo, bi bila sklenjena zveza ob Ribeiri. To morava poskušati. Dija vstane. — Pojdiva, — pravi. In ko vstane, vitli, kako Juanov pogled izpreleti njene visoke, vitke noge. Mogoče je bil to samo slučaj, toda navzlic temu zardi. Nehote in sramežljivo potegne jopič nižje čez ledja. — Preoblecijva se, — pravi Dija naglo. Bilo je okoli šestih popoldne. Skupina dijakov pride v telovadnico. Tudi v restavraciji postane vse živahnejše. Godbeniki prihajajo, na bifeju so bile umetniško razstavljene vse sladkarije dežele, pripravljeno je bilo vse za čajanko, ki se na tem kraju pričenja šele ob devetih. V avtomobilu prime Juan Dijino roko. — Ne mučim te; nisem nadležen ljubimec. Pa tudi pre-orako je v avtomobilu, da bi padel na kolena. Samo ene pravice si ne bi dovolil vzeti. Daj mi zaročni poljub, Dija. Dija mu ponudi ustnice, ne da bi se zganila. Neizmerna brezbrižnost leže na njene občutke. Zaler in Pavel sta že doma ter se v pisarni .globoko skla-njarta nad zemljevidom države Sao Paulo, ki je ležal na srednji mizi. — Messieurs, — pravi Juan, ko vstopi — Opiostita, ako vaju motivi. Toda sporočiti vama imava netiskan oglas. Se-njorita Diana Zaler in senjor Juan Kaden se uljudno predstavljata kot zaročenca. ^ (Dalje prihodnjič.) NEMŠKI "VOJNI OTROCI" VSTOPAJO V ARMADO Mladeniči, ki jih vidite v ozad Poslali jih bodo v armado, ter ju slike, so bili rojeni leta 1914. Letos so bili pozvani na nabor, jih izvežbali za novo vojno, ki utegne vsak hip izbruhniti v Evropi. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM 1 NAKRATKO N A DOPISNICI i1 SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — 14. julija je umrl v Deaconess bolnišnici v Clevelandu po dolgi bolezni rojak Martin Spilar, star (14 let. V Ameriki je bival .\7) let. Doma je bil iz vasi Mala Pristava, 1'ara Koša-ua pri Št. Petru na Krasu, kjer zapušča hčer, omoženo Požar, in veliko sorodnikov. — V nedeljo je bil v Bay Village pri Clevelandu ubit v avtomobilski nesreči Matija (Ir-zinčič, star 47 let. doma iz fare Klane pri Opatiji, okraj Vo-lovsko v Istri ji, kjer zapušča soprogo, dve hčeri in veliko sorodnikov. A meriki je bival 1!' let. — V Chicago, 111., je v nedeljo okrog 5. ure preminul rojak Joseph Drešček. v starosti lot. Zbolel je nagloma in moral na operacijo, kateri je podle-Sel. — Anton Vebovec, član mestnega sveta v Clevelandu iz ward«', je bil zadnje dni pred sodnikom v Lakewoodu oproščen obtožbe pijanosti, ki je bila proti njemu naperjena v za«l-lijem aprilu v Euclidu, kjer se je Vebovec vozil v svojem avtu in trčil z nekim dragim avtom. Sodnik je zaslišal več prič in nato je razveljavil obtožnico. Vehovee je rekel po "končani razpravi, da bo zdaj tožil eu-clidsko policijo za $5000 odškodnine zaradi ncosnovane aretacije. PLEZALKA REŠILA TOVARIŠU ŽIVLJENJE Neki turist je v dražbi mlade dame napravil plezalno turo na Mali Waxenstein, goro iz drsnilo in je čez previsno steze dosegla vrh, ko je možu spo-ddrsnilo in ječez previsno steno padel kakšnih 70 m globoko. Obležal je na nekem sneži-šču. TovariŠica ga je zaman klicala. Bila je zato prepričana, da je že mrtev. Hitro se je okreni-la, da bi šla po pomoč. Pri prečkanju snežišča pa je naletela na tovariša z večkrat prelomljenimi udi. Za silo ga je obvezala in ga nato privezanega na vrv spravila do prvo gorske koče. Od tam ga je reševalna odprava nesla v dolino. Reševalci v Garmischu so izjavili, da je ta plezalka s svojo železno energijo rešila človeško življenje in storila več nego včasih v podobnih primerih cel trop reševalcev. IŠČEJO SE SLEDEČI ROJAKI... gmn SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU US WIST lttli STREET NEW IOBK, H. X. PlAlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ........................................................ Bremen v Bremen Manhattau v Havre Champlain v Havre Berengaria v Cherbourg Con te *1 i Savoia v Genov Norman«fie v Havre Atjuitania v Cherbourg Kur«»pa v Bremen Ijtfayette v Havre Koma v Trst Washington *7 Havre Majestic v Cherbourg Bremen v Bremen lie de France v Havre Rex v Genoa Prosijo se spodaj navedene o-cIm', da si' javijo Izseljenskem Komisarijatu v New Yorku. Tisti naši naseljenci, ki bi za-mogli dati kake informacije o iskanih se naprošajo, tla pišejo na: Slavoj Trust. Commissioner of Kmiirration, Koval Yugoslav Consulate General, 1819 Broadway, New York. X. Y. Rairlain Kata. iz Loikavaca, sedaj se nahaja nekje v Kast Youngstown, < liukovich Marija, rojena huvn: zadnjič se je javil iz Campbell, O. M i rich Porot ea, roj. Prussa novsgv; zadnjič se je javila iz KI mira, X. Y. Pavlič Alojzija, iz Kaptol-sko«r Galdova 24; sedaj živi v Lewis, O. Pesie Adam. iz Banje Luke. Petrovič M i od rag, iz Kragu-jevca; v Ameriko je prišel leta 1!)I4 v srbski vojni misiji. Keljac Luka. iz Podbuiia, občina delen je; živi nekje v Peini-svlvaniji. Rumenčik Josip, rodom iz Žabalja. Punavska banovina; zadnjič se je javil iz Newark, N. J. Sapar Marija, roj. Cizerle, iz Stične; biva nekje v Auburn, Tli. Seheuer Kari, roj. 1S7.'» na Dunaju; bival je v New York City. Šerccr Anton, iz Vrbe, srez Celje; živi nekje v Barberton, Ohio. Ševič Petar, iz Sinika, Te-merlin, Punavska banovina; sedaj v Columbus, O. S igel Ivan, iz Zagreba; sedaj živi nekje v Cleveland, O. Šiljanec Marko, iz Ljutomera, Dravska banovina; v Ameriki od 1908. Sočevič Jordan Lazar, iz sela Capare, Vardarska banovina; sedaj v Lorain, O. Sovina Ilija, iz sela Ilova; zadnjič se je javil iz Davton, O. Svrakič Antun, iz Starog Blatnika 5; živi nekje v Osage, \V. V. Tatic Milivoj. star 62, rojen v Titelu, Punavska banovina; sedaj šivi nekje v Cleveland, O. Tomac Gera-Erkar, iz Boslji-va Loka (Brotl na Kupi); zadnjič se je javila iz Brooklyna, N. Majestic v Cherbourg He de Fran«« v Havre Conte tli Savoia v (Jeout 20. Bremen v Bri-mon Berengaria v Cherbourg 27. Cham plain v Havre 31. Washington v Havre Normandie v Havre AVGUST 2. Europa v Bremen Aiiuitaniu v Cherbourg 3. ltex v Genoa S. Majestic v Cherbourg 10. lie de Fram-e v Havre Conte Grande v Trst SEPTEMBER: 4. Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 5. Champlain v Havre 7. Aquitania v Clierbourg 10. Kuropa v Bremen 11. Manhattan v Havre 12. Majestic v C'herlM>urg II. I^ifayette v Havre Con t e CJrande v Trst 17. Bremen v Bremen 10. Berengaria v Clierbourg 21. He dc France v Havre 2-1. K«-x v Genoa 25. Washington v Havre Normandie v Havre 20. Champlain v Havre Acpiitania v Cherbourg 27. Kuropn v Bremen XA CI NAKI) V JUGOSLAVIJO < PREKO HAVRE) SAHI> WHITE STAR SI.AYM NOVI MOTORNI LAD.JI GEORGIC 10. AVGUSTA Nikdar ni»tf potovali v bolj razkošnem tr«-tj«'in razritlu kot !>ost<- na tem čiidcsu Omani White >*t;ir Line in kijul* temu je cena znatno nižja. st- buste pr'nlru5čilt velikemu številu svojih rojakov in vas spremljal znan i»otiiiški spremijevabi*. I Molmost in uljutliiost in kuhinja na tej ladji >o nejuvkosljive. DRUGI OSEBNO VODEMl IZLETI MAJESTK* S avKiista itEKKN« JAKI A 1. st-pb-mbra '/.-.i }H>j;Lsnila in prusture -se obrnite na Frank Sakser Leo Zakrajsek SLOVENIC PUBL. CO. GENERAL TRAVEL SERVICE 215 W. 18th St., New York 302 E. 72nd St., New York CUNARD WHITE STAR, Ltd. VAZNO ZA t NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razposlali za Novo leto »n ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Fas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa katerem* izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob LaosWo COLORADO: Pueblo, Peter Calls, A. SaftI« Walsenburg, M. J. Bayuk Tomašcvič Toma, iz Veliko^ Vrha, sri'Z Jastivbarski, Savska banovina; setlaj živi v St. Mary's, Pa. Vatlnal Valentin, iz Nemške vasi pri Št. Petin na Pivki (Postojna) ; baje živel in umrl nekje v New York City. Vitez Antlrija, živi nekje v West Aliquippa, Pa. Vrbanie Ana, iz Buzina, občine Olra pri Vel. Gorici; sedaj živi v Ogdenburg, N. Y. Vučkovič Ilija, iz Si*f»skili Moravaca; bival nekje v Carnegie, Pa. Wagnla Jano, iz Sibasa, srez Baeko-Palaneki, Dunavska banovina; živi nekje v Barberton, O. Zee Stanko, iz sela Ča^lice, Bos. Krupa. ^ic Eleonora, iz Županje; živi nekje v New York City. Žu rej Josef, iz sela Liboj, Celje; živi nekje v Clarksburg, Pa. Žuzie Tomo, iz sela Hrastova, Jastrebarsko, Savska banovina; živi nekje v mestu Lom-bridge, Pa, _ INDIANA: IntlianaiKjl's, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcera in Illinois) Jollet, Mary Bamblch, Joseph ^r* vat La Salle, J. Spelleh Mascoutah, Frank Aufrustln North Chicago, Joie Zelene KANSAS: 'J i rani. A pars Motnik Kansas City, Frank Žmgmr MARYLAND: Kltzmlller. Fr. Vodoplvec Steyer. J. Čeme (za Penna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Vrank Oonfe Ely. Jos. J. Peshel-Eveleth. Louis (iouže Gilbert, Louis Vessel Hihbinf, John PovAe Virginia, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowan«la. Karl Strnisha Little Falls, Frank Maria OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Robek, Chas. Kar> linger, Jacob Resnik. John Slspolk Girard, Anton Narode Lorain, Louis Bal ant, John Kuni-ie Warren, Mrs. V. Rachai Tounffstown. Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipaveo Claridge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Breso?ea Eioort. Louis Snpaniii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tanielj Lozerne, Frank Bailoch Manor, Frank Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Ft. Schlfrer West Newton, Joaeoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Prank &k«k Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lonit Diamondville, Joe Roilch Vsak zastopnik Itšm potrdilo ta sv» to, katero Je prejel. Taetspafce reja tople UPRAVA, "QLM SAMQHA'1