Ne zanemarjajmo rekreacije
Rekreacijskih objektov za občane je primanjkovalo že tedaj, ko naši kraji še niso bili tako gosto naseljeni kot danes. Občina Moste-Polje šteje sedaj že preko 40.000 občanov in rekreacijski objekti še daleč ne za-doščajo za vse potrebe in želje. Ob^-činska skupščina sama nima dovolj denarja, da bi zapolnila vrzeli, posa-mezna podjetja prav tako ne; le redka podjetja nakazujejo večje vsote za rekreacijo, pa še ta pred-
Lojze Barber: ,,V načrtu ima-mo zgraditi odprt rekreacij&i center.'
vsem le za svoje člane. Za splošno rekreacijo pa objektov slej ko prej manjka in - kot kaže - bo za te nemene odslej še manj denarja.
Dosti velik posluh za to - tudi s komercialnega vidflca - pa je imelo gostinsko podjetje Moste. Novembra lani je namreč odprlo zelo dobro in lepo kegljišče v zadmžnem domu v Zadobiovi. Tu rekreacijskega ob-jekta doslej ni bilo, razen nekega manjšega v bližnji Zajčji dobravi. Okoliš pa šteje prek 3.000 občanov. Z novim kegljiščem se je izpolnila žetja marsikoga, saj je kegljanje zelo priljubjen šport.
Kegljišče upravlja, sprejema rezer-vacije, daje nasvete in žetone 47-let-ni Alojz Barber, stanujoč v Zado-brovi, sicer pa rojen na Štajerskem. Celotno gostišče pa upravlja njegova žena, 37-letna Marija. Imata dve hčerki in sina, a vsi trije živijo pri starih starših v Veržeju in tam ho-dijo tudi v šolo.
,JCako to, da otroci niso pri vas? "
,,Predvsem zato, ker tu nimamo primernega stanovanja, niti nimamo urejenega otroškega varstva. Sem smo se preselili šele pred tremi leti in do danes še nismo dobili stano-vanja, v katerem bi lahko živela vsa diužina."
,,Toda otrok tako nimata pri sebi!"
,,Seveda in raje bi jih imela tu! Toda ne moreva jih imeti, kei sva oba zaposlena v gostilni. Pa tudi tukajšnji piostor ni najbolj primeren za šolo, saj gostilna in šola ne gresta skupaj."
,,K neprimernosti sožitja šole in gostjlne gotovo pripomore tudi kegljanje, saj je pri kegljanju vedno dosti hrupa!"
,,Mislim, da hrup s kegljišča 'ne moti učenja. Šola je zasedena pred-vsem dopoldne, takrat pa ljudje naj-manj kegljajo. Pa tudi sicer ni vročih in razboritih gostov, da bi kalili mir v okolici."
,,Kako pa glcdajo učenci na ta objekt; zahajajo vanj? "
,,Ne, ker jim ne dovolimo, saj je mladini pod 16. letom starosti vstop prepovedan. Pa tudi sicer kegljači ne pijejo in je kegljanje resnični športni užitek. Mislim, da bikegljišče lahko celo izkoriščala tudi šoia pri uiah telovadbe starejših letnikov. Pod vpdstvom učitelja bi učenci z vese-ljem kegljali in telovadne ure bibiie pestrejše."
,JCako pa gostje, so zadovoljni s kegljiščem? "
,,So, vsaj po večini. Piipomb je malo in še te so nepomembne. Sve-tujejo nam, da bi bilo to in ono še potrebno zgraditi, vendar pri tem nihče ne pomisli, koliko je že to ostalo."
,,Kaj pa oiganizacije in klubi: ali
uporabljajo vaše kegljišče? "
,,Ga, predvsem sindikati in tem dajemo tudi popust. Kegljiškega kluba pa zaenkrat še ni."
,,Koliko časa ste gradili fteglji-sce?
,,Le 6 mesecev. Pročelje še ni ure-jeno, upam pa, da bomo to postorili letos."
,,Koliko ie stalo? "
,,Ce je prav spomnim, 156 starih milijonov.
,,Kakšne načrte imate za bodoč-nost glede na celotni objekt v Zado-brovi? "
Poleg kegljišča imamo v načrtu še odprt rekreacijski center za 200 oseb in parkirišče za 100 avtomo-bilov. Upamo, da bo ta načrt kmalu uresničljiv."