fe 62 let Gorenjski časnik od leta 194^ Prvi predhodnjrtednjk Goieniec lfta jqoc TOREK, 7. JULIJA 2009 Leto LXII, §t 53. cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov www.go r.e n js ki glas.s i rekord skakalnice Na prvih treh tekmah celinskega pokala v smučarskih skokih, eni v Velenju in dveh v Kranju» se je najbolj izkazal Robert Kranjec. Dosegel je dve zmagi, drugo mesto in z 118,5 metra nov rekord kranjske skakalnice. Maja Bertoncel) movalcev iz 18 držav, v vlogi najboljši Kranjec, medtem organizatorja pa se je znova ko je Piki po ponesrečenem Kranj « Smu^rski skakala so izkazal SK Triglav Kranj. skoku ostal brez točk. Izmed poletno sezono s celinskim Uvodne tekme sta zazna- Gorenjcev sta se izkazala še pokalom začeli na treh tek- movala Robert Kranjec iz Triglavan Jure Bogataj, ki je mah v Sloveniji Prva je bila v vrst Triglava in Primož Piki bilvVelenjudvanajsti.vKra- petek v Velenju, druga in (Ljubno BTC), ki sta v Vele- nju pa sedmi in osmi, in tretja pa sta bili v soboto in nju skupaj stala na najvišji Mitja Mežnar iz NSK Tržič nedeljo na skakalnici pod stopnički, v soboto je nato Trifix (13., 8., 14.). šmarjetno goro v Kianju, Ui lagal Piki pred Kranjcem, kjer se je zbraJo kar 87 tek- v nedeljo pa je bil suvereno ► 6. stran Robert Kranjec (desno) in Primož Piki sta zaznamovala uvodne tekme celinskega pokala. Maistrova hiša Župnijski urad Kamnik hiše noče prodati, občina pa zavrača vlaganje v zasebno lastnino. Jasna Paladin Kamnik • Rojstna hiša Ru* dolfa Maistra na Šutni, ki je pred nekaj leti dobila prenovljeno zunanjo podobo, še vedno ostaja brez vsebine. Kot je povedal župan Tone Smolnikar, občina podpira ureditev spominske sobe, a Cerkev objekta noče prodati, zato doslej do dogovora med Občino Kamnik in župnijskim uradom ni prišlo. "Po pogovoru z župnikom Tonetom Dularjem, ki upravlja cerkveno lastnino na Šutni, ni nobenih ovir za takojšen pričetek urejanja dali in v stavbi ne sme biti gostinskega lokala," je pove» dal svetnik Matej Tonin, Id je pred nedavnim pri obravnavi rebalansa letošnjega občinskega proračuna vložil amandma za prerazporeditev 260 tisoč evrov v ta namen, ki pa ni bil podprt. V stavbi je sicer treba urediti izolacijo, vodovod, kanalizacijo in druge napeljave, tlake in celotno notranjo opremo, zato občina vztraja pri odkupu ali dolgoročnem najemu, saj sicer v zasebno lastnino ne sme vlagati, prav tako pa Kamničani ne morejo računati na sredstva države, saj stavba nima sta- spominske sobe. Ima le dva Maistrova hiža na Sutnî zaradi nesoglasij, povezanih z last- tuša kulturnega spomenika pogoja • s^vbe ne bodo pro- níštvom in upravljanjem, ostaja prazna. državnega pomena. Znižali smo cene za najem šefov. www.gbkr.si Goren}ska ^^ Banka Se več zbolelih za gripo Suzaua P. Kovačjč križarjenju z ladjo po Srednji ..............................................................................Ameriki), v enem primeru Lj u bi ja na • Včeraj do zakljuČ- pa je šlo za prenos okužbe ka redakcije so iz nacional- znotraj države. Po vsem sve- nèga referenčn^a laborato- tu se število okuženih pove- rija za influenco Inštituta za čuje, in ker v poletnih mese- varovanje zdravja potrdili že dh veliko ijudi potuje, stro- štirinajsti primer nove ^pe kovnjaki pričakujejo, da bo v Sloveniji. Zadnja obolela je zbolelih za novo gripo vse mlajša ženska, )o se je pred dnevi vmiJa iz Londona. Tri- več tiidi pri nas. Zato se moramo zdaj Še bolj zavedati najst obolelih se je okužilo v pomena, ki ga ima ustrezna tujini (v Veliki Britaniji, higiena pri preprečevanju Frandji, ZDA, Grčiji, ena na šiijenja okužbe. 53 i AKTUALNO i Vinjete nepravične tudi i za nas * : Ukinitev poH^nih vtnj«tje udarila po : žepu predvsem tiste, ki v teh dneh \ kupujejo r^ove avtorfiobite. Nezado- : voljni so tudi avloprevojn iki. Ker se I jim je cestmna zv'idiâ za 40 : odstotkov; grozijo, da bodo 1. avguS' : ta zapHl promet na avtocestah. GORENJSKA "Naslednjič nas bo odneslo!" Domačini Koroške Bele opozarjajo, da je strvgd potoka 8ela tako napolnjena z gozdno nesr^ago, da bo ob naslednjem hujšem deževju prillo do katastrofe. Ob fepem vremenu povsem nedolžen potok se ob dežp/ju spremeni v divji hudournik. 4 NASVET Ko pedetnik še lula v posteljo... Skoraj devet odstotkov slovenskih petletnikov le mo^i posteljo. Vam, starSem, najine bo nerodno In o težavi povejte zdravniku. V SploSni bolnišnici Jesenice imajo celo $olo lulanja. EKONOMIJA Siemens odšel iz Iskratela "Sodelovanje s Siemensom je bilo za Iskratel vsekakor zgodba o uspehu. Ne samo, da-smo se izvleklf iz krize, pač pa smo se iz tega skupnega posla veliko naučili ter se kapitalsko okrepi If." pravi Andrej Polenec, glavni direktor Iskratela. 17 VREME Danes bo oblačnoz d^em, vmes bodo plohe. V sredo ho oblačno, pcuiaíňne bodo do ve^ra ponehale. V četrtek bo sanâîo, proti večeru bodo plohe. 16/23 jutri: padavine bodo ponehale co o KD \jk « i 4 i Y .1 > % K v 17703529 2 POLITI Ki danica. zavn @ ff-rios.si GORENJSKI CL\S torek, 7. julija zboQ Ljubuana V četrtek seja državnega zbora V četrtek se bo z vpraSanjj poslank in poslancev začelo julijsko zasedanje državnega zbora. Dnevni red obsega 29 točk. Poleg več zakonskih predlogov sta na drevnem redu tudi dva predloga o odreditvi parlamentarne preiskave. Eden se nanaša na ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri gradbenih naložbah javnega pomena, drugi pa na sum klientelizma in koruptivnega ravnanja ministra Gregorja Colobiča pri pridobivanju javnih sredstev za podjetja v skupini Ultra, pri domnevnem izogibanju plačila davka in za njegovo odgovornost pri slabo zavarovanih posojilih, ki jih je banka NL6 odobrila za podjetja v skupini Ultra. 0. Ž. LjUBgANA Mladi forum za zamenjavo dveh ministrov Predsednik Mladega foruma SD Marko Kastelic je predsednika vlade Boruta Pahorja pozval, naj zamenja ministra Karla Erjavca in Mateja Lahovnika. vlado pa. naj "znova najde vsebinski kompas*'. Zamenjavo ministra za gospodarstvo utemeljuje s težavami, ki jih ima vlada na področju pro-tikriznih ukrepov, kjer je gospodarska komponenta pomemben dejavnik pri premagovanju krize in kjer mladi pogrešajo angažma gospodarskega ministra Mateja Lahovnika. Za okoljskega ministra Karla Erjavca pa pravijo, da se več ukvarja s problematiko upokojencev in drugimi vprašanji kot pa s trajnostno pofitrko naše države. Vladi še priporočajo, naj sledi alternativnemu vladnemu programu SD. D. Ž. LjuagANA Predstavniki vlade v svetu TNP Štiriletni mandat šestih predstavnikov vlade v Svetu javnega zavoda Triglavski narodni park je potekel maja letos. Vlada je kot ustanoviteljica prejšnji teden imenovala nove člane. To so: Katarina Groznik Zeiler, Eva Stravs Podfc^r, |ože Dular, Silvester Cabriek, Alenka Kovica in Darij Krajčič. D. 2. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme MARJAN LUKANC iz Dupelj. VSAK PRVI TOREK V MESECU Kupon za brezplačni mali oglas Brezplačen je mali oglas z besedilom do 80 znakov. Ugodnost veija samo za naročnike časopisa Gorenjski glas. Kuponi so veljavni poi leta. Na hrbtni strani morajo imeti odtisnjen naslov naročnika. Mali oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20%). Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. Brezplačnega malega oglasa ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi s. p.). Oglase sprejemamo na naslov Gorenjski glas» Blei* weisova cesta 4, 4000 Kranj ali po telefonu 04/201 42 47; za torkovo številko Gorenjskega glasa do petka do )4. ure in za petkovo številko do srede do 13.30. V rralooglasnem oddelku na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju pa smo vam na razpolago od ponedeljka do četrtka od S. do 19. ure in ob petkih od 8.dol6. ure. M AU OGLAS julij/09 Naročam objavo maJega c^Usa z r^asleàijim besedilcm: □ prodam Qkx^mn Qodd^ □naaniCTn Opodajun □iščem Q nudim Qzamen^ Nečitljivih Icupooov ne objavijamo. $ ndi Ravnikar Umrl je Kranjčan Aleksander Ravnikar, poslanec državnega zbora iz vrst Socialnih demokratov in mestni svetnik, vodja svetniške skupine SD v Kranju. Danica Zavrl Žlebir Kran) • Aleksander Ravnikar je bO rojen leta 1951 v Ljubljani. Po končani gimnaziji v Kranju se je vpisal na pravno fakulteto Ljubljani. Njegova prva služba je bila v ZSMS, kjer je leta 1973 začel kot predsednik mednarodne komisije, 1974 pa se je tam redno zaposlil. Od 1979 do 1986 je délai kot sekretar občinske skupščine na občini Kranj, naslednji dve leti je bil vodja splošne službe v takratni Iskri Kibcmetiki, potem pa v Skupščini republii:e Slovenije, Iqer je bil aprila 1988 izvoljen za podpredsednika slovenske skupščine, pristojen za področje družbenih dejavnosti. Bil je predsednik prve raziskovalne komisije v slovenski skupščini in koordinator zakona, s katwim je bila Zdravijica na podlagi ustave urejena kot slovenska himnći. Míuiddt mu )e pieae- Sandi Ravnikar/^cioTînaDou nik občinskega komiteja v Kranju, od leta 1990 pa svetnik in vodja svetniške skupine ZLSD v mestnem svetu Mestne občine Kranj. Kot svetnik in vodja svetniške skupine je bil ves čas član predsedstva območne organizacije ZLSD Kranj in đan predsedstva méstnega odbora ZLSD Kranj, dva mandata tudi predsednik nadzornega odbora ZLSD Slovenije, delal je v družbenopolitičnih organizacijah na področju političnega sistema in mednarodnih odnosov» pa tudi v več dnii^tvih (pevski zbor, predsednik košar^rskega kluba, predsednik UO kranjskega festivala športnega in turističnega filma, v klubih OZN, zvezi tabornikov, bii predsednik Zveze organizadf za tehnično kulturo). Poročen je bil z ženo Andrejo, oče treh otrok in dedek Poslanke in posland SD v državnem zbcru so ob smrti haJ maja 1090. V naslednjih direktorja, nato kot direktor član uprave Iskre Holding in svojega poslanskega kolega letih je delal v gospodarstvu, iskre Commerce, medna- njene pravne naslednice sporočili: "Poslanke in po- v Iskri Commerce Ljubljana rodnega trgovskega podjetja. Iskre, do leta 2003 je bil v de- slajid SD smo ob žalostni ve- kot pomočnik generalnega do konca leta 1997 je bil tudi lovnem ramerju v Iskri, za- sti o nenadni smrti našega tem pa v javnem podjetju prijatelja in sodelavca globoko Ljubljanske tržnice Ljubljana pretreseni. Kolega Sandija se --Içot prokurist in od leta aooj bomo vedno spominjali kot Ob smrri poslanca Aleksandra Ravnikarja, člana kot diiektor podjetja. Lani je delovnega, poštenega m po- poslanske skupine SD, se bodo lahko v preddverju ve- bil na parlamentarnih volit- končnega človeka. Pogrešali like dvorane Državnega zbora vpisovali v žalno knjigo vah na listi SD izvoljen za po- ^mo nj^ve jasne misi in , J J L J A I I •• slanca državnega zbora. duhovite domjshce, ta so nam vsak dan do pogreba od 9. do .6. ure. Žako kn,igo pa ^^^ ^^^ p^^ so včeraj odprli tudi v galenji Mestne občine Kranj, „gj-danje ZSMS naprej, bo Sandi vedno med nami. Vanjo se bodo občani lahko vpisovali vsak dan do pozneje pa v takratni Zvezi Ob tem žalostnem trenudcu II»; eba od S. do 18. ure. komunistov, kjer je bil od pa njegovi družini izrekamo 1986 do konca 1988 predsed- globoko in iskreno sožalje." Nekdanji Merkur, dijaki in Mercat Matevž Pintak odstotki mladinski center in odstotkov vprašanih veseli, primemo, saj so starejši Ijud* ...................................... kulturni center. Desetina da je Radovljica mesto mla- je iz okoliákih blokov, ki ni- Radovljica - Dobra četrtina nam na vprašanje ni znala dih, kiprlnaSajonovoenergi- majo avtomobila, zaradi te RadovljiČanov si želi v stavbi, odgovoriti, 4 odstotki pa so jo in izvirne ideje. Štirje od- odločitve zelo prizadeti. 16 tqer je bil nekoč Merkur, par- . navedli druge predloge. stotki bi okoli obeh šol posta- odstotkov odločitev podpira, Idmo hi§o. 23 odstotkov jih Da sta v Radovljici dve vili ograjo, ker tih motijo saj je v času gospodarske kri- meni. da bi stavbo morali po- srednji šoli, je po mnenju mladi, ki s cvetami in ste- ze potrebna radonalizadja. dreti in na njenem mestu večine (63 odstotkov) velika klenicami v roki postopajo urediti park z drevesi in zele- sreča, vendar bi dijakom mo- po mestu. Zahvaljujemo se vsem. ki ste v anketi sodelovali. V nicami. 18 odstotkov na te j lo- rali najti poseben prostor. Odločitev Mercatorja, da Klicnem studiu slepih na šte- kaciji predlaga nalcupovalni kjer bi lahko preživljali čas zapre trgovino Volčji hrib v viUd 04/5116 404 smo do-center, 8 odstotkov knjižnico, med odmon. prostimi urami Gradnikovl tilid, ocenjuje 73 segljivi za vse. ki bi se želeli 4 odstotki stanovanja ter po 3 in Čakanjem na avtobuse. 20 odstotkov vprašanih kot ne- na Gorenjski glas naročiti. Sevam zdi odločitev Mercatorja, de zapre trgovirto Vdčji hrib v Cnidnikovl ulici, primemeř Da, v Ča»u gospoda IS ke krUc jr potrebna Qtíonalíud/a Ne, poseb«) starejši ljud|e. Živijo v blokih n» Gradnikovl c«st( ^n nimajo avtomobila, so zaradite odlo£itve z^o prizadeti 73% Nc vem» viMHC ml j« Kakino je vale mnenje o dokaj veMkfim iuviiu mladihi ki vsak dan prihajajo v Radovljico? Okoli ob«h io\ bi poTta/îl ograjo, kar mt motijo mlêds k % dgaretaffii in stckfenicđrni v roki postopajo pO mestu 4% Vneli me, it je Rêào^fiié mefto mUďih^ Mm prin«tajo novo eneiggo izvirne ideje Srečo i mimo, d« imamo v mestu br dve srednji Soli, ib dijekom mofiti najti poseben prostor, kjer bi lahko prtljali 6\% Ne vem I. f t w i GORENJSKI GLAS torek, 7. juiila 2000 AKTUi LNO 3 Vinjete nepravične tudi za nas Ukinitev polletnih vinjet je udarila po žepih predvsem voznike, ki te dni kupujejo nov avtomobil. Ta vladni ukrep torej ne spodbuja nakupov avtomobilov. Simon Šubic Kranj • Nove cene viniet oziroma cestnin za osebna in tovorna vozUa. ki na slovenskih avtocestah veljajo od i. julija» razburjajo ne samo av- toprcvoznikc, ki grozijo z neplačevanjem cestnin, temveč tudi tiste voznike» ki te dni kupujejo nov avtomobil. Ker so polletne vinjete ukinili, morajo za vožnjo po avtoce- stah do korxa letošnjega leta kupiti letno vinjeto po 95 ev-rov. Te pa ne bodo mogli uporabljati naslednjih dva-ïiajst mesecev, temveč samo do 31. januarja 2010, dokler veljajo letošnje vinjete. Nakup letne vinjete, pa čeprav velja samo §e sedem mesecev» je ekonomično še vedno bolj opravičljiv kot pa nakup mesečnih vinjet za na-dednjih pet mesecev (s 1. decembrom namreč začno ve- s Slovenski avtoprevozniki groziior da bodo 1. avgusta zaprti promet na avtocestah. / ^oto Tina oo^i Ijati že letne vinjete za leto preluknjati na jo. junij, bi se nem toku, kakor se je mini« Ker se je s 1. julijem za 40 2010), saj bi bilo potrebno za- za 35 evrov vozili Še pol leta, strstvo lani dogovorilo z odstotkov podviSala tudi cest- jije odšteti kiir 150 evrov. Za dodatno razburjenje pa je mi- tako pa samo mesec dni. Medtem ko navadni smrt- Obrtno-pod j elni Ško zborni- nina za tovorna vozila, kate- co Slovenije. Ce jih txxio pri rih največja dovoljena masa nistrstvo za promet poskrbe- niki nimamo nobene moči tem ustavili polidsti ali pred- presega 3,5 tone, avtoprevoz-lo z odločitvijo, da se polletne in možnosti, da bi spremeni- stavniki Darsa, se bodo pre- nild opozarjajo, da ca ukrep vinjete 09/6, ki so luknjane li neljubo odločitev oblasti, vozniki na cestninskih posta- ne bo prispeval k blaiitvi klina i. juiij 2009 ali kasnejši pa to ne velja za avtoprevoz- jah popolnoma ustavdli in ze v cestnem transportu. mail: ^^(^g-^las.sl; mafi o^asi in osmrtnjc«: 04/201 42 47 / Delovni £as: cd ponetftiiks do d«trrka neprekinjeno od 8. do 19. ur«, petek od S. do 16. ur«, sobote, ne^lje In prazniki zapelo. / Cor«n;ski glas je poftednik, iahaja ob torkih In petkih, v n»kUdi 32.000 itvedov / fiedne priloge: Moja Corertjska, letopis Gorenjska (enkrat Irtno) ir> dev«t lokalni n prilo| / Tisk: Eruck Can nih la úmbH Ět CoKC. 91. Veil/Clan (Sl Và na Clin»). Av^ríja / Naročnina: tel.: 04/30142 41 / Cena izvoda: EUR, lelru na* loifiim: 140,40 EUR: Redni plafniki imajo\o % popusta, polletni iO% popusU, ietni 23 % popusta: v cene |e vra^nan ÙDV po stopnji naro^rfna se upošteva od teko^ hevil- ke časopisa d« pistiega preklicj, ki velje od sa^etk« naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne Troiltv«: po ceniku; ojlairvo trienje: tel.: 04/ 30i 42 4^. J > 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 7. juJija 2009 Z mikroorganizmi do čistega jezera V občini Bied so se seznanili z možnostjo uporabe tako imenovane EM tehnologije pri čiščenju jezera Mateia Raítt ravno ravnotežje potrebnih ..............................................................................mikroorganizmov, ki prema- Bled • Možnost uporabe EM gujejo gnitje, bolezni in druge tehnologije jim je predstavila degenerativne procese. Ome- Veronika Klinar, ki se je s njenâ tehnologija naj bi bila tem pivič seznanila pred tre- uporabnatekovbnetijstvuin mi leti na mednarodnem živinoreji kot pri čiSčenju od- kongresu v Nemčiji. Gre za padnih in dnigih voda. "Zato zelo preprosto tehnologijo, je sem prišla na idejo, da bi z pojasnila, saj v naravi le do- omenjeno tehnologijo očistili damo tako imenovane učin- tudi Blejsko jezero, saj bi bib kovite mikroorganizme, ka- to v dobrobit vseh." Tudi turi- terih število se je zaradi one- zem na Bledu sloni prav na snaževanja ter pretirane rabe jezeru, zato so se po besedah kemikalij in mineralnih gno- župana Janeza Faj&ja z veli- ill pcecej zinaiij^o. V svetu, klin zaiilmaujem seznanili z je poudarila, to že veliko upo- omenjeno tehnologijo. "Za- rabljajo, zato je želela za to devo skupaj s strokovnjaki, ki navdušiti tudi pristojne na se spoznajo na lc področje, še blejski občini, da bi s pomoč- proučujemo." V vsakem prijo omenjene tehnologije po- mera je še dodal, pa je ne bi slabeli za čistejše jezero. takoj uporabili za čiščenje je- EM tehnol^ja, jc razložila zcra> ampak sprva mogoče za Veronika Klinar, temelji na čiščenje pritokov v jezero, tako imenovanih učinkovitih "Zlasti pritoka Mišce, ki je po organizmih. "Odlična meša- naSem prepričanju med naj- nica prek osemdesetih mikro- večjimi onesnaževalci jezera " organizmov v EM proizvaja Prav tako naj bi omenjeno močno r^eneradjo, obnovo tehnologijo predstavili okoli- in antioksidativno moČ." Po £ldmkraetoQii,da-bizmanj$a- magaii naj bi vzpostavljati ra- li onesnaževanje z gnojnico. Jezersko Gamsi smučali na ledeniku pod Skuto šestnajstega tekmovanja za pokal kristalnega gamsa na Va- dinah, na ledeniku pod Skuto, ki ga je organizirala LD jezersko in je potekalo tudi v počastitev občinskega praznika, se je kljub slabemu vremenu udeležilo 94 lovk In lovcev iz 31 lovskih družin iz vse Slovenije, Najhitrejši lovec na progi je bil član LD Luče Mirko Kramar iz kategorije gamsi - srednfi stari kozli, najstarejši udeleženec pa gams • veteran, 8o-let- ni Stane Logar, ki je ('lan LD Rakovnik. Ekipna zmaga je pripadla LD Dovje pred LO Bistra in LD Šmartno na Pohorju. Tekmovanje so končali z druženjem v lovskem domu LO /e« zersko pod Turni. Nastopali so tudi rogisti iz LD Selca in harmonikar, domačin Gašper TIčar. D. £. 4 . v Redna cena \2, Gorenjski Glas // • • v nas bo odneslo! // Domačini s Koroške Bele opozarjajo, da je struga potoka Bela tako napolrijena z gozdno nesnago, da bo ob naslednjem hujšem deževju prišlo do katastrofe. Uría Pftïrnel Koroška Bela • "Tokrat smo jO dobro odnésli, prihodnjič pa take sreče ne bomo imeli!" so po nedavnem hudem deževju prepričani domačini gornjega dela vasi Koroška Bela, ki živijo tik ob potoku Bela. Ob lepem vremenu povsem nedolžen potok se ob deževju spremeni v divji hudournik, ki pridrvi s str-mega pobočja Karavank. Potok je svojo moč nazadnje pokazal 19. junija letos, ko je ob močnem deževju prestopil strugo in, poln polomije* nega drevja, vejevja, skal in druge nesnage, privršal skozi vas. Domačini so prepričani, da so imeli veliko srečo, da s seboj ni odnesel dela vasi... V zgodovini se je to že zgodilo, leta 1789 je drobir- Koroška Bela in zasebno last- darji in tudi gozdarski in- pa ne ukrepajo. Domačini, ski tok Bde unidl in prelail nico z Jesenic - namreč ne špektor. Nastalo je nekaj za- ki jim je nedavno divjanje štirideset hiš, bile so tudi skrbijo za redno čiščenje pisnikov, zares ukiepal ni ni- hudournika Bele nagnalo smrtne žrtve. Eden od doma- struge. Zato se v njej nabira hče. Na ministrstvu za oko- strahvkosti, pravijo, da sose činov, ki že nekaj let opoza- polomljeno drevje, ki ob de- Ije so jim pojasnili, da je po pripravljeni organizirati rja na problem zapolnjene ževju naredi zamašek v stru- zakonu za odstranjevanje sami in z motornimi žagami struge potoka Bda, je Janez gi in za njim se nabira nesnage z vodnih in prioba- razžagati drevje v strugi. A Vilman. Kot pravi, potoV ogromno materiala, ki nato z Inih zemljišč ob vodah odgo- kaj, ko jih lastniki gozda lah- Bela spremlja že štirideset velikansko silo pridrvi proti voren lastnik Zavod za goz- ko tožijo za motenje posesti Domačin Koroške Bele Janez Vllman kaže polomljene veje, drevje in skale v strugi potoka Bela, ki se ob deževju spremeni v divji hudournik. let, zato ga pozna v "dno vasi. dove je zato oba lastnika »A . Se bodo ponovili Železni- duše", od izvira do izliva. Skupina domačinov je s opozoril, da bi biJo glede na ki ali Kropa? Krajane Koro- Glavni problem (e po njego- problemom seznanila tako stanje hudournika podrto in ške Bele je strah. Pravijo, da vih besedah gozdna nesna« Občino Jesenice kot Urad za nagnjeno drevje treba od- so za zdaj imeli srečo. Friga, ki se nabira v strugi. Last- upravljanje z vodami na Mi- straniti. A lastnika se za opo- hodnjiČ je morda ne bodo niki gozda ob potoku • gre za nistrstvu za okolje in pros- zorilo ne zmenita, inšpektor- imeli. Jih bo, skupaj s hiša- Agramo skupnost Javomik- tor, stanje so si ogledali goz- ji, ki bi ju morali prisiliti v to, mi, odnesla podivjana voda? Srečanje planincev na Krvavcu Letošnje srečanje planinskih društev Med dru štve nega odbora Gorenjske je potekalo na Krvavcu. Simon ŠUBic Sloveniji, društva pa skrbijo ..............................................................................za J15 planinskih poti v Kam- Krvavec ■ Na Krvavcu je v so- niško-Savinjskih .Mpah, Ka- boto potekalo tradicionalno ravankah in Julijskih Alpah, srečanje gorenjskih planin- Ob tem je opozoril, da mno- cev. ki ga (e ob iio-letnid žično planinarjenje, ki se v kranjskega planinstva pri- zadnjem obdobju pojavlja pravilo pri svojem Planin* tudi v ekstremnih oblikah, skem domu na Gospind pri- precej obremenjuje naravo. pravilo Planinsko društvo zato je skrb za ohranitev na- Kranj (PD). Ob tej priložno- rave med najporoembnejši- sti so najzaslužnejšim čla- mi nalogami planincev. nom podelili prizinanja pla- Planlnsko druStvo Ktanj je nmskega društva in nazive s 1132 člani največje na Go- častni član društva, podelili renjskem. Kot je povedal , , . . . . ,. . pa so tudi štiri posebna pri- predsednik društva in PZS planincem/e zapel tudi velik Ijubrtel, planin • znanja Planinske zveze Slo- Franc Ekar, so prva pravila za tenonst Janez LotnČ. venije (PZS), Kranjsko podružnico Sloven- Završnico v letu 1910, ki pa vod...), kar pa so v letu 1973 Enaindvajset gorenjskih skega planinskega društva so ju med drugo svetovno prenesli na kranjsko občino. planinskih društev je poveza- na pobudo kranjskega župa- vojno požgali. Leta 1946 so Začetek vrhunskega kranj- nih v Meddruštveni odbor na Cirila Pirca napisah že ustanovili PD Kranj, od leta skega alpinizma sega v leto planinskih društev Gorenj- 1894, vendar jih oblast ni 1949 do 1959 so gradili pla- 1962, ko so preplezali mont- ske (MDO), v katerega so odobrila, tako da so kranjsko ninski dom na Kališču. V blanški greben Penterey, 13. vključena še tn društva gor- podružnico ustanovili šele petdesetih letih so izpeljali maja 1979 pa Andrej Štrem- ske reievabe službe in ple- pet let kasneje. Med večjimi velike investicije na Šmarjet- felj in Nejc Zaplotnik kot žalni klub. Po besedah pred- mejniki v delovanju PD ni gori (hotel, cesta, vodovod prva Kranjčana osvojila sednika Franca Benedika je Kranj je postavitev Prešemo- ..) in Krvavcu {obnova pia- Mont Everest. Leta 1977 so MDO Gorenjske z okoli ve koče na Stolu in prevzem ninskega doma, hotel, tovor- zgradili koči na Ledinah in 9800 člani tretje največje v Valvazorjevega doma nad na žičnica, elektrovod, vodo- na Gospinci. i GORENJSKI GLAS torek, 7. julija 2009 GORENJSKA S.SI 5 Pustolovski vodnik po Gorenjski Bled m Bohinj, pustolovski vodnik ponuja ndjžlahtnejši izbor pestrih dejavnosti na svežem zraku v enem od turistično in športno naiprivlačneiših kotičkov Gorenjske. mattta rakt njihove težavnostne stopnje ..............................................................................pa segajo od izletov za lenob- Bled • Tako so zapisali v ne dni dp podvigov za najza- predstavitvi novega pusto- htevnejSe športnike. Zasno- bvskega vodnika, ki je izâel vali so ga tako, da se uporab- kot prvi iz zbirke Ven! Out« nik ne bo izgublja) med dol- door Slovenia. Zbirka bo v gimi opisi, ampak bo dobil prihodnjih letih domačim In vse ključne informacije, tujim pustolovcem predstav- Opisi so zato loatld, jedmati, Ijala najzanimivejše kotičke šaljivi in predvsem informa« slovenske narave. Vodnik tivni. NajpomembnejŠi po- zajcriiia pohudiiištve, tic* dalkl so [^likâzaiii tudi faking, kolesarjenje, soteska- fično, saj ie v vodniku več nje in športno plezanje na kot štirideset nazornih zem* območju od razglednih Ka- Ijevidovin skic, pri izbiri pri- ravank in očarljivega Bieda memega izleta, dodajajo av* do gozdne svežine Pokljuke torji vodnika, pa je uporabni- in zamaknjenega Bohinjske- ku v pomoč tudi razčlenjen ga jezera. sistem ocenjevanja zahtev- Skoraj Štirideset tur so nosti. Poleg tega so vključili premišljeno izbrali tako, po- še prek dvesto fotografij. udarjajo avtorji, da so z Vodnik je izšel v slovenščini ustreznimi izkušnjami in in angleščini, na voljo pa je v opremo vame in zabavne» knjigarnah ali prek spîeta. GozD-MARTugtK Jubilej planinskega dru^a S slovesnostjo v domu krajanov so pred kratkim proslavili šest desetletij delovanja Planinskega društva Gozd-Martul-jek, "Osnovno poslanstvo društva je ohranjanje tradicije planinstva v Rutah in Srednjem Vrhu, zato posebno skrb posvečamo delu z mladimi," je na prireditvi poudarila predsednica društva OtI Mertd). Člani društva sicer veliko prostovoljnega dela vloži/o tudi v vzdrževanje planinskih poti in objektov, ob tem pa poleg izletov in pohodov, ki jih pripravljajo za svoje Člane, organizirajo Še Številne druge dejavnosti, kot so predavanja In športna tekmovanja. S projektom Živi zdravo za naravo medse želijo pritegniti tudi druge krajane, v načrtu pa imajo še ustanovitev sekcije za varstvo gorske narave. Dru- itvo je ob jubileju izdalo zbornikz naslovom Po sledeh rutar* ikih planincev, v katerem je opisano delo društva v zadnjem desetletju. V njèm so objavili tudi ljudsko pripoved o Srebr- nokrilcu, kot jo je zapisal planinski pisatelj Ivan Bučer In za ^atf!rA DuŠira Kunaver pravi, da prinaša dragocena sporočila iz davnine ter predstavlja pomembno dopolnitev legendarnemu Zlatorogu. Na slovesnosti pa je predsednik Planinske zveze Slovenije podelil častne znake PZS: bronastega Sari Mertel) in Mojci Sluga, srebrnega Klemenu Gričarju In Ingu Robiču ter zlatega Alojziju Hlebanji. M. A. Škofja Loka * Tina Šubic potuje na mednarodno biološko olimpijado Škofjeloški gimnazijci tudi letos beležijo uspehe v znanju. V minulem šolskem letu so na drîavnfh tekmovanjih osvojili kar 22 zlatih priznanj, tri prva mesta in osem uvrstitev med prve tri. Moč znanja se odraža v pravi pahljači šolskih področij od jezikov, kot so ruščina, latinščina in angleščina, do znanja kemije, logike, fizike, matematike in biologije. Poročali smo že o tretješolcu Klemenu Steguju, ki si je s tretjim mestom v logiki prislužil potovanje na Poljsko, kjer bo sode- oval na lingvistični .olimpijadi. Maturantka Tina Šubic pa po zaslugi prvega mesta Iz znanja biologije potuje na medna* rodno biološko olimpijado, ki bo na japonskem. D. 2. Škof)A Loiov Izposojajo tudi kolesa Od 1. julija naprej si lahko turisti v Škofji Loki izposodijo tudi kolo. Majamejo ga lahko na sedežu Lokalne turistične organizacije Blegoš in za enodnevno uporabo plačajo osem evrov, zé Stiriurno pel evrov, za Čelado pa evro na dan. Če ^oio najamejo za dva ali tri dni> je dnevna cena šest evrov, za Štiri- do šestdnevni najem pa pet evrov na dan. D. 2. Na pomoč Z novim vozilom Suzana P. Kovačič Kranj « Prostovoljno gasilsko društvo {PCD) Bitnje je imelo v soboto slovesnost ob prevzemu novega gasilskega vozila GVi na prireditvenem prostoru v Srednjih Bitnjah. "Lani je naše društvo praznovalo 8o-lct- jîico in v vseh teh letih delovanja so naša načela ostala enaka: pomagati sovašča-nom in vseh drugim, ki potrebujejo pomoč. Prek 330 nas je danes» od tega je od 60 do 70 gasilcev usposobljenih za intervencije. Od leve: Vrbnik vozila Jure Eržen, Bojan Homan, Novo sodobno vozilo je za poveljnica PGD Brinje Barbara Guzdj in Miran Pogačnik društvo vsekakor veîika pri- župan in eden od botrov novega vozila Bojan Ho-man, so naslednji na vrsti ZA tako pridobitev besniški gasilci. Predsednik Krajevne skupnosti Bitnje Boris Oblak je dejal: "Čestitam vam za to prepotrebno pridobitev in vam želim, da bi še naprej delali tako dobro na píidrfířjii povezovanja v naši skupnosti." Vozilo je blagoslovil župnik Bojan Likar, v kulturnem programu pa si je velik aplavz prislužila otroška folklorna skupina iz vrtca Biba. Ob tej priložnosti so najbolj zaslužnim gasilcem dobitev»" je povedal Miran 5o tisoč evrov so financira- znesku nekaj čez Šest tisoč PGD Bitnje podelili dru- Pogačnik, predsednik PGD li iz občinskega proračuna, evrov je zagotovilo društvo. Štvena, občinska in državna Bitnje. Vozilo v vrednosti denar za dodatno opremo v Kot je povedal kranjski pod- priznanja. Smo ena najuspešnejših trgovskih verig z živili v Evropi. K našemu uspehu v velil^i meri prispevajo strol(ovnó usposobljeni sodelavci. Za okrepitev našega nabavnega tima v Komendi pri Ljubljani iščemo vodilnega uslužbenca za nabavo (m/ž) Vaše naloge: • Nekaj mesecev se boste intenzivno irobrazevali ob delu in temeljito pripravliali na svoie prihodnje naloge. • Po uspešnem uvajanju v Salzburgu boste v sodelovanju 2 vodstvom podjetja voditi mednarodna pogajanja za ni^havn. • Skupaj 2 vodstvom podjetja boste razvijali srednjeročno in dolgoročno nabavno strategijo. « Področje vašs dejavnosti v nabavi bo poleg klasičnega produktnega menedžmenta obsegalo ^ razvoj kakovosti in opreme ter razvijanje in oblikovanje embalaže. • Odgovorni boste za zagotavljanje tn kontrolo kakovosti Ďlagovnih skupin v vaši pristojnosti. • S stalnimi trřnfmi analizami in analizami trendo\' ter nakupovalnih navad boste lahko inovativno vplivali na najboljši razvoj izdelkov In sortimenta. . • Odgovurni ^d uporâbo uptimalnih logističnih režitev pri sklepanju nabavnih pogocb. Pri svojem delu vedno dosegate zastavljene cilje, ker sté odločni, vztraini, prepričHIvi in prodorni. Znate analizirati in se z veseljem pogajati s poslovnim partnerji. Uspešno Ste zaključili študij podjetnlltva ali ekonomije oziroma ste diplomant druge smeri In imate od 1 do 3 let delovnih izkušenj. Odlično komunicirate v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Kaj ponujamo: • Veliko mero samostojnosti pri odgovornem deiu, ki ga jsklajujete 2 vodstvom podjetja. • Pnfožnost za hitro m kratkoročno odločanje. • Možnost izredne poklicne kariere v najhitreje rastočem evropskem trgovskem podjetju, • Prijetno delovno vzdušje v dinamičnem nabavnem kolektivu. • Temeljito in strokovno uvajanje v delo. • Nadpovprečen in po delovnem uspehu plačan dohodek Vaš profil: • Pripravljeni morate biti, da s trudom in prizadevnostjo napredujete do vodilnega položaja s pomembno odgovornostjo v našem podjetju. 4 Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Vas zanima? Je to pravi izziv za vas? PošljHe nam prijavo In življenjepis v nemškem jeziku z vsemi potrebnimi dokazili In fotografijo do 18. julija 2009 na naslov: LidI d.o.o. k.d.. Žeje pri Komendi 100.1218 Komenda VABLJENI V SVET PRILOŽNOSTI! www.lidLsi à K t 6 :::: K-« : St S«««!« • •••••• •• •• » U(I ma. stan ovn ik si GORENJSKI GLAS torek, 7. julija 2009 Torti za Anio in Nino Nina Cesar (levo) In Anja Klinar na s;>rejemu v Radovljici Slovenski športniki so uspešno končali nastope na sredozemskih igrah v Pescarl v Italiji. Uspešni so bili tudi plavalci in v Plavalnem klubu Žito Corenjka Radovljica so v četrtek sprejeli Anjo Klinar, osvojila je zlato medaljo na 400 m mešano z rekordom iger ter bronasto medaljo na 200 m mešano, in Nino Cesar, ki seje domov vrnila s srebrno medaljo na 800 m prosto in novim državnim rekordom. M. B. Hokejisti Utika tretji v finalu avstrijske lige Hokejisti utika s pokalom za 3. mesto Edini slovenski predstavnik v avstrijskem državnem prvenstvu v in-line hokeju, moštvo HK MegaTeam Utik, se je pretekli konec tedna merilo z najboljšimi štirimi avstrijskimi iclubi v finalu ligeÔlHL Prvi dan so izgubili obe tekmi, najprej s St Mareinom s 7: 8 in nato s kasnejšimi pn/aki La Roche z Dunaja s 4 : v nedeljo pa so najprej v podaljšku z zlatim golom kapetana Štefana Nahtigala premagali lanske prvake Avstrije Kizbuhel s 7 : 6, v zadnji, odioâini tekmi za končno tretje mesto pa proti domačinom, moštvu VST Volkermarkt, zmagali s 14 ; 9 in osvojili pokal za tretje mesto. Za naj* boljšega igralca Utika je bil izbran 4i>letni veteran Igor HriberŠek, ki dela kot trener v italijanskem Arezzu. Med avstrijskimi inline hokejskimi strokovnjaki je bil poleg Hriberška obilice simpatij in čestitk deležen tudi Rok Tičar, hokejist HK Acroni Jesenice, ki se je vrnil s Švedske, kjer je igral za moštvo"Tlmra IK. M. B. Bron za Vidmarjevo in Bertoncija Na dveh velikih tekmovanjih sta se pretekli konec tedna izkazala tudi Športna plezalka Maja Vidmar iz Štofje Loke in telovadec Sašo Beftoncelj iz Gorenje vasi pri Retečah. Vid-marjeva je bronasto medaljo v težavnostnem plezanju osvojila na svetovnem prvenstvu v Xiningu na Kitajskem, Bertoncelj pa je bil na konju z ročaji prav tako bronast na 23. poletni Univerzijadi, ki te dni poteka v Beogradu. M. B. h ^ Plavalni klub Kamnik organizira 8. PLAVALNI MITING I ir VEl^fettM 2009 II y 4 i Sobota, 11. julija 2009 iKamnIk, letni olimpijski bazen "Pó zaključilo pa se bo s podelitvijo priznanj najboljšim trem ekipam v soboto, julija, predvidoma ob 18. uri. M. 6. Več športnih novic in rezultati na : www.gorenjskiglas.si novice/s port/ > O i GORENJSKI GLAS torek» 7. julija aooo REKREACIJA m iroslav. cvjeticanin © g-gios. si 7 Miroslav Braco CvimČANIK Naslov bi moral biti miia- ven za Gorenjce. Nočem napisati nobenega novega vica na račun naše varčnosti, ampak predstaviti rdcreiranje, za late» ro me skuša navdušiti prijatelj, ki je znan po blindirani denarnici. Podučil me je, da imam verjetno vsaj en par tekaških copat na zalc^ Lahko so tudi starejši letnik, le da so celi. Opazil je tudi, da imam kratke hlače in majico, torej mi manj-kajo samo še • palice. Potcni sem ga skušal podučiti, da je plavanje verjetno še cenejša oblika rekreacije pa mi je od- V Sloveniji je nordijska Palice sem si kupil pri govoril, da vedno veHk od- hoja doživela svoj razmah na znanem trgovcu s Črnivca lahko bi pa tudi devetnajst, vendar mi barva ni bila vŠeČ- stotek ljudi ne zna plavati. Ho- področju zdravstva v obliki pri Brezjah, ki mi je lani pro- na. V prospektu piše. da so diti pa zna vsakdo, ki lahko. delavnic za izboljšanje in dal že kompletno smučarsko narejene iz aluminija 7075 Palice, namenjene za nor- nhranjanje 7dravja ljudi, naj- tekaško opremo, in sem si F56, so dvodelne teleskop- dijsko hojo stanejo približno večla^t kot dodatna ponud- ga zapomnil predvsem zara- ske, premer i6/i4mm, raz- dvajset evrov in so uporabne, ba v zdraviliščih in seveda v di i^egovega svežega pogle- tegljive od 65 do 155 cm, dokler jih ne zlomite. Nordij- Športnih društvih. Danes je da na miganje teles in glav eloksirane, blokzapore, ročaj ska hoja? Če bi bili boij ažur- nordijska hoja že izbirni za ruše dobro. No, pri njem Dual density, nordijska leva ni. bi ji lahko rekli tudi go- predmet na Fakulteti za sem opazil» da znajo bití take in desna zanka, nordijska renjska hoja. Nordiisko hojo šport in je zelo priljubljena palice tudi presneto drage. krpljica s karbidno konico in so si izmislili že v tridesetih med številnimi rekreativd. letih prejšnjega stoletja v obli- Osebno sem bil vedno Nisem se pustil zmesti, zato sem si nabavil tiste začetni- gumijasto kapico. Vidite, rudi "navadne" pohodne pa- ki nadomestne vadbe smu- mnenja, da je hoja dolgočas- §ke, ki naj bi bile zame do- lice so tehnološki dosežek, čarskih tekačev. Iznajdljivi na za tipa, ki potrebuje pre- volj dobre, preden popolno- zato je dobro, da se pred na- Find 80 sredi devetdesetih iet cejènjo dozo adrenalina, Če ma ne "padem noť'. Boîj kot kupom posvetujete s stro- to obliko rekreacije razširili hoče določeno početje ozna- cena je pomembna višina kovnjakom, da ne boste po- med množice navduSenih čiti za vznemirljivo. Pri na- palic, ki jo boste najlažje tem bentili. da ste kupili pre- pohodniJcov in sprehajalcev z vadni hoji ne čutim pretoka ugotovili, če boste svojo tele- kratke, pretežke, pretanke s enostavnim namenom; iz- glikogena v glukozo, zato sno višino pomnožili z o,6S. slabim ročajem, slabo koni- boljšati zdravje državljanov. sem bil vedno skeptičen, ali Torej, če sera visok i88 cen- co... Pretiravati vam ni treba Nordijska hoja ima danes je to dobro zame. S palicami timetrov, pride višina palic In za začetek so tudi te za svojo krovno organizacijo IKWA in po zadnjih poda* je vse skupaj malce drugače. Hočeš aB nočeš moraš tudi 127,84 cm; kupil sera si tele- dvajset eviov več kot sarao skopske, kar pomeni, da jih dobre. Torej, palice sem tkh se že šest milijonov ljudi malce razmišljati, zato po- lahko raztegneš od 63 do 135 imeJ doma, zdaj sem se mo-po svetu ukvarja s to obliko stane vse skupaj zanimivo in centimetrov. Zanje sem od- ralspravitiveninjihuporab- rekreadje. zabavno. §tel celih petintrideset evrov, Ijati. Malce športne etike Ianez Feujc Le kdo od tekačev ne pozna ovala okoli posestva skrajno neprimeren okras nje. Marsikdo bo rekel: "Kaj zet trening, vztrajnost in po-naravô. Podobno stanje opa- se pa tista mala embalaža ob trpežljivosl. Vrhunsko dode- zim, ko tečem dolge cestne teke v okviru maratonskih cesti sploh pozna." Pa se po- lana oprema ali razni dodat-zna in prav neokusen doda- ki, ki jài je na trgu vedno več. Brdo. ki wçï]k za eno bolj pri- priprav, ko se moram s čim tek naravi je, ki jih je vedno so velikokrat le želja kot pre- Ijubljenih tekaških stičišč zamotiti in to je po navadi več. Če lahko tekač, kolesar sežek potrebe in posamez- gorenjsldh tekačev, ne naza« opazovanje okolice. Tako v ali katerikoli vzdržljivostni nik se s tem prej razvaja knt dnje tudi sprehajalcev in ko» obcestnih jarkih ležijo vsi Športnik večino svojega tre- krepi. lesarjev. Sam sem ta krog v mogoči ovitki raznih šport- oinga ta dodatek normalno če vas bom kje videl, da bo dolžini nekaj manj od dese- rih prehranskih dodatkov, nosi v svojem žepu. naj em- kdo odvrgel kakšen ovitek lilk kilometrov pretekel it ki služijo kolesarjem in teka- balažo potem tudi prinese energijskega gela ali karkoli neštetokrat in lahko rečem, čem. Dvomim, da bi navad- do doma in jo odda v pros- drugega, boste od mene pov- da je trasa primerna tako za ni sprehajalec s seboj na popolne rekreativne tekače sprehod vzel energijski gel. tor, ki je za to primeren: v ko§ za smeti. Te "okraske" sem upravičeno kakšno sii-§ali. Tako prijetno, poučno kot za tiste boljše atlete, ki Torej, zakaj športnik odvrže sem srečal tudi že po planin- in ravno prav direktno. Pros» običajno na tej krožni trasi embalažo, Id je sicer težka le skih stezicah, kar me Še boîj tora za šport je dovolj za vse opravljajo intenzivne tempo kakšen dekagram? Točen "pogreje", in bom povsem in bodimo hvaiežni naravi teke. Predvsem v zadnjem odgovor je težko poiskati. naravnost povedal, da ima za vse, kar nam lepega da. času pa sem opazil nekaj, Odtno tisti športnik z nara- tisti, ki odvrže odpadek v Zatorej bodite, dragi tekači, kar res bode v oči. Odvrženi vo nima pravega sočutja. Na- lepo planijisko okolje, zelo kolesarji in vsi dru^, ki se o/itld raznih energijskih ge- rava je za nas okolje, kjer se nizko raven športne etike. preizkušate v naravi, njej lov, ploščic in drugih zadev, prek športa kalimo, pxdzku- Marsikdo pa spioh ne potre- fivaležui in jo pustite zgolj ki jih mnogi na običajnem šamo in postajamo močnejši buje tovrstne kemije, ampak tako, kot je. Pa še to. Če se tekaškem treningu sploh ne tako fizično kot psihično. Da je to prišlo že kar nekako v srečamo^ se med seboj po- potrebujejo, so lepo razpore- se potem na tak način one- "modo". Športnik naj se v zdravimo in bo več pristne- jeni po celotni progi in so snažuje, je nedopustno deja- osnovi zanaša zgolj na zav- ga odnosa. GIBAJTE SEZNAM Miroslav Braco Cvietičanin S polno hitrostjo naprej Julijjemcsec,koseokolesar' srečo, drugače si lahko hitro stvu največ govori. 7our de na oblazinjenih kolesarskih France je mati in kraljica vseh hlačah oz. zadnjici. Jaz sem kolesarskih dirk. Tourjc naj' padel že nekaj metrov pred večja, najboljia, najbogatejša, koncem osfe/ta. Priristôl sem najspektakulam^'ša kolesarska na pedala, kolikor sem zmogel, in nisem opazily da so zobnik, menjalnik in veriga s presežn tki, potem moram na- sk regani med sabo ali pa z pisati še, da julija vsako leto mano. hJiso ubogali mojih presegam rekorde v sedenju oh ukazov, ki sem jih prent^^al ç televiziji. Letos bo enako, saj tlačenjem pedal in komunici-dobro kaže, da bo zanimivo ranjem prek prestavnih ročic. dirka na si>eiu. Tour je dirka vseh dirk. In Če neham hvaliti vse do zadnje etape v Parizu. Glasovi rekreativd smo Ko sem najbolj pritisnil desni pedal, se je veriga izmaknila imeli v petek svoj spuialni zobniku, obrat je šel v prazno, Tour. Preden smo v Besnici reprodukcijski del mednožja začeli piknikirati, smo se loti- pa skoraj r^fajfb oziroma toli Biékove skale. Toplo pripo- porišče, ki drži krmilo. Obse- ročam vožnjo s kolesom tja del sem na a^tu in počakal gor. Bil sem žleht in sem pred tiste, ki padli, da bi se štarfom kot tudi med samo skupaj spustili v dolino. Od vožnjoproti oblakom trosil de- Dražgoš do BiČkove skale oz. zinformacije tistim, ki še niso konca asfalta je 2,}S km in kolesarili do BOkove skale. V zadnjih tristo metrov Je skoraj tistem trenutku se nisem mo- 2yodstomi klanec. V celotni gd spomniti, kako fcrsiiti tiste, turi smo premagali S57 meki bodo prvič priplezali tja trov višinske razlike, kar je 4j ^r, pa sem nakladal, daje od Dražgoš naprej osem kilometrov 2j'0dst0tne strmine in da se na nekaterih delih s Čelom dotikaš a^lta, če pa pogledaš nazaj padeš na hrbet. Nisem bil prepričljiv, ker mi je vsak "novinec" odgovoril, da bi ta klanec spadal med svetovna čudesa, Če bi bilo res, in bi oni zagotovo že slišah' za ta kolesarski Ki. Ves Čas sem se zlobno hihital in Še naprej ob' ljubljal strmino, ki Ji ni para daleč naokoli. Hihitarje mi je izginilo z lic že v Podblici in do Dražgoš sem bil skupaj z drugimi ves trd od klančine. Ko v "centru " Dražgpš zaviješ Tone Červ proti Bičkovi skali, ti že zmanjka prestav. Rečd si, da metrov več, kot pa če bi Sli iz noben a^ait ne more biti tako Kranjske Core do vrha Vršiča, strm, da sega ne hi dalo pre- Ta m kjer se as/oíř neha, je vi- kolesariti, in ritó risto ubogo soko ntS metrov nad morjem. kolo pod sabo predse. Pedala Piknik za tekače in kolesar-se vrtijo v počasnem posnetku, je je uspel, pojedli in spili smo, kapljice Švica izpod čelade se kar ^mo za pet evrov dobili/ in spreminjajo v potočke in po- ili domov počivat za sobotno točki v slapove. Na stegnih bi preizkušnjo. Naš Član in staro- se dalo speči nekaj perutničk in ražnjičev, medtem ko že razmišljaš, ali imaí potrjeno zdravstveno izkaznico. Ortopedska Čakalnica bo nasled- min svojer^u očetu, padltmu nja, v kateri bom čakal napo- borcu NOB, kclesaiju. Alojzu moč, pozabi na klopco sredi Dežmanu • Branku. Na dirki sta rekreativnega kolesaijenja na Slovenskem Branko Dež-manje spet organiziral tradicionalno diriio na Jezersko v spo- piknik placa in krožnik, poln mesnih dobrot. Kako so Nem- sem moral zmagati, če sem se hotel vpisati v židovino. d prišli tja gor, ti ni jasno? So Uspelo mije. Ne zlahka, am- jahali gamse? Kako je Biček pakspetzmuko inprešvicano sem gor prinesel mitraljez? In majico. Dat\es je torek, in če potem zapelješ v zadnjih pet- mi kdo omeni klance, ^prešli- sto metrov klanca. Slika izgi- šim. Ce mi kdo omeni pečeno ne, ton ugasne. Skušaš se meso ubitih živali, ga tudi pre* spomniti, koliko men petsto slišim. S polm) /liirostjo bom in metrov. Naenkrat zmanjka bomo kolesarili naprej v pole- a^alta, ka'' pomeni, da je za tno sezono. Vendar: preden bo specialkajje tu konec sveta, mera polna, se bomo vozili Najprej ne veš, ali si prišel do tudi po ravnem. vriw ali pa se tod že ni dalo Jutrišnja Glasova tura gre več asfaltirati poti. Ustaviš se še po isti poti kot prošnji te» in sestop s kolesa na taki str- den, prihodnji teden pa priho' mini mora biti pospremljen s ja nova. k \ 8 si mon.su bic g'gias. ri GORENJSKI GLAS torek, 7. julija 2000 nesreCe Krani Vinjen sedel na motor v soboto zvečer se Je v Kranju hudo ponesrečil petdesetlet* ni domačin. Ob 19.15 seje peljal po Škofjeloški cesti iz smeri Bitenj proti Benedikovr ulici. V križišču je zavil levo v smeri Benedikove ulice, pri tem pa pripeljal preblizu desnemu robu vo2i$ča, zato je s prednjim delom motorista trčil v vogal stanovanjske hiše. Po trčenju je padel po tleh In zadel v kmetijski delovni stroj. Na kraju nesreče je zanj najprej poskrbela dežurna zdravnica iz Zdravstvenega doma Kranja nato pa so ga kranjski odpeljali v Klinični center Ljubljana. Vozniku bodo policisti zaradi povzročitve prometne nesreče izdali plačilni nalog, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa obdolžilni predlog na pristojno sodišče, so sporočili z Op- erativno'komunikacijskega centra Kranj. ŽiRI S štiri koles nikom priletel na pločnik V petek okoli 20.30 se je na jezerski cesti v Žireh zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje ranil 36*letni voznik štirlkoksnika, doma iz Žirov. Žirovec se je s štirikolesni kom peljal po Jezerski ulici proti regionalni cesti Žiri-Treblja. Ko je pripeljal do desnega nepreglednega ovinka pri stanovanjski hi$l Jezerska ulica 24 In vožnjo nadaljeval po daljši rav* nini, je zapeljal preblizu desnega roba vozišča. S prednjim delom Stirikolesnika je trčil v dvignjen robnik pločnika, nato zapeljal na pločnik in trčil še v bližnjo v ograjo. Štirikolesnik se je po trčenju prevrnil na bok, voznik pa je obležal na pločniku. Na kraju so vozniku pomagali reševalci Zdravstvenega doma Škofja Loka, nato pa so ga odpeljali na nadaljnje zdravljenje v Klinični center v Ljubljano. Radovu ica Padel v krožnem križišču Na krožnem križišču izven Radovljice se je v četrtek ob 18.45 zaradi nepravilne strani vožnje hudo ponesrečil petnajstletnik iz okolice Radovljice. 5 kolesom z motorjem se je pelja iz Radovljice proti Lescam. V krožišču je pred izvozom nena« doma spremenil smer vožnje, zapeljal na pesek na robu vozišča, izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču. S. Š. Kran) Divjal po gorenjski avtocesti Policija še vedno zbira informacije o vseh prekrških, ki jih je voznik osebnega vozila Audi A4 povzročil v soboto pvpvldrit^ rned vožnjo po gorenjski avtuce^ti. Med 14. in 17. uro so policisti na gorenjskem delu cestnega križa v skladu z mesečnim načrtom dela izvajali poostren nadzor prometa s pomočjo policijskega helikopterja. Ob 14.30 so na viaduktu Lešnica pri prehitevanju po odstavnem pasu opazili voznika osebnega avtomobila Audi A4 srebrne barve, karavanske izvedbe in z registrsko Številko KR 8i-io). S Policijske uprave Kranj sporočajo, daje voznik, ki jim ga je kasneje uspelo ustaviti, med vožnjo po avtocesti Podtabor-Karavanke in regionalni cesti Hrušica-jesenice storil več hujših cestno prometni h prekrškov, z divjo vožnjo pa je ogrožal tudi druge voznike. Med drugim je prehiteval vozila pc odstavnem pasu avtoceste ir) po desnem pasu avtoceste, na regionalni cesti Hrušica-Jesenice pa vozil po nasprotni Strani vozišča, prehiteval v predoru in v "škarje". Zaradi storitve kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu policija morebitne priče prosi, da na klicno številko 113 posredujejo svoje podatke in točen kraj, kjer so bile zaradi vožnje osumljenca ogrožene. S. LjU8L)ANA Napada osumljen tudi $koljeločan Ljubljanski kriminalisti so zaradi napada na udeleženca literarnega večera lezbične in gejevske literature Mitjo Blažiča prejšnji teden pridržali Ljubljančana, stara 21 in 22 let, ter i8«letnega škofjeločana. Ljubljančanoma je preiskovalni sodnik odredil pripor, Ško^eločanu pa hišni pripor, je v petek povedal vodja kriminalistov na Policijski upravi Ljubljana Branko Japelj. Po njegovih besedah gre za člane ali simpati-zerje neke navijaške skupine ali druš^â. Pri hišnih preiska« vah njihovih domov so kriminalisti zasegli podkape in kovinske palice. Vse tri so osumili spodbujanja sovraštva, na» silja ali nestrpnosti, dejanj nasilništva in povzročitve splošne nevarnosti, za kar je predvidena kazen do treh let zapora. Kriminalisti so do osumljeriih prišli tudi s pregledovanjem spletnih forumov, preiskava pa še ni zaključena, saj poskušajo Identificirati še druge sodelujoče v napadu. S. S. Za vajo gorela kmetija Mai7až Gregorjč takšne pomanjkljivosti od- skegasilskezveze. Navaji, ki ....................................... pravijo prav z vajami ter do- jo je spremljal tudi nakelstó Podbrezje • Gasilci Gasilske dal, da jih bodo po anali2i župan Ivan Štu]ar, je skupaj zveze Naklo so ob občin- odpravljali z dodatnim de- sodelovalo 70 gasilcev iz skem prazniku izvedli reševalno \ajo gašenja požara na objektu v Podbrezjah. Člani prostovoljnih gasilskih društev Naklo, Duplje, Zeje in Podbrezje so na kraj domnevnega požara na kmetiji pri Matijovc' prispeli f.e. nekaj minut po sproženem alarmu in takoj začeli gasiti, tako da v resničnih okoliščinah ne bi imeli večjih težav s pripravami tehnike in moštva. Nekaj manjših težav so imeli k z zvezami, zato je, kot je poudaril predsednik gasilske zveze Naklo Br^e Teran, pomembno, da se lom in izobraževanjem v društvih ter na ravni občin- vseh štirih piostovoljnih društev. Vrata Pogrešanega nažli mrtvega V četrtek so v Vratih sprožili iskalno akcijo za 6i*letnim Krištofom Peklajem iz Med« vodf ki so ga pogrešali od 27. junija. V akciji so sodelovali policijski in vojaški helikopter, gorski reševalci Iz Mojstrane ter vodniki psov za iskanje pogrešanih oseb in vodniki lavinskih psov. Našli so ga mrtvega v Rdečem grabnu v Vratih. S. Š. /J / 'z ''^FA i'''/ » s \0M e*^® www.knjlgarna.com 080 19 22 4 i. Gorenjski Glas www,GORE NISK/CIAS.SI Ko petletnik še lula v posteljo Skoraj devet odstotkov slovenskih petletnikov §e moči posteljo. Vam, staršem naj ne bo nerodno in c težavi Zrcalcc; zrcalce na steni povej ... Prikupno zrcalo je lahko lepo darilo za rojstni dan. Na poti do samostojnosti Otrok samo vzame, kar mu je ponujeno, in se ne sprašuje, kako bo to vplivalo na njegovo ž i vi j e n j e. Vrtec na počitnicah Obiskali smo otroke v vrtcih na Posavcu in v Mojstrani. ; i k \ 10 Star$iSu:rtrod, torek» 7. julija 2009 Uvodnik Dežela rnuljčlc DAMI ANA ŠMID socialna pedagoginja o dolgem času smo spet z vami. Minili sta zima ter pomlad in pred nami je nemimf) poIetjV. C^ljubljajo nam neurja, po* polni Sončev mrk, nesoglas* ja s sosedi in znotraj dr^ve. reogoče Še kakšen mutiran virus in potem bo spet šola pa novo leto. Takole ringara-jamo od leta do leta in do- v«k se počuti, kot da je šel samo dvakrat spat. Prvič, ko je snežilo, in drugič na mor* ju. Pa bi bilo za koga mogoče bolje, da bi prespal kar celo leto. Vsaj za tiste, ki občutijo recesijo. Ta zloglasna beseda se je tako močno zažila v vse kotičke našega živ- nas preplašili, izigrali in v njenem imenu uničili še ti- otioštvu. Najprej jih navadimo. da je bankomat kot lušt- stih nekaj vrednot, o katerih na igrača, ki bruha denar« se je zdelo, da še niso povsem izumrle. Čakam na ta dan in ostajam budna. Do talaat pa bomo Še naprej vsi tekmovali, kdo bo dal pa* etnejSi predlog za preživetje v finančni kri2i Ne morem se sprijazniti s tem, da bi noge namakala v škaiu vode in zraven pela dalmatinske pesmi. In najbrž je sploh pregrešno misliti na plažo pri naáih sosedih, ker lahko postanem tako potiho njihova zaveznica. Če nesem doma6nom na Pagu nekaj drobiža. Pri tem pa lahko pošiljam pozitivne misli vsem družinam, ki bodo le- potem pa jim čez noč začnemo razlagati o tem, da ni denarja. Pokažpmo jim vse lepote potrošniške družbe in se naslajamo ob vtikanju Kdo laže. da ne mara potrošniške družbe, ko pa se v njej pretakajo cekini, Kajti. če bi bilo res komu mar za blaginjo tega-naroda, ne bi otrokom kradli 7emlje in jo spreminjali v nakupovalne centre. Če bi koga res skrbe- kartic v terminale, potem pa li otroci, ne bi družinam pojim očitamo, da so razvajeni darjali paketov s Špageti, milici, ker hočejo še in še. Če nismo odrasli navadni goljufi. Fej in fuj, nakupovalni vozički, pojdimo vsi v planine in zapojmo Kekčevo pesem. Za to potrebujemo le žemljo ali dve, liter malino vc a in že imamo krasne počitnice. Ni ga Čez svež zrak in košček domače zemlje. Če na njej raste še solata in če ti je ne stolče toča, pa ljenja, da je prekosila celo tos ostale doma. Predvsem je življenje skoraj popolno. novo gripo in druge tegobe bodo te misli koristno upo- t^a časa. Nekega dne bo nekdo rekel: 'Zdaj je pa ni rabili otroci, ki nimajo pojma, kaj je finančna kriza, več/' in potem se bomo zbu- Mogoče jih bodo imeii na- diJi kot Trnuljčice iz dolgega mesto jader, s katerimi bi Koga vlečemo za nos z vsemi temi floskulami o izgubljenem svetu? Mar nismo bili rojeni za kupovanje, mar ni vse to sezidano 2 na» Spanja. Zal nam bo, ker so morali pluti po srečnem menom, da zapravljamo? marveč bi poskrbeli, da bi njihovi starši lahko delali in dostojno zaslužiH. Če se kdo komu smili, potem se meni smilijo vsi ti pajaci, ki se igrajo male bogove. Košček usmiljenja tam in nasmešek tu pa bo glasek več na volitvah. Samo, da ima» m o strategije. Zdrave pameti nam je namreč že zdavnaj zmanjkalo. Nimam nasveta. Ujeli smo se v past in iz nje lahko prileze le vsak sam. Vse drugo je blef. Pazite nase in na vse. ki jih imate radi. Blo fe morje negda sveta Prteki ja P® morsko dno, pa je neše nekaj fréta mMS »Jù _ • _ fse je tristan vragon šlo. «i D tir li V / GUSARSKI PROGRAM Hotel ZetenI gaj 212,00 € 224,00 € 266,00 € - ned.oet. 384^00 € Depandansa Zeleni gaj 190,00 ■€ 200,80 € 238,00 € • ned.pet 345,00 € Program vključuje: polpenzion, kppanje. Kopalni p lase v 1X savna pri najmanj 3'dnevnem bivanju, gratis poletni gusarski ar)niad]ski program Qu5ar5ke dogodivščine progtam ^a vcUkc in O ognjeni Yni Ogo^ar^loi to^va Ob^tVa na ^»natu 5 htíéA ure 9 »Todm koraici O nevarne poti % 9kTivno5ti \z »moćva gratis c^otroka d' 12. leta v sobi , xv/oma odraslima www.fdrme-banovçLoi • Tel 02 51 >31 400 Nekega dne je gusar EdI Banovskl iz- nji dan zjutraj, ko bodo pripravili navedel, da se ob nabrežjih Mure skriva črt, kako priti do zaklada čim varneje, veliki zaklad v skrinji, kije polna zlata. spet slavnostno izobesili zastavo. Tam jo je dal zakopati sam veliki pirat Naslednje jutro so prišli v Edvardov Mure enonogi Pepc Verženski. tabor vsi njegovi privrženci in spet Edi Banovski se je odločil, da ta za- slavnostno izobesili zastavo, natood- klad poišče, in ga Pepetu Verženske- $li k zajtrku, da se okrepčajo, nakar so mu ukrade. Za to predrzno akcijo )e se spet se^li. Edvard Banovski je sku> potreboval tudi pornočnike, zato je paj z prijatelji izdelal zemljevid. Vta- poklical skupaj svoje prijatelje in boru so se orientirali In v naravi po- znance ter jim razložil svoj načrt. iskali reko Muro. Ugotovili so, da je Vse, ki so privolili v njegov plan in so 'reka Mura vzhodno od tabora, in jo se mu pridružili, je seznanil z načr- vrisali na zemljevid. Prav tako so na tom dela; najprej je treba izdelati svo- zemljevid vrisali tudi svoj tabor v kra« jo zastavo« takšno kakršno imajo tudi ju Banovci. Po orientaciji, ki so \o iz- drugi gusarji. Predlagal je smrtno gla- vedli s kompasom, so tudi ugotovili, vo z preknžanimi sabljami. Z njegovo od kod jim preti največja nevarnost: idejo so se vsi strinjali in naredili so \z Veržeja, kjer domuje najstrašnejši zastavo. Najprej so poiskali kos Črne- gusar daleč na okoli - enonogi Pepe ga blaga in nanj z belo barvo narisali Verženski. Tudi Veržej so vrisali na mrtvaško glavo in dve prekrižani sab- zemljevid in sedaj so si že imeli pred- Iji. Zastavo so pritrdili z vn/ico na (e- stavljali, kje naj bi bil njihov zaklad, seno palico in svojo zastavo slavnost- kajti Edvard Banovski je malo vedel, no izobesili v taboru. Ker nobeden ra- kje jc zaklad zakopan. zen gusarja Edvarda Banovskega ni Po posvetu so odšli na kosilo, se spet izgledal kot gusar, se je bilo treba tudi make okrepčali In se popoldne spet primerno obleči. Vsi 50 si na glave na- srečali. Edvard Banovski jim je razlo- deli rute kot čisto pravi gusarji» si ob- žil, da se na bojni pohod ne more iti lekli gumarske majice, čez oko nadeli brez znanja bojevanja, zato jim je po- črn trak, obesili v ušesa velike okrogle kazal, kako se strelja z lokom, in vsak ^ uhane, zavihali hlače nad koleri in si si je nato izdelal svoj lok, prav tako pa 1 sezuli čevlje. Po opravljenem delu so tudi nož. Po končanih bojnih posve- - bili že kakor čisto pravi gusarji- Ko so tih jim je Edvard Banovski povedal, se zvečer razšli, so zastavo sneii z da bo naslednji napočil veliki dan, ko droga in se domenili, da bodo nasted- bodo odšli iskat svoj zaklad. i i i it Starši&otrocí, torek, 7. julija 2009 11 Tema meseca Damjana Šmid in za starše ... as je, da malce poenostavimo počitnice. V množici nudb poza otro« ke, mladostni' ke in družine smo začeli pozabljati na to, čemu pravzaprav služijo počitnice. Saj se Še spomnite počitnic, kajre? Ko smo ležali v Šotoru in igrali tarok, dokler nas sonce ni zbezalo na plan. Potem smo pojedli kruh s pašteto in se §li hladiti v Soro. Popoldne se je vedno na^lo kaline delo proti dolgčasu, Zvečer smo lovili kresnice in moledovali za èe eno otrok že prej od doma za dan noč v šotoru. Teden dni mor- ali dva. Mlajši ko so otroci, ja s starši ali s sorodniki je bil pika na i in prav vseeno nam jc bilo, da avro ni imel klime in da nas med vožnjo ni ni- hde zabaval. Pobruhali smo brisače in se končno zapodili v morje. Tobogan v vodi je bii za nas kot Amerika. Bili smo tabor je veliko lažji, če gre nasprotje kratkočasja. Če ne poznamo prv^, se je težko lotiti drugega. Zato ga oiok mora ob^titi. Odrasle potre-buje pri tem le toliko, da ga spodbujamo k aktivnemu preživljanju prostega časa. Televizor in računalnik smo Starši ne (z)moremo gledati otrok, ki se dolgočasijo. Zato prepogosto skočimo v akcijo in postanemo njihovi anima torji, K temu pripomore le slaba vest, ker smo veliko v službi. Naši starši se z nami krajša naj bo doba odsotnosti. Starejši ko je otrok, veČ naj ima priložnosti, da preživlja dopoidneve s prijatelji. Vedno pretehtajmo razloge za dejavnosti in zrelost otroka za sa- da bodo otrod imeli pri j atel j e, jih poklicali, se dc^ovarjali. se dniili in preživljali z njimi prosti čas, potem jih k temu spodbujajmo. Ne vzgaja j mo individualis tov, ki so sami sebi dovolj, ko i™ je dolg^. ^^ pa nekoga uporabno kot sred- Sam doma Pogosto vprašanje staršev se glasi, kdaj lahko otrok ostane sam doma in za koliko časa. Ni odgovora, ki bi veljal za vse. Pomembni sta otrokova starost in zrelost, v prvi vrsti pa moramo poskrbeti za varnost. Otroci se razlikujejo po stopnji odgovornosti in zato jih na to nava jajmo s krajšimi obdobji, ko smo nekje v bližini doma (na dvorišču, v trgovini, ki je oddaljena pet minut, ko peljemo psa na sprehod in se vrnemo čez deset minut in podobno). Pogovorimo se o vseh vrstah "kaj bi naredil, če bi:... gorelo, bii lačen, nekdo pozvonil, te bolela glava" iwi. Informacije so moč niso veliko igrali, in več kot otrok ve, bolj se bo ker so prav tako kot današnji pri tem razgUsiJi za največja stvoingapotemodvržejo.Naj dela, To nam je mostojno preživljanje Časa sovražnika, čeprav nista. Pa- vlagajo svoj Čas in energijo v doma. Današnji otrod že ka- sivnost je naš največji sovraž- polni bušk, zagoreli, nadiha- žejo primanjkljaj za prevze- nik, televizor in račujialn£< pa ni svežega ziaka in tako zelo manje pobud in lastne aktiv- sta samo predmeta. svobodni. Saj vem, bili so nosti. Kar čakajo in čakajo: da drugačni časi. Ni se tieba vra- ^ m^z poskrbela, c^e pri- starši kot animatorii? « ^^ — ^ ^ I MB ^J ^ I « m^m « ^ * A J Čati nazaj, le nekaj več vrednosti dodajmo temu, kar imamo. Konec koncev imamo na razpolago več kot kdaj prej. prijateljstva. Podtnice so več kot primerne za spoznavanje novih ljudi in za sldepanje pri- jatdjstev, Tudi za to jih je treba potisniti en korai naprej od znanega v neznano. Iz mesta na deželo, z dežele v me- nesel, teta na delavnici pospravila ... Zato jim organizi- Starši ne (z) moremo gledati rane stvari lastrezajo (roko na otrok, ki se dolgc^asijo, Zato sto. s hribov k morju in od srce, tudi nam staršem), ker prepogosto skočimo v akcijo morja v hribe. Le novi izzivi ni treba veliko razmišljati. ^ postanemo njihovi anima- nas nekaj naučijo, le spre- Giedo in se imajo lepo. Pridejo domov in vzdihujejo, da Čas za prijatelje Starši imamo radi nadzor in bodo umili od dolgčasa... Naj v imenu varnosti onemogočimo našim otrokom marsika- torii. K temu pnpomore še slaba vest, ker smo veliko v službi. Naši starši se z nami memba nam pokaže bogastvo vsakdanjika, ki ^ imamo. Ljubeče in vztrajno po tiska j- bodo počitnice razdeljene na niso veliko igrali, ker so prav mo naše mladiče na rob gnez- več koristnih področij - na de- tako kot danainji starši imeli ten samostojen korak. Přeživ- javnosti, ki otroka veselijo, na veL^ dela. To nam je bol) ko- Ijanje počitnic imejmo v mislih že med letom, ne Šele ta- da in uživajmo v p(^edu, ko vzletijo. In če nas spet zagrabi samostojnost doma, na skup- ristilo kot škodovalo, saj smo želja, lcem, starim od 6. do IS. tet. MOA£ THAN LEARNING - učenje sKozi IgfO. šport, pette, za Mvo in spornavanje narave. info^nisajezikov.cDm www.hisajezikov.com y »OM« tmhM —> (((•080 22 31) Terntini : 26.07.-O i.Od. tn 16.08.-22.0e (jM/^řR CAMP alpinizem • gomiitvo • pohođniitvo P. $ Z ízreaofíím og:đsom Vom príznomo 15% popuši na vse izdelke iz p/oorama GCMtIC 12 StarSi&otroci» torek» 7. julija 2009 i aro do učenja Razgiban otrok se lažje spopada s stresom, s tekmovalnostjo in storilnostjo, ki jih srečuje na vsakem koraku. Otrok, ki se ukvarja s športno dejavnostjo, lažje sledi pouku, saj ga telo ne meče ves čas s stola. Damjana Šmid aši otroci in mladostniki so premalo razgibani, telesna aktiv- dratni metri v stanovanjih bol} omejujejo kot spodbujajo gibanje. Prosti Čas otrok postaja organiziran in skrčen zaradi tisoi in ene dejavnosti. Pa vendarle - odrasli lahko poskrbimo za večjo te- nost mladih lesno aktivnost otrok in jih upada Ln fantje krepko prekašajo dekleta po količini časa« ki ga posvetijo športu. Vse to so podatki, ki bi nas morali skrbet, saj spada te- je ustvai^eno za gibanje in ^ lesna aktivnost med dejav- zato je tovrstna lenoba prav- ČÍYYÍ V€ČjÍ dclcŽ pri tem vodimo. Poîetje kar kliče po gibanju tn izkoristimo ta Čas kot naložbo za jesen. Človeško telo- Človeško telo je ustvarjeno za ffibanje in zato je t tovrstna lenoba pravzaprav boj proti samemu sebi. H ffibanju bi morali spodbujati nosti, ki zelo vplivajo cia zdravje, na zdrav življenjski siog tudi v kasnejših letih, ne samo v otroški dobi. Kar se Janezek nauči, to Janez zna ... Vzroki za naštete primanjkljaje so razvidni, če se ie malo ozremo naokrog. Otroci ne hodijo peš, ker je to nevarno. Peš ne hodijo niti takrat, ko bi lahko, ker iščejo lagodnost in izkoristijo vsako priložnost, ki se )im ponudi za prevoz. Tudi pri kolesarjenju imamo starši pomisleke, saj smo kot prometni udeleženci priče vsakodnevnim nesrečam. Dvo- zabrav boj proti samemu sebi. H gibanju bi morali spodbujati čim večji delež šohke populacije» saj se posledice kažejo tudi na šolskem področju. Priporočljiv odmerek gibanja je vsaj eno uro vsak dan. Otrok, ki ima zadovoljeno to potrebo, se lažje uči, dosega boljše rezultate, ima dobro je VSaj enO urO Šolske populacije, saj se posledice kažejo tudi na šolskem področju. Priporočljiv odmerek aibanja samopodobo in se hitreje vključuje v družbo. S Šport-no dejavnostjo poskrbimo za prekrvitev, vplivamo na imunski sistem in poskrbimo za boljše delovanje mož- gaiiov. To vpliva na končen- vsak dan. rišća postajajo parkirišča in tracijo, na grobo in fino mo-igrišča so zbirališča. Kva- toriko, ki jo otroci potrebuje- jo pri risanju, pisanju, ustvarjanju, na usklajevanje gibov, na razvoj čutov... Razgiban otrok se lažje spopada s stresom, s tekmoval* nostjo in storilnostjo, ki jih srečuje na vsakem koraku. Otrok, ki se ukvarja s Športno dejavnostjo, lažje sledi pouku, saj ga telo ne meče ves Čas s stola. Otrod, ki preživijo veliko časa pred televizorji in za računalniki, so pogosteje nemirni. S telesno aktivnostjo pa vplivamo tudi na nadiogo modernega časa - prekomerno telesno težo. V dobro vseh nas, predvsem pa naših otrok razmislimo o družinski telovadbi, o različnih možnostih gibanja in sproščanja ter bodimo otrokom dober zgled. Možgani, mišice, kosti in celice v tele» su nam bodo hvaležne za vsak prehojeni korak... Pred kratkim izdano slikanico Bilko pomaga čebelici Eli je z ilustracijami opremila Veronika Vesel, študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa Ana Hartman a j raje rišem za otroke in ji m zgodbe predstavljam na svoj način prek iliistracij, kai me že dolgo veseli. Zdi se mi, da se znam zelo dobro vživet v to," ugota\ija 2i4ema Veronika Vesel iz Šenčurja, Id bo jeseni začela obiskovati četrti letnik Akademije ia likovno umetnost in oblikovanje, smer slilcanje. Še posebej je ponosna na svoje ilustracije v sveže izdani slikanid Bilko pomaga čebdid Eli. Ta je pii založbi Otrod i^ia kot nadalje- vanje zgodbic za lahko noč. ki Veronika Vesel svojo prihodnost vidi v ilustriranju otroških knjig» ]m je avtor Stane Ivanov pripovedoval svojim otrokom. Veronika je lani na ogUsni deski na al r.Ti iemifi opazila oglas, da iščejo ilustratorja za slii^-co. "Narisati smo morali, kako koncu med osmimi prijavlje- ilíiilí kdudîddti izbrali prav mene," se spominja mlada ilustratorio. Izddava ilustndj za slikanico, v kateri škrat Bi!- barvarni- Vse ilustradje je iz- bila» da je barva v tiskani izda-delala v akvarelu, čeprav pred ji izpadla dnigače, bolj medJo tem ni veliko ustvarjala v tej kot na ori^nalu, kar se pri ak- si predstavljamo Skratka, ko pomaga ozdraveli poškodo- sama pa sem zraven dodala še vani čebílid EU» je bil njen manilo knjiiko iger za ard- xzjatonc in otruke s svojimi i/u- stiadjami. tó je izšla pri Mia- prvi věřil tovrstà projekt Pied ten; je z iiustrad;axni s fuiezn v čmo-beli tehniki opremila že tehniki, bolj se je posvečala akrilnemu slikanju. A kot pravi, so se )i akvaiebe ilustradje drugih avtorjev od nekdaj zdele čarobne... Z zanimanjem je spremljala tudi potek nastajanja slikani- dinskem cehu. Očitno jim je omenjeno knjižico iger, tokrat ce. "Prisotna sem bila rudi pri vareini tehniki pc^osto dc^- ja/' je pojasnila Veronika, ki se je ob tem projektu veliko naučila. Nihče v njeni družini doslej ni imel takšne umetniške álice. Veromka pa jo bo, kot zatrjuje, v prihodnje nedvomno izkoristila za ilustrira- 2 naročnino prihranite 10, aoaii celo 25 odstotkov! Čaka vas tudi darilo In kup drugih ugodnosti. ^idruŽite se aaši veliki družini naročnikov in skupaj bomo potovali, tekii, kolesarili, se udeleževali zanimivih predavanj, kupovali cenejSe knjige... Veseli vas bomo! Pokličite 04/201 42 41 ali pišite; narocnine®o-clas.s Gorenjski Glas bila moja risba v§eč. saj so na pa se je morala 'spopasti' z tiskanju. Presenečena sem nje otroških knjig. Za vas bekžimc čas Star§i&otroci« torek, 7. julija 2009 13 Nasvet Skoraj devet odstotkov slovenskih petletnikov še moči posteljo. Vam, staršem naj ne bo nerodno in o težavi povejte zdravniku V Splošni bolnišnici lesenice imajo Šolo lulanja. Suzana P. Kovačič Otrok ima plenico čez dan suho več ur in to je prvi znak, da ga starSť lahko začnejo spodbujati, naj gre na kahlico. Nekateri otroci so otrokovim zdravnikom. Ce tega ne storimo, to otroka vodi v vso hujSc stiske, odklanjanje dodatnih šolskih dejavnosti, kot je Šola v naravi, izguba samozavesti ... Včasih so motnjo povezova- v, m m 4 J \ iÍÍm tega sposobni pri dveh letih, li s psihično obremenitvijo v starosti treh iet je čez dan otroka, kot je ljubosumnost / suhih že 98 odstotkov otrok. Nič iii narobe, Če je to kakš* ob rojstvu socojencd, danes verno, da je psihična stiska no leto kasneje, otroku je otroka prej posledica moi^- treba dati Čas in biti pri tem nja postelje kot obratno," potrpežljiv. "Ko se otrok od- opozarja Ahačičeva. vaja od plenic, ga je treba pogosto spraševati, ali ga tišči lulat. Starši otroka lah- Čeprav motnja večiooma prej ali slej spontano mine, tudi brez zdravljenja» je ko tudi pozitivno nagrajuje- prav, da motnjo po otroko- jo, nikakor pa ga zato, ker se je pomočil v hlačke, ne kaznujejo," pravi dr. Tina Ahačič, specialistka pedia-trije v Splošni bolnišnici Jesenice. Po dopolnjenem petem letu starosti naj bi otrok nadzo- vem petem letu prepoznamo, k njej pravilno pristopimo in jo zelo preprosto uspešno zdravimo, poudar* ja sogovornica: "Po pregledu v ambulanti otroku sve-tujemo, kako naj uživa tekočine, in mu damo dnev- ^ M« rovano praznil mehur in nik lulanja, ki je prilagojen naj bi bil suh mdi ponoči, njegovi starostí; vanj lepi Dt. Tina Ahaiii, specialistka pediatrije vendar S,? odstotka sloven- nalepke, kdaj je suh, kdaj skih petletnikov še moči posteljo. fantje pogosteje kot moker, zabeleži vnos teko- vedno vzeti dovolj časa. čin ... Skratka, gre za pozi» Otrok je pri petih letih do- da otroku dajemo zvečer sintetični hormon dezmo- deklice. O motnji (primarni tivno motivacijo. Za trdo- volj star. da sam upošteva presin v obliki tablet, ki zni- napotke. Na to temo jim je ža izločanje urina ponoči, na voljo tudi knjiga Nejc in Tabletke lahko predpiše nočni enurezi) govorimo, če gre za uhajanje seča med spanjem pri otroku, ki je starejši od pet let, ki nima obolenja centralnega živčevja in še ni bil suh več kot Šest mesecev skupaj. "0 tem ne smemo molčati In vratne primere imamo v naši bolnišnici tudi Šolo lu- lanja. Otroci so pri nas pet njegov nagajivi mehurček tudi otrokov pedlater. "Ce dni. za začetek jih naučimo, avtorice dr. Anamarije Me- se po približno treh mese- kako naj pravilno pijejo, glič, specialistke pediatrije, cih motnja močenja še ved- Večino tekočine morajo po- in ilustratorke Marjance La- piti dopoldne do zgodnjega popoldneva, potem pa vse se moramo pogovoriti z manj. Za lulanje si mora pape/ Pomagati se da na več na6- nov in eden od ukrepov je. no ne uredi, pa je treba narediti še dodatne preiskave. ti mehurja, lahko gre za vnetja, redkeje pa za nevrološke težave. Poleg zdravil v obliki tabletk pri nas obstajajo tudi alarm v obliki spodnjih hlač, ki ponoči opozori na uhajanje urina. Pri tem mora sodelovati cela družina, saj se pogosto zgodi, (da alarm prej slišijo starši, kot Nekateri otroci imajo na pa otrok, ki trdno spi," za- primer majhen volumen ključi Tina Ahačič. Kako naj pijem? Pij katerokoli t tekočino, ki jo imaš rad. Pij ves dan, vsaj šestkrat, vsaki dve uri. Največ popij dopoldne, malo manj opoldne in najmanj popoldne. Zvečer ne pij nič. ]uha, tekočina s sadjem, tekočina ob zajtrku ... se ne šteje v shemo pitja. Kako naj lulam? Najbolj prav je, da ffrem lulat vsaki dve do tri ure. Če me îulat tišči bolj poffosto, se potrudim, da zdržim vsaj dve uri. Ponoči spim in me ne budijo za lulanje. Med lulanjem opazujem .fflifco na steni. Polulam se v miru. Lulam tako dolgo, da je moj mehur čisto prazen. Med lulanjem s trebuščkom naredim balon, da je moj mehur čim bolj sproščen, curek pa neprekinjen. Za deklice: Na stranišču sedim vzravnano, če z nogami ne sežem do tal, si podstavim škatlo Za dečke: Ko lulam, stojim. ZA NAJMLAJŠE OD 1 DO 5 LET Ob nakupu vseh 5 knjl^^loblte knjigo Kakoje Fík zrasel brezplačno. 5€ + poHnfna nèbiljev Í 5€ ma Knjige rahko kupite na Gorenjskem glasu, vsakdan od 6. do 19. ure, v petek do ure Naročite pa lahko na telefonski itevllki; 04/201 42 4t ali na ndrocnine@g-glas.si. Gorenjski Gias J Slarši&otrodjorek.7.iuliu lôôQ k oj a samostoien ali ne biti samostojen otrok Steve Hartley je že neka] let Kranjčan. Avstralca po rodu je tisoče kilometrov stran od doma očarala Slovenka. Steve dela v jezikovni Šoli Berlitz, beseda je nanesla tudi na poletne jezikovne tabore za mlade. Steve Hartley i Foto iit^« oou Suzana P. Kovačič II rvii î5em priSel v Slovenijo pred Šestimi ieti. Os- na Mariborskem Pohorju. V slovenskem okolju govorijo anglei^ko, nemško ali Špansko. "Učitelji smo izključno rojeni govorci, ki poučuje- tal sem zaradi mo svoj materni jezik po Anje. ki sem jo preizkušeni metodi, vsi pa spoznal na po-skozi Saharo v smo usposobljeni za delo z potovanfu Maroicu. S soprogo Anjo, Id prihaja iz Cerkelj, in sedemmesečno hčerko Zaro živi- otroki. Učenje jezika poteka v sproščenem in zabavnem vzduSju, tuj jesik se udeleženci učijo skozi igro. To mo v Kranju. Sicer prihajam pomeni, da niso v stiku s tu- Iz Sydneyja. Pogrešam sorodnike» a mi je življenje v jim jezikom samo pri pouku, ampak tudi pri vseh Sloveniji zelo všeč. Vaša de- drugih aktivnostih, kot so žela je zelo v redu za vzgojo Športne igre, družabne ak- tivnosti, kopanje» pohodi, poletno sankanje ... Druži mo se v manjših skupinah, glede na to koliko predhodnega znanja že imajo udele- otrok. Pozimi se rad spustim po smučarskih strminah na Krvavcu, sicer pa većino prostega Časa posvečam hčerki. Pohvaliti moram tudi^odiič- no slovensko kuhinjo, imam ženci, seveda pa udeleženci srečo, da moj tast rad in do- iahko prehajajo iz ene sku- bro kuha, " pripoveduje Steve Hartley malce v an^ešČini, malcc v slovenščini. Ko sva se pogovarjala, se je intenzivno pripravljal na Berlitzeve poletne jezikovne tabore, ki tradicionalno potekajo za otroke in mladiro pino v drugo," je na kratko povzel Steve, ki ima potuho v domačem okolju - soproga je namreč učiteljica angleščine in je zato lahko Še malce bolj "len" pri učenju slovenskega jezika ... No ja, saj mu kar gre... Mariborsko Pohorlo 2009 Jezikovne poatnîce v angleščini/ nemščini oli španščini, polne veselja, Športa, sobove, roaburljivih piistolovS 080 36 %vww. bâ r I i H. fti Damjana Šmid, socialna pedagog inia dgovor pozna-mo starši, kajti mi odločamo o sebojno zaupanje ter otrokovo pozitivno samopodobo. Zato je malce provokativno vprašanje za vsakega starša: Kako bo jutri moj oiok preživel brez mene? Bolj kot skrbi» tem, v kolikšni mo za otrokovo lagodnost, meri bo naŠ manj je popravljen za življe- otrok samosto- nje. Manj kot je pripravljen» jen. Otrok samo vzame, kar bolj skrbimo zanj Še naprej, mu ře ponujero, in se ne Tako se začenjajo nikoD kon-sprašuje, kako bo to vplivalo na njegovo življenje. Otrohi čane zgodbe odvisnosti in nezdrave navezanosti. ni mar, če se njegove super- Predšolsko obdobje je idealno ge zapenjajo ježka" ah obdobje, ki ponuja priložnosti imajo vezalke. Vzame tisto, na vseh poitkřjih-hranjenje kar mu damo. Izbere lahko oblačenje, druženje z vrstnild najlažjo pot, nekaj srednjega skrb zase in za svoje stvari ali težke preizkušnje. Odlo- pospravljanje, varnost v pro čitve 50 odvisne od tega, koli- metu, vključevanje v družbo ko je star, kakSne so njegove Pri katerih dejamostih omo- sposobnosti, izlaiSnje, koliko gočamo otroku čim večjo sa zaupa vase, kakšen karakter mostojnost in kje ga zavita je. kako ga spodbujamo ali mo? Si vzamemo dovolj časa zaviramo pri samostojnosti. da se otrok sam obleče, obuje pospravi za seboj ah v večni naglid raje mi naredimo na mesb njeea? Ali smo dovolj Záčnimo že pred šolo Prava ljubezen je tista, ki potrpežljivi, ko čakamo na bi otrok že počel v posamez nih obdobjih, vprašajmo al vzgaja samostojne osebe, ki znajo "stati na s'/ojih nogah". Ljubeči starši ponudijo otroku vsak dan tisoč in eno mož- prve samostojne poizkuse? Navade in pohvale nost za pridobivanje samo- Dejavnosti naj bi ponavljali stojnostiins tem večajo med- toliko časa, da postanejo na- vade, Z avtomatizacijo poskrbimo za to, da se otroku zdi samoumevno, da nekaj poiščimo v literaturi. Tad stori sam, in tako je manj vzgojiteljice v vrtcu ali učite pogajanja, izsiljevanja, joka- Iji v šoli so bogat vir opažan nja. Zato je ponavljanje že in izkušenj • vprašajmo 'ih kaj menijo o samostojnosti naučenega bistvenega pomena. Ce ne vemo, kaj naj našega otroka. Program vMjúcuje: S ah 7x poipen2ron. kopanje na Rogb in vTermdJi Zreče, vecerrii sprehod v soju bakel. otroške norčije v škratov! hiiki. 1 x pohodna tura na l^vrenŠka jezm. animacija po programu. eO Cena (na osebo v dvoposteljni sobi) S dni !e od 160.00 € 7 dni že od 215.00 € Program vključuje: 5 ali 7x polpenzion. kopanje v termalnih bazenih in Gozdnem vodnem parku, vodna aerobika, pohodna tura na Lovrenška Jezera al popoldansko potepanje z malico, obisk fítnesa. obí&k savnç (-50%). panoramska voinj s sedežnico na Roç avtobus na Roglo. animacija po prugramu. 2 otro,. '''^atis ... iU bivcita Sf^LAĆNO Sûbi z âdc»linu Cena (na osebo na dan v dvoposteljni sobi) S dni že od 230»00 € 7 dni že od 310,00 € PoćR^fn so ume u9odnejš«..oirti t » kratka ttskovm agencue ra3t-^MSKA 600*ca KUKM SJUCK p008edex nadstropje Časovno oeDoaiE nSATEU IDtaUR 0u88em( kersmk CÛR£HâH glas VUJS tvorec tMEnm tSJA te2a vsffihe ureje- ukejdtost 10 prsi-vauœ novega kovanec za per 040t 6 tSSĚt "X MMfmjR wck nate krastača pto ahbrož kaiibonz nagenih lesoncm, jpfsxucw HA& «gftalk (wwoř) OUMK icsto poljske KUJ PR k3ćcvju igralka oounar elektrou računal-HSnZHUL sço. haítvo UROd oêroant pbvw bariju bla2a msgsue Z9RM VM ivo datsu zaprt prostor za race ostra voona skau rULJA nahe- kdka juaumć TCLCeNA ÛTEXUM kučana barva pft KARANJU sestwl- f KAUN majwa HOST I'lU ^OKO* hetaž vuormec BREGAIM mjekcua a za GOfaCAM gla5benk ptsaibj zumn 7 —— zvofje faj0i6a pEsre: PESnCR sukarska temnka ue&amca booeC polmag rSSik B»V shbol zasrfiu k02ica.w pokiwa oko igralka KAAUBU niA'i vcljka kamnha quota 8lOWR(eK: akatanooa. lenart. (mx. ik. plodćata kfdka A^ očka utjê. socvetje 1 2 3 4 9 6 7 8 S !io 11 12 13 14 t5 16 1 ^^ 18 19 _ { I v i6 Starši&otrod, torek, 7. julija 2009 Naj vrtec Neža Lakota, Dovje, 5 let "Najraje sem zunaj, na gugal niči Veselim se, da se bomo tudi v vrtcu kmalu kopali. Letos sem se ie, na morju. Tja sem šla z mamo in atom." <1 Maks Fister, Prezrenje, 6 let "Rad Hodim v vrtec. Tudi poleti • če mi je prevroče, grem pa v senco ... Z vrtcem sem bil tudi v koloniji v Pineti, kjer je bilo zelo lepo." Mladi novinar OŠ Simona Jenka Kranj, 2. b razred Vilma Kumše Čeprav so vrtci tudi poleti odprti kot ponavadi, je v igralnicah čutiti vedro in sproščeno poletno vzdušje. in kar težko smo se uprli» da nismo vseh že sproti )edli. Medenjake smo oblikovati 2 rokami. Majhne kroglice so v pečici narasle na hlebčke. Kako omamno je dišalo po medu in cimetu! Domači Marïana Ahačič vrtcih je v teh dneh pie» cej manj otrok kot ponavadi, saj je Čas družinskih dopustov, a večinoma se jih nabere pribiižno polovica obi čaj n ega števi I a. Združeni so v skupinah različne starosti, dopoldnevi te- Čejo v malo bolj sproščenem vzduSju, a vendarle: vrtci so tudi poleti odprti tako kot običajno • od pete zjutraj do Četrte popoldne. Zadovoljni v novem vrtcu na Posavcu ot v času raših dedkov in babic smo se tudi mi lotili peke piškotov. Bik) je zabavno, saj prijatelj je svoje ime verjet- smo spoznali, da orehov sploh ni tako težko stolči, bolj potrpežljiv pa moraš biti pri prebiranju, da med jedrca ne zaide kakšna lupina ali celo kakšen črv. Prav- no dobil po tem» ker ga lahko mimogrede pričaraš in ti pri peki sploh ne povzroča težav, DiSeče piškote smo ponudili gostom na predstavi za starše, nekaj pa smo jih kar strti orehi so zelo okusni pojedli tudi sami, Mmnim!! Poleti se misli otrok vrtijo okoli vode, morja. Tudi tele barčice so nastale z mislijo nanjo. tori v vrtcu. V njih pravza- umažejo, ampak s seboj Vrata morda za kakšno sto- "Igramo se človek ne jezi se, prav niso prav veliko: Če je imamo pripomočke za čl-pa s kockami, gremo na sta- le mogoče, se odpravijo na ščenje in starši so razume- ro igrišče, ker drevesa in trava tukaj še niso zrasla, pa na tobogan in v peskovnik," igrišče. Kar na nekaj sto metrov oddaljenega starega, ker se na novem, tik ob vit- hiti razlagat skupinica šes- cu. še niso dobro zarasla tletnikov na poti z igrišča, "če nam je zslo vroče, se pa slečemo," si ne delajo nobenih težav s temperaturami. Čisto novi vrtec na Posavcu, eden od sedmih v okviru drevesa in trava, na starem pa je prijetno in hladno. Vzgojiteljice so malčkom pripravile pester poletni program, v katerega í5o vključile teme, ki se navezu- vajoči, otroci pa več kot navdušeni!" V skupinah, ki so drugačne kot sicer, otroci sklepajo nova prijateljstva in izmenjujejo vtise s počitnic. "Otroci imajo pravzaprav radi spremembe, o katerih navdušeno pripovedujejo v vrtcu ... S^ši bi bili včasih pinjo hladneje kot v nižjih delih Gorenjske. Kljub temu bodo pred vrtec že knalu postaji bazenčke z vodo, ki se jih že vsi neznansko veselijo. Poleti se Kako smo trli orehe pri nas redno kopamo, star- . . ... §i pa nam prijazno nosijo ^^^ ^^ sveže brisače in kopalke," je "f ^l^^t he. Zelo lahko je bilo. Oreh streš tako, da ga postaviš na sredinsko Črto in udariš s smo trli orehove lupine, da bi dobili fedrca. Klemen povedala vzgojiteljica Leona ríňmboc. l^tos bodo prav vse poletje tudi tematsko Kako smo pekli piškote WZ Radovljica, med počit- jejo na morje in poletje. presenečeni, če bi vedeli, posvetili vodi, viru življenja, ^^f^ivom Nato f^bereš ven nicami gosti mdi malčke z Tako imajo otroci veliko gi- kaj vse povedo/' se nasmeje- Povezali jo bodo z dramsko P^^^l ^"P^"® ? "IIT Btezij. Vseh otrok skupaj je balnih in rafalnih iger, pa ta vzgojiteljici, zdaj za štiri skupine: dve v iger z vodo. "Ne boste verje- Kot pravita, program, ki ga prvem in dve v drugem sta- li, ampak v tem bolj dežev- skupaj pripravijo pred poletjem, prilagajajo vremenu in se trudijo, da bi biii Čim več zunaj, na igrišču, kjer rostnem obdobju, sicer jih nem poletju za igro izkori je na Posavcu pet in na Brezjah dve. Otroci pravijo. da se imajo dobro, posebej tisti z Brezif so navdušeni stimo celo luže ob igrišču,'* sta povedali vzgojiteljici Dragica Pfajfar Habjan in Sabina Kananovič. "Orroci in glasbeno umetnostjo - se igrali gibalne in rajalne igre in prepevali pesmi o vodi, z vodo v steklenicah bodo ustvarjali glasbo ter poslu« šali zvočne slike vode. Eks- pa vržeš proč. Jakob domaČega prijatelja in medenjake. Piškote smo naredili Ko smo trli oiehe, sem kakš- za predstavo Zrcalce, na ka- dajo otrokom proste roke perimentirali bodo z vodo pri odločanju o tem. kako bi nad velikimi, svetlimi pros- se sicer pri tem malo bolj se igrali. "Pogosto ludi sami dajo idejo za to, kaj bi počeli, potem pa prehajajo iz ene in barvami, pa z vodo in mivko ter sc kopali, špricali in igrali z mlinčki^ ladjicami in vodnimi baloni. "Pred- nega tudi pojedla. Biii so zelo dobri. Tamara Niti malo ni bilo težko, ko smo trli s hrestačem. S kladivom pa je bilo težje. Bilo jesanimivo in poučno. Neža Orehe smo trli zato, da bi tero smo povabili starše, bratce in sestrice. Žiga aktivnosti v drugo. Res, vsem se neznansko radi ko- spekli piškote. S kladivom vzdušje je zdaj med počimi-cami v v;rtcu Še posebej sproščeno in poletno. " Poletju so se v vrtcu prilagodili tudi s pretirano, povesta vzgojiteljici. Bolj lahka je. za posladek pa kdaj pa kdaj tudi kakšen sladoled. Sicer pa vsi vrtd v okviru VV2 Radovljica že drugo leto sodelujejo v projektu Varno s soncem. 'Tako starše kot otroke opozarjamo na uporabo sončnih očal, zaščitne kreme in pokrival, pa o tem, kako pomembno je, da do- Ko smo pekli piškote, je bilo zelo fino. Z učiteljico smo šli v gospodinjsko učilnico, ker je tam pečica. Učiteljica je dala peči piškote. Zeb so bili okusni. Kfeta pajo," je povedala vzgojiteljica Leona Gomboc. "V vrtcu mi niti malo ni dolgčas, ampak poleti je vseeno najbolje takrat, ko gremo na morje," pa je dodal Nik. "Rad lovim ribe in nabiram školjke, na morju imam pa tudi dva prijatelja, Poldija in Fredi j a - raJa!"' V vrtec v Mojstrani je bilo med letom vključenih 65 otrok, med počitnicami pa jih tja prihaja od petnajst do dvajset- Tudi tu so skupine starostno mešane, kar ne volj pijemo in smo v najhuj. predstavlja nobene težave, ši vročini v send," je povedala Sabina Kananovič. V Mojstrani se poleti najraje kopajo celo nasprotno: starejši pogosto poskrbijo za mlajše in močnejši za na kar so zelo ponosni, je še povedala vzgojiteljica, ki dodaja, da imajo v Mojstrani odlične Zajčki m Gamsi iz vrtca v Mojstrani oiwžujejo plezanje po cu imajo okolico urejeno drevesih, najljubša zabava pa je poleti seveda povezana z tako. da je sence dovolj, če- vodo. OtTori v m o jístra n ^k^m vrt- pogoje za sprehode v različ- ne smeri, če je dež. se pa z veseljem odpravijo v imenit- prav je na vhodu v dolino no telovadnico v bližnji šoli. U GORENJSKI GLAS torek, 7. julija zooq EKONOMIJ / FIN $Ujan:za rgi (g)g'glas.si 17 s emens odše iz Iskrate a Po letu in pol pogajanj so se sporazumeli za predčasno prekinitev družabništva med Iskratelom in Siemensom. Novega partnerja bodo iskali po lastni izbiri. Štefan Žargi Kranj • Pred dobrima dvema tednoma smo že poročali o tem, da so trije največji lastniki kranjskega visoko tehnološkega podjetja Iskratel dosegli sporazum o odkupu deleža Siemensa in s tem predčasnem končanju partnerstva ter tudi umiku Gorenjske banke iz lastništva Iskratela. O tem, kaj je pomenijo sodelovanje s Siemensom, smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Islaa- tela Andreiem Polencem. Kakšna je zgodovina sodelovanja Iskratela s Siemensom? do leta 2012 umakne iz lastništva Idcratela. Rečem lahko. da je bila vloga Gorenjske banke kot pomembnega finančnega partnerja za Iskra* tel zelo pomembna, hkrati pa Jiaj u^otuviiii» da bu za ta delež in za svojo vlogo briljantno poplačana." Andrej Polenec/ F»t©:T.ni{>oki Je Iskiatel sposoben samcy 5 toj nega poslovanja brez partnerja? "Predvsem naj poudarim, da je Iskratel že nekaj let poslovno in produktno povsem samostojna družba z razvitimi vsemi potrebnimi funkcijami. Naučili smo se vse: od že tradicionalnega razvoja • inženirji Kranja so vedno "Sodelovanje s Siemen- matični zasuk je pomenil v slovne plane, omejevati. Na- vztrajali, da moramo imeti som v obliki joint venture se Iskri Telematiki obisk bavar- sprotno: Siemensov razvoj lasten razvoj, lastne izdelke; je začel skoraj natanko pred skega kanclerja Straussa. ki velikih sistemov je zastal, za- novih tehnologij, kontrole. 20 leti, maja 1989, in bil mu je v dveh tednih sledila čela se je kriza tega nekoč prodaje, marketinga. Zna- sklenjen za 25 let. Generalno kvalitetna ponudba Siemen- najuspešnejšega Siemenso- mo in si zaupamo, da lahko gledano je bila to uspešna sa: nakup 47-odstotnega de- vega področja, za nas pa je bil proizvajamo svetovno kon- zgodba. Tedanja Iskra Tele- leža, pravi joint venture za 25 to le pospešek pri razvoju kurenčen sistem. Seveda si matika je bila s skoraj pet ti- let, 25 milijonov mark vlaga- lastnih izdelkov. Danes lah- želimo novih partnerstev, soč zaposlenimi veliko pod- nja, dostop do trgov, odkupo- ko rečemo, da če ne bi ravna- vendar po naši iniciativi, iz- jetje, sredi 80. let v ekonom- vanje naših izdelkov in stori- li tako, nas danes ne bi bUo. bin, da lahko našo ponudbo ski in tehnološki krizi, teda- tev - kasneje so biJe to razvoj- V letih 4003. 2004 je proda- še okiepiuio, dopolnimo, za- nji sistem pa ni bil naklonjen ne storitve. Posebej po- ja Siemensovih central prak- okiožimo in si omogočimo potrebnim ukrepom pre- membno pa je bilo za nas, da tično zamrla, ostale so garan- dostop do novih trgov. Pri- struJctuiiran j a, zlasti ne od- je Siemens pristal na tudi djske pogodbe in servisira- pravljamo nov strateški na- puščanju delavcev. Podjetje drugo produkmo linijo-pro- nje. Siemens [e vsebinsko črt in želimo, da v» lastništvo je imelo veliko izgubo, Če- dukcijo malih central SI ' postal le še finančni partner vstopijo menedžment ter za- prav so tedaj imeli dober po- 2000, ki so bile rezultat na- Iskratela. posleni. Ustanavljamo druž- iožaj na jugoslovanskih trgih Šega znanja. V zahtevnih po- Leta aoo4S se je teiekomu- bo Fintel, preko katere in bili poslovno uveljavljeni gajanjih smo si že v družab- nikadjski del Siemensa bomo izvajali lastninjenje na vzhodnih treih, ni pa ime- niški pogodbi izpoga j ali pra- združil s finsko Nokio in za- vodstva in zaposlenih. Z vložki želimo doseči 17-ods totno 1 astništvo Iskratela, taconta tehnološko že izte- program posloval pozitivno." Ker zadovoljivega In za nas kolikor sedaj znaša lastni de- lo vtč za trg primernega iz- vico do razvoja lastnega siste- htevali smo, da se ob tem delka, saj so se centrale Me ma pod pogojem, <û bo ta razjasni tudi naša pozicija. kle. Pozitivno je sicer bilo, da sprejemljivega odgovora ni lež, kasneje morda mdi kon- je imelo precej tehnoioško Je bilo «sodelovanje s Sie- bilo, smo predlagali predčas- trolni delež. Razmišljamo mensom torej zgodba o uspehu? no prekinitev družabniške celo o komanditní družbi, pogodbe. Pogajanja o izsto- pripravljamo nove statusne "Joint venture s Siemen- pu, zlasti ceni, so v trikotni- rešitve, ki bodo pripravljene usposobljenega kadra. Seveda pa ni bilo možnosti, da bi razvili svoj nov produkt, saj bi zacj potrebovali razvojno som je bil za Iskratel vseka- ku Siemens, Gorenjska ban- in tiansparentno objavljciie delo več deset tisoč človek- kor zgodba o uspehu- Ne ka in Iskratel intenzivno tra- jeseni." let, vložek nekaj sto milijo- samo> da smo se izvlekli iz jala leto in pol Pomembno nov dolarjev in popolno pre- krize, ?ač pa srno se iz tega vlogo pri ceni odkupa je pri- Od kod sicer denar za od- obrazbo podjetja. Razvoj veli- skupnega posla ogromno na- čela igrati vse ostrejša gospo- kup Siemensovega deleža? kega telekomunikacijskega učili v organizaciji, vodenju darska kriza." sistema je bil nerealen, saj in kontroli poslo\'nih proce- "V Iskratelu smo vedno vztrajali, da mora imeti to- zato ni bilo na razpolago potrebnih finančnih in kadrov- sovterse postopoma tudi ka- Ddež Siemensa je odkupila vrstna dnižba, ki jc na trgih pitalsko okrepili. Pomembno družba Iskratel Telekom izpostavljena velikim niha- skih virov. Za obstoj podjetja smo se dokazali, ko smo Holding. Za kakšno družbo njem, spremembam in tve- na trgu je bilo nujno potreb- uspešno prebrodili krize za- no strateško partnerstvo/ radi razpada jugoslovanskih gre in kako je postala pomembna lastnica Iskratela trgov 2001 in laizo v Rusiji. Gorenjska banka? ganjem, zadosti velike rezerve, na kar sta pristala tudi največja lastnika. Naši izdel- In kako je vstopil Siemens? Če je bUo razmerje ob začet- "Slovenija je v teh letih rahljanja vezi v Jugoslaviji ku sodelovanja med produkti Siemensa in naSimi lastni- "Iskratel Telekom Holding ki so investicijsko blago, to je nastal že konec 80. let po pa je v krizah naprej na uda-tedaj veljavni Markovičevi ru. S temi rezervami smo iskala svoje poti na Zahod na mi produkti 80 proti 20, so privatizacijski zakonodaji, ko prebrodili krizo nekaterih dreni strani, podjetje Siemens se deleži po desetih letih iz- smo v podjetjih iskali lastni- žav, npr. Rusije, tehnološko pa se uveljavilo kot veliki te- ravnali. Siemens nam je ra- ke. KerjezaSeivtežaveinni kriiio ob piehodu na IP- lekoniunikaci j ski ponudnik, zumljivo, ko je ugotovil po- odplačeval kreditov, je Go- tehnologijo, finančne, tečaj- ki je potreboval trge tudi na tendaJe na ruskem trgu, pa renjska banka konvertirala ne krize. Poleg uporabe re- vzhodu. Pomislekov je bilo tudi na trgih razpadle Ju- dolg v lastniški delež, podo- zerv je bila tudi naša poseb- tedaj veliko, zlasti strah, da goslavije. začel zmanjševati bno pa tudi neodplačan dolg nost izplačevanje dobičkov v bo novi partner zatrl lastni prodajne pravice, hkrati pa prek Slovenske razvojne gotovim, kar je bilo pri tej po- razvoj. Predvsem niti Alcatel so se na tigu vse jasneje ka- družbe (SRD). Zanimivo je, ravnavi upoštevana Zagoto- niti na začetku Siemens ni- zale potrebe po digitalnih da je to premoženje žc takoj vim lahko, da zaradi odkupa sta pristajala na pravo part- centralah manjših kapadtet. začelo dajati velike donose, lastniških deležev družbe ne nerstvo, pravi joint venture z S takimi centralami pa smo Res smo se ob razhodu in bomo finančno izčrpali. |o- vlaganjem, tudi odkupom sledili razvoju, jih di^talizi- dogovoru o odkupu Siemen- int venture s Siemensom naših izdelkov, pač pa pomi- rali in Siemens nas ni mogel sovega deleža tudi z Gorenj- smo so sicer predčasno, ven- jala le prodajo licence. Dra- dokler smo izpolnjevali po» sko banko dogovorili, da se dar korektno zaključili." Iz treh borznih družb v eno cvcto Zaplotki k čarji obeh družb bi postali ...............................................................delničarji koldinSke družbe, Ljubljana - Družbe Medve- ta bi imela v lasti tudi službe Šek Puinik Borznoposredni- za podporo delovanja družb ška hiša (MP BPH), Poteza vnoviskupini, najprej pa naj skupina in Publikum hol- bise ji pridružila računovod- ding so podpisale pismo o ska-služba. Sedež holdinške nameri, s katerim so se zave- družbe in združene borzno- zale, da bodo začele posto- posredniške družbe bo pred- pek za združitev treh borz- vidoma v Ljubljani, noposredniških "hiš" • MP O združitvi bodo odločali BPH, Poteza in Publikum v delničarji družb na skupšči- eno borznoposredniško nah. Najprej bodo začeli po- družbo ter za združitev dveh stopek za združitev borzno- družb za upravljanje - MP posredniških družb in za DZU in Publikum PDU v uf?tanovitev holdinške druženo družbo za upravljanje. V be, Če bo postopek potekal postopku združevalna pred- brez zapletov, se bo združe-videvajo tudi ustanovitev vanje predvidoma zaMjudlo nove skupne holdinške druž- v začetku leta 2010. Dotlej be, ki bi postala lastnica bodo vse borznoposredniške združene borznoposredniške družbe in združene družbe in družbe za upravljanje poslovale kot samo- družbe za upravljanje. Delni- stojne družbe. LjUBgANA Delničarjem Žita 3,05 evra dividende Delničarji Žita $0 na petkovi skupščini potrdili predlagano uporabo bilančnega dobička in spremembe v nadzornem svetu. Družba je ob koncu lanskega ieta imela 24 milijonov evrov bilančnega dobička, po predlogu uprave in nadzornega sveta so ga 23 milijonov evrov prenesli v letošnje poslovno leto, milijon evrov pa so namenili za dividende. Delničarji bodo prejeli 5,05 evra bruto dividende na delnico, ki jim jo bo družba nakazala 28. oktobra. Na skupščini so za člana nadzornega sveta spet Izvolili Adrijana Rožiča iz Kapitalske družbe, namesto Marka Krečiča pa Marka Notarja, sicer na* mestnika direktorja Termoelektrarne Ljubljana. C. Z. ZCORK)! BRNJK V Aerodromu del dobička tudi za dividende Družba Aerodrom Ljubljana je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 5,4 milijona evrov bilančnega dobička. Po predlogu uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta naj bi ga 1,6 milijona evrov namenili za izplačilo dividend, vsega drugega pa za rezerve. Če bodo na četrtkovi skupščini soglašali s tem predlogom^ bodo lastniki navadnih in prednostnih delnic najkasneje / treh mesecih po skupščini prejeli dividende v znesku 43 centov bruto na delnico. Na skupščini naj bi kot predstavnike delničarjev v nadzornem svetu izvolili nove člane, za to so predlagani Peter Habjan, Franc Želiko Županič, Marko Mule] in MIlan Knežević, štiri« letni mandat pa naj bi se jim začel 10. julija. C. Z. Ljubljana Obveščanje o nevarnosti toče Tudi zavarovalnica Generali je 1. julija uvedla brezplačno obveščanje preko SMS sporočil o nevarnosti toče v Sloveniji, za to pa ni pogoj sklenjeno zavarovanje. Na storitev, ki so jo poimenovali Generali alarm, se lahko prijavijo naročniki in predpiačniki operaterjev mobilne telefonije Mobitel, Si.mobil, Oebitsl, M Mobil in Izi mobil, ki pošljřijo SMS sporočilo s ključno besedo Generali alarm na Številko 2929. Zanesljivost in točnost informacij o vremenskih razmerah zagotavlja republiška agencija za okolje. C. Z. Ljubl)ANA Za prvega moža Triglava devet kandidatov Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je na nedavni seji obravnaval po roči to o poteku postopka za imenovanje novega predsednika uprave, pri tem pa je ugotovil, da se je na razpis prijavilo devet kandidatov. Nadzorniki so podprli še do- kapitalizacijo Triglav Osiguranje Zagreb kot eno od možnih opcij nadaljnjega poslovanja družbe, vendar le pod pogojem, da racionalizirajo njeno poslovanje. Soglašali so tudi s podpisom pisma o nameri za združitev Abanke Vipa in Gorenjske banke. C. Z. k I à 4 4 I I i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g'^s.si GORENISKI GLAS torek, 7, jiiJija 2009 Khan} Jedilna koleraba tehtala 1,74 kilograma Mdrija in Doro Bogataj iz Sfražišča sta tudi letos tako kot običajno kupila sadike jedilne kolerabe pri kmetu v Križah» vendar tako obilne "Ictirte" kot letos še nista imela. Ena od kolerab je v njunem vrtu ob hiši zrasla v pravo velikanko. Ko so jo izpulili, je tehtala 1,74 kilograma in imela 53,5 centimetra obsega, sarTi gomolj pa je meril v viSino enajst centimetrov. Kljub neobičajni velikosti je bila zdrava, nič ni počila, kar se rado zgodi, niti r^i "olesenela". "Pol smo ježe pojedli, žena je iz nje, skupaj s korenjem in krompirjem, pripravila okusno juho," j^ povedal Doro. C. 2. Gorenja vas Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Razvojna agencija Sora bo v soboto dopoldne pripravila na parkirišču pri poslovnem centru v Gorenji vasi tržnico kmetijskih pridelkov in Izdelkov. Na stojnicah bodo ponujali izdelke blagovnih znamk Dedek jaka in Babica )erca in druge kakovostne izdelke - pekovske In mlečne izdelke, domaČe juine rezance, med z oznako Slovenski med ter izdelke domaČe in umetnostr^e obrti. C. Z. Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan. ■STIČNI i 11 LE S Al T£LC TV 91,0 MHz 1 i uiuiiu.potepuh.com \ Čipkarski UálVivfxjSi btj IFCtl LCM Mi AlAJ f. v« «d Iv mp(šú$m ' y mmÊirn tun 111?. QàlâsIfAAvAài U CM là ir. Utm i Ûfttiâ^ Sto deset let V soboto bo minilo no let od ustanovitve Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka. cvfto Zaplotnik Ško^a Loka - "Obsežnejšega praznovanja zaradi recesije ne bo, zadružnikom pa bomo ob jubUeju omogočili brezphčen ogled kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni," je dejala direktorica zadruge Anica Frellb in poudarila, da v zadrugi tudi občutijo posledice sedanje krize. Odkupne cene mleka, živine in lesa so se znižale. poslabšala se je plačilna disciplina. zmanjšala se je pr> daja gradbenega materiala. Novih naložb letos ne načrtu- jejo» v Klavnid Škofja Loka, ki je v večinski lasti zadruge» pa nadaljujejo priprave na selitev klavnice iz mesta na Trato. Rok za preselitev je leto 2018 vendar bi to radi Vodilni škofjeloške zadruge: (od leve) Cecilija Lukančič Valič, Mira Hot, Franc Kalan, Jernej storili že do leta 2013, ko se Nastran in Anica Frelih IIO laljšali. Pred dnevi so od- konča program razvoja podeželja. Trenutno pripravljajo nudbo kmetijskega in grad- kami. Že uveljavljeni ponud- načrte, na razpisu za dižavrd benega materiala ter meSa- bi izdelkov so dodali nove kupne pogoje nekoliko iz- in evropski denar namerava- nega blaga. S temi investid- okuse topljenih siiov ter sad- boljšali: cene iglavcev so zvi- jo soddovati v letu 2010. V jami so okrepili predvsem ne skute, izdelovati so začeli Šali od tri do pet odstotkov in klavnid so se v zadnjih petih prodajo gradbenega materia- tudi albuminsko skuto, to je plačilni rok skrajšali s 45 na mesedh odkupne cene živi- la, blaga za vrtičkarje in za ši- sladko skuto iz sirotke. Pred- 30 dni. ne znižale za približno deset roko porabo, v ponudbi živil lani so pridobili certifikat za odstotkov, direktor Mitja pa dajejo poudarek izdelkom ekološko predelavo mleka, le- V zadrugi doslej še niso končali denacionalizacije, Vodn^ ocenjuje, da se ver- z lokalnega območja, jetno vsaj do oktobra še ne bodo zviSale. Razlog za padec pre^alo ekološkega cen je ob enaki ponudbi živi- rnleka ne manjša poraba mesa in tos so kupcem poleg ekolo- postopki so še "odprti" za dd škega pasteriziranega mleka stanovanjske stavbe v Polja- ponudili še ekološko skuto in nah, za tri stanovanja v Skof. ekološki sir. Povpraševanje fi Loki ter za dvoje stavbnih po ekološldh pridelkih je več- zemijiSč, dva objekta in sta- mesnih izdelkov. Cene kož V zadrugi so lani odkupili je od ponudbe, vendar za to novanje v Železnikih. so v zadnjega pol leta pade enajst milijonov litrov mleka, nimajo dovolj mleka. kar za 90 odstotkov. od tega so ga poldrugi mili- Ko smo predsednika zadruge Franca Kalana vpraša- Velike naložbe v trgovino mlekarni, preostalega so prek Mlekopa prodali Ljut- jon litrov predelali v lastni Y\i\e odkupne cene lesa ^^ ^^^ član zadruge, je dejal: "Manj ŠkofjdoŠka zadriiga je tudi $i kmetje večinoma prodaja- Škofjdoška zadruga je lani IjansHm mlekarnam. Kot je med pomembnejšimi trgovd jo prçko zadruge, večji iščejo poslovala pozitivno, ustvarila povedala vodja mlekarne Ce- z lesom, v zadnjih desetih le- tudi druge prodajne poti, pri 23 inilijoiiov fiMOv proiiieLa, cilija LukanČiČ Vailč, su se lih ga Soriški planini pase 142 ovc, na planino so jih prignali ob koncu maja, paša bo trajala približno do sredine septembra. "Na planini se pojas/lja tudi medved, doslej Škode še nI bilo, pastir pa vsako noč zapre ovce v ogrado," pojasnjuje Tone Gartner. C. 2. Kran) Dva nova razpisa za dodelitev pomoči kmetijam Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek objavilo dva nova razpisa o dodelitvi finančne pomoči kmetijam. V okvifu razpisa za ukrep Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu bo na razpolago 57 tisoč evrov za nadomestilo škode, ki je nastala zaradi požara ali strele na objektih, namenjenih za osnovno kmetijsko pridelavo, in povračilo škode ni urejeno 2 drugimi predpisi. Do pomoči bodo upravičene kmetije z najmanj pet tisoč evri škode» dobile pa bodo lahko od 1500 do 7500 evrov pomoči, DrugI razpis je name» njen posodabljanju kmetij> ki izvajajo ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. 2a naložbe v kmetijsko mehanizdti- jo je možno pridobiti trideset odstotkov vrednosti, najvišja stopnja pomoči pa je šestdeset odstotkov. C. 2. I f ♦ k K k i i GORENJSKI GIAS torek, 7. julija 2009 i info ©g'gifli, 19 Vrednik uredi želodec Roža sv. Urha oz. urhovka, kot tudi pravijo vredniku, je pravi balzam za razboleli želodec. Karel Veliki pa si je 2 njo denimo pozdravil protin ... Pavia Kliker Tudi roža sv. Urše Med našimi predniid je biJ vrednik iTeucrium chamae-drys) priljubljena zel. Rekli so mu bučnica, komandi, mrxliíni koren, krčnica, mrzličnik, roža sv. UrSe, sto- Ubija bakterije V današnjem ljudskem zdravilstvu je želodčnik cenjen kot pravi balzam za razboleli žebdec. Grenčine. ki ^ 9 izlužii ém > nelagodno raz želodni. Urhov / • • * ženica, \Thovka.žeiodčnik, kadeluje antiseptično žuljevka, celo vrtnia. bakterije v želodcu r * • . . * i •«M 1 i t ^ \ { k y ndlli'prî Prihaja nj^ov čas Vredniku godijo suha ap- nenčastatlá, skalnata pobočja in svetlejši gozdovi. Vred- diuretik, torej spodb / ode. Pomaga izločati pljuč in želodca, zdrahe težave in beli tok. )liâ70 nai sa sladkorni t i nik je majhen, do trideset in bolniki zaradi trebušne centimetrov visok grm z rde- navke. Pomaga pri večini že- ^^^ ^H ^ ee vijoličastimi vejami. Cveti lodčnih težav, driski, po- rožnato rdeče od julija do manjkanj septembra- V tem času nabi- nju krčev ramo cvetočo zel, ki jo na hitro posuiimo v send. Zdravi Še artritis Kašelj in zlomi V čaju in juhi Čaj iz urhovke pripravimo tako, da veliko žlico zdroblje- Zdravilnost rože sv. Urha nega zeiiiča kuhamo pet miso poznali že v antiki. Rim- nut v četrt litra vode. Pijemo sld zdravniid so ga predpiso- zjutraj na tešče in zvečer vali pri dolgotrajnem kašlju, pred spanjem. Zoper ne-V srednjem veku je bila ras- spečnt»st in astmo ga pijemo tlina Šc bolj ccnjcna. Uporabljali so fo pri zdravljenju vedaat na dan. po požirkih. Vrednik lahko dodajamo zlomov skupaj z obema so- tudi v juhe in k zelenjavi. Kot rodnima vrstama, mačjim začimba popestri zlasti jedi vrednikom {Teucrium ma- iz krompirja. rum) in žajblastim vrednikom (Teucrium scordonia). V vinu odpravlja gliste Vino proti slabokrvnosti Pri slabokrvnosti uživamo vino, v katerem smo osem dni Stare zeliščarske bukve pi- narnakali dvesto gramov vred- še)o, da je treba vrednik na- nika na liter vina. Zunanje se močiti v vinu • ta pripravek je zel uporablja v obliki močne- zdravilo za zdravljenje zlo- ga prevretka. ki ga v obliki ob- mov. Ljudsko zdravilstvo pri- kladkov polagamo na poškod- sega, da napitek, ko zel prek be, rane, zmečkanine in he- noči naraočiš v vinu in zju- moroide. Pri obolenju dihal in traj na tešče spiješ, pomaga be^vk dobro denejo obloge KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Neddja « kosilo: kokošja juha z rezanci in mesnimi koščki, svinjski kotleti na žaru s cigansko omako, kumarična solata s krompirjem in bučnim oljem, marelična pita; večerja: solata fz kurjega mesa z oljkami, slanim sirom, paradižnikom in listi zelene solate, kruh Ponedel/ek • kosilo: krompirjeva juha z jurčki, prepečene palačinke s skuto, višnjev kompct; večerja: glavnata solata s paradižnikom, hrenovke, kruh Torek • kosilo: zelenjavna juha, goveji zrezki v lastnem soku, pečen krompir z majaronom, solata z majonezno polivko; večerja: testenine z maslenimi drobtinicami, kompot Sreda - kosilo: kremna juha iz blitve> piščančja rižota, rdeča pftsa v solati; večerja: zapečen krompir z jajci \n parmezanom, zelena solata Četrtek • kosilo: kremna juha Iz bučk, skutni krompirjevi svaljki, glavnata solata z rukolo; večerja: grah z jajci, toast, íogurt Petek - kosilo: juha iz sladkega zelja, ocvrte ribe, krompir v koscih, radič s fižolom; večerja: čebulni zavitek, jogurt Sobota • kosilo: kumarična hladna juha, čevapčiči, kajmak, ajvar, lepinje, paradižnikova solata; večerja: špinačni cmoki s parmezanom, mešana solata Marelična pita iz krhkega testa Testo: 400^ moke, 200 g masla, 120 g sladkorja v prahu, 2 ru' menjaka, i žlica kisle smetane, lupir^a i limone, i vaniljin sladkor, 1 pecilni praiek MareliČni nadev: 500 g marelic, 700 g sladkorja; za posip slad-kor v prah u Moko m pecilni prašek presejemo v skledo, nanjo nadrobimo maslo in s prsti pregnetemo v drobljance. Nato dodamo §e ostale sestavine in r^a hitro zgnetemo testo. Svaljektesta zavijemo v folijo in za eno uro postavimo v hladilnik. Okrogel pekač za pite namažemo z maslom in dve tretjini pot* lačimo na dno in rob pekača, iz preostalega pa pripravimo tanke svaljke za mrežo. Marelice operemo, odstranimo koSčice, polovice povaljamo v sladkorni mokř, pokapljamo'z mareličnim likerjem ali dobrim sadjevcem ter razporedimo po testu. Čez položimo mrežo, ki jo ob robu pritisnemo na testo. Pekač postavimo v ogreto pečico in pečemo 35 minut pri 160 stopinjah C. Že malce ohlajeno pito potresemo s sladkorno moko, razrežemo na trikotnike-in ponudfmo's kompotom, pri od pidvijanju glist. z vrcdiiikoviiii čajem. Vrednik uspeva na kamnitih pobočjih Grah z jajci ? jogurtov lonček kuhanega graha, 2 jajci, 1 dl mleka, sol, poper iz mlinčka, peteriilj, j žfica maslo Na maslu prepražimo kuhan grah, prelijemo s stepenimi jajci, kr smo jim dodali začimbe. Pečemo samo toliko časa, da preliv zakrkne. Prvinski nagon 103 V RAKOVIH KLEŠČAH, 2.DEL Marjeta Smolnikar » Zdrav Čovek ima tisoč raz- Nič od tega rie pomaga. Na' pa nam zaledeni kri v Žilah tna. Kar se, nasprotno, doso- In toliko, kolikor ima rak ličnih ielja, bolan eno samo: sprotno. V novih okoliščinah i« otrpnemo kot kača. di v neštetih primerih vsako* obrazov, je poti in načinov, ozdraveti. Kdo je to misel prvi sta strah in jeza ncjveňa sov- V svojem bistvu, v globini vrsřníři nesreč ali so zaradi, kako se z njim soočiti ter spo- izrekel, ne vem, vsekakor drži. ražnika življenfa. Celo večja svoje duše smo ljudje, očitno, denimo, avtomobilske nesreče pasti. Bistveno, poudarjam, Skratka. Rak je tu. Nepri- od raka samega. Zanimivo, Smrt in boleči- skrajno nerazumna, da ne ljudje do zadnjega dne prikle- bistvenoje, do vsak ruijde svojo rečem nerazložljiva bitja, njeni na posteljo ali voziček pot, svoj način preživetja ali, čakovano. Nenapovedano, na prežita na nas tako rekoč Srečni ti se v trmutku w odvisni od dobre volje so- če hočete, življenja z rakom. Nezaželeno in nenačrtovano, za vsakim vogalom, a vendar '■esnice spet zberejo in posta- rodnikov in prijateljev. Se spominjate moje pHjate pa čeprav smo ga pred tem ne otrpnemo, ko se, denimo, vijo nazaj na trdne noge. Ne- HoČem reči: rak ima na ti- Ijîce Teje? Srečali sva se na morda leta dolgo izzivali in vsako jutro usedemo v avto in srečni tisti, ki si ne dajo nič soČe različnih obrazov in no- Colniku in spoprijateljili. Ponehate vabili: s predajanjem se odpeljemo na drugi konec dopovedati in se vsako jutro henemu, niti enemu na čelu dobr\o kot jaz je imela adeno-stresu, z nezdravo prehrano mesta v službo ali zUzemo v zbudijo z mislijo na bolezen, ne piše: takrat in takrat boŠ karcinom desnega pljučnega in z nezdravim načinom živ- traktor in se odpeljemo na da o namišljeni bolečini in zaradi njega umrl. Umrli pa režnja. Žal, kmalu bo leto, od- Ijenja nasploh, z oholostjo in kdn v£ K čim vie njivo aii 5i celo vbrizgamo smrti řiíři ne govorim, čeprav bomo tako ali tako vsi. Moški kar je med angelčki, če se izra- prvo dnevno dozo heroina ali rim čirto nič ne manjka. Mo Kaj z daj ? Nek aj drži kot -p ravzaprav je nemogoče na- ia, razen suhopa me diagno- in ženske. Bo^ti in reimi. Bolni in zdravi. Politiki in zidar- zim prizanesljivo. Najmanj kar je, sije moja prijateljica pribito: jai^kanje, stokanje, jo- šteti vse nevarnosti, katerim ze: rak na ,.. ah, kjer koli že ji. Skratka, l'si po vr^ti. (Karje Teja življenje skrajšala sama. kanje, zapiranje vase, brez- se vsak dan vede in nevede iz- bodi. Ampak, diagnoza edino pravično in dobro, am- Z nezaupanjem vase in 2 ne-smiselno spraševanje, zakaj postavljamo. V trenutku, ko sama na stbi ni še nikogar pak to ne spada v kontekst mo- nehnim nezadovoljstvom. prav jaz, jeza, ne pomagajo, zdravnik izreče besedo rak, pokopala. Še najmanj hipo- jtga dnevnika.) nadaljuje.) v i i » 20 GORENJSKA ' GORENJSKI GLAS torek, 7. iulija 2009 KftAN), Domžale Dobre besede in dobra dejanja v Mercatorjevih nakupovalnih centrih v Kranju in v Domžalah $0 konec tedna pripravili prireditvi, s katerima so podprli humanitarno akcijo Iz dobrih besed rastejo dobra dejanja. Na obeti je nastopil Godalni kvartet Fiasco, kvartet Študentov Akademije za glasbo v Ljubljani, dobitnik študentske Prešernove nagrade, obiskovalci so uživali ob nastopu plesnega para. otroci v otroških delavnicah, vsi pa ob nastopu zanimivih artistov, V Domžalah je prepeval Andrej Šifrer. Mercator )e v tej humanitarni akcij) letos že namenil sto tisoč evrov Rdečemu križu in Karitas za ljudi, ki so se znašli v nepriČakovani^gmctni stiski. Teh je že okoli sto tisoč, zato $e akcija nadaljuje, končali pa jo bodo jeseni z osrednjo prireditvijo v nakupovalnem centru v Šiški. Skupen znesek, ki ga namerava trgovski velikan podariti v dobrodelne namene za pomoč revnim» zlasti še otrokom, pa bo dosegel petsto tisoč evrov. Na sliki: s prireditve v Mercatorjevem centru na Primskovem. D. Ž. ŠKOFjA IJDKA Zabavno oslovsko tekmovanje že četrtič zapored $0 sr lahko Ločani ogledali osiovske dirke, ki jih skupina zanesenjakov pripravlja v sklopu praznovanja gasilcev Iz Stare Loke. "Srečali smo se pred leti na neki tekmi v Žireh in postali družba. Začeli smo prirejati oslovske dirke, s katerinf želimo ljudi zabavali/' je poveijal janež jugovk, organizator. tekmovalec in lastnik oslička Rožieta. Oslovska dirka, na kateri je v soboto popoldne sodelovalo šest jezdecev na oslih, je potekala v treh disciplinah. Najprej so tekmovalci skušaii na kopje natakniti klobaso, nato je sledil duel na izpadanje, na koncu pa so se preizkusili Še v eni od gasilskih veščin. Tekmovanje je bilo zabavno zaradi oslovske nepredvidljivosti, saj si živali niso zlahka pustile vsiliti volje svojih lastnikov. Osli imajo pač svoj trmasti značaj! Poleg domačih (prifarških) so prišli tudi tekrrovalci iz Žirov In okolice Ljubljane, sicer pa sodelujejo tudi Primorci. D. Ž. Železn I Ki Gasilci naj zberejo več denarja Na zadrji seje so se občinski svetniki seznanili z ugotovitvami gradbenega odbora za gradnjo gasilskega doma PCD Železniki. Ta je že pred časom ugotovil, da trenutno na območju mesta Železniki ni na voljo primernih zemljišč za gradnjo gasilskega doma, zato so sklenili» da je najbolj smiselna nadgradnja gasilskega orodišča v industrijski coni Alples v eno-nadstropno stavbo. Predsednik PGD Železniki Damjan Mo* horií je znova spomnil» da irra orodišče v nekdanji avtome- hanični delavnici kar nekaj pomanjkljivosti: "Delo in izobraževanje mladine sta oteženi, ogrevanja ni» zato moramo pozimi vodo v vozilih ogrevati." Župan Mihael Prevc je svetoval, da naj v PCD Železniki Čim prej poskrbijo za idejne projektor "Občina bo sodelovala pri tej investiciji, a se tudi občinskega proračuna loteva recesija." V razpravi je bilo slišati, da se bo PCD Železniki moral aktivneje lotiti zbiranja sredstev med krajani in organizirati različne prireditve, kakor so denimo pred nedavnim za nakup novega gasilskega vozila uspešno zbirali denar v PCD Selca, na te očitke pa je Mohorič odvrnil, da je precej lažje zbirati denar na podeželju kot v mestih. A. H. kovači Kovaški šmaren je priložnost, da spoznamo bogato preteklost kovaške Krope. Marjana Ahačič cev Kovaškega šmarna ter nastop folklorne s hip ine Kropa - Tudi letos so Kropar- Voše, V goste so Kroparji to- ji s Kovaškim šmarnom krat povabili tudi prijatelje iz praznovali krajevni praznik. Stare Gore, kraja v osrčju ki ga praznujejo na dan, ko Slovenskih goric, kjer jc vcČ je pred več kot tristo leti se- kot dvajset let udteîjevaJa in dem fantičev v gozdu nad pomembno vplivala na tam-vasjo našlo sliko kroparske kajšnje življenje v Kropi roje-Matere božje, kasneje pa so na pesnica Kristina Šuler. In njej v čast na tem mestu po- ker oba kraja povezuje tudi stavili cerkev. Kovaški šma- tradidja kovanja, so Kropaiji ren je domače turistično dru- prepričani, da bodo sodelo- štvo ob pomoči številnih dru- vali in prijateljevali tudi v pri-gih krajevnih organizacij in hodnje. posameznikov pripravilo že Kovaški šmaren je v nede- trinajstič po vrsti. Pričeli so Ijo zaključila maša za pokoj-ga v petek z odprtjem dveh ne kovače. Kovači iz kiopar- razstav: v mtizejski hiši Fov- skega Uka, ki še danes kuje- šantnica so predstavili izse- jo in scoistvarjajo bogato ko- Ijensko zgodbo Pavle in Jože- vaško izročilo, pa so praznota Vidic, ki sta iz Krope odšla vali že v četrtek, 2. julija, Kovači danes: v kroparskem Uku so v soboto pripravili dan v Združene države Amerike, prav na dan kovaškega praz- odprtih vrat t FoiorMb buIovk v Kovaškem muzeju pa razstavo unikatnih risb z nas2o- nika. "Mislim, da smo lahko ponosni, da imamo sredi vom Oko in drevo v Kropi ro- Krope največjo kovaško de-jenega Toneta Lazarja. V lavnico v Sloveniji, kjer še muzeju je bila v dndi Kova- tolčemo železo in dnevno škega, šmarna na ogled tudi potrjujemo in nadaljujemo razstava o Še enem znameni- kroparski fenomen," je dejal tem Kmpiirju, tenorist?! An- Tomaž Petem el, ci i rektor tonu Dennoti. Pestro šport- Uka. Tam so v soboto pripra- no in kulturno dogajanje je v vili dan odprtih vrat, kjer so soboto tudi letos v Kropo privabila obiskovalce od blizu in obiskovalcem pokazali, kako kujejo želelo danes, predsla- daječ: dopoldne so se lahko vili pa so jim tudi prenovljen udeležili slikarske kolonije razstavni salon, v katerem so otrok in ljubiteljskih slikar- na ogled izdelki Uka ter ko- jev, si v vigenjcu Vice o^eda- vane umetnine, ki so nastale li taljenje rude, ob cerkvi sv, na kovaških kolonijah, ki so Lenarta pa kuhanje oglja, jih v okviru Kovaškega Šmar- Prisluhnili so godbi Gorje in na pripravili v preteklih le- Takole $0 rr«lcoČ v Kropi igrali otroci, v soboto pa malčki si Ogledali sprevod udeležen tih. iz folklorne skupine Voše. 1 roto^Ank» buio«» Poletna plaža sredi Kamnika Glavni trg se je čez poletje spremenil v plažo s pravo mivko in poletnim dogajanjem ÍASNA PAIADIN Kamnik - Središče Kamnika bo to poletje še posebej živahno. saj je Agencija za turizem in podjetništvo skupaj z Občino Kamnik sredi ClavnegA trga iirediia pravo mestno plažo, ki bo do konca meseca središče druženja, športnih iger na mivki, glasbe in diugili dugudkov. "Po uspešni zimski izkušnji, ko je središče mesto oživelo s postavitvijo drsališča na prostem, smo se odločili, da tudi poletno do« gaj an je obogatimo s športnim in kulturnim programom. Do konca julija se bo tako na Kamniški plaži na Športne igre na mivki vsak dan privabijo številne obiskovalce, predvsem mlade družine in Glavnem trgu odvijalo mar- osnovnošolce. sikaj, programski del pa bo večji del zasnovan na doma* ob četrtkih, petkih in sobo- ke in mali bazenček za po Kamniku v slovenskem čih ustvarjalcih, tako šport- tah pripravljamo §portna osvežitev," je povedala di- in angleškem jeziku, ob so- nih klubov kot glasbenih in dogajanja ter koncerte, ne-plesnih skupin. Tedenski deljski dopoldnevi so name-program je sestavljen te- njeni delavnicam za otroke. rektorica agencije Andreja Eržen. botnih večerih celo z lanterno. Prav tako tudi to poletje V Agenciji za turizem in med Arboretumom in sre- matsko, od ponedeljka do Ob športnem igrišču smo podjetništvo so tudi to pole- diSčem mesta vozi turistič- srede z glasbo iz ozvočenja, postavili tudi igrala za otro- tje pripravili redno vodenja ni vlakec. 4 k i M L á GORENJSKI GLAS torek» 7. julija 2009 ZANIMIVOSTI / PISMA 21 muzikanta Zakonca Benedik I2 Škofje Loke 9. julija obhajata biserno poroko. Tončki je bilo dvajset let» Tonetu tri leta več, ko sta se poročila leta 1949. Tone je bil muzikant in še danes rad raztegne harmoniko. Danica Zavri Žlebir pa Skofja Loka • Muzika je v rodu, pravi Tone Benedik, saj so v njegovi družini žo oče in bratje igrali harmoniko, v širši družini pa je bilo kar dvanajst muzikantov. Naučil se je igrati doma in pozneje, ko je bil v partiza-nih. Tam je bil najprej kurir v Bašld grapi, hodiJ je tudi v bolnico Franja, pozneje pa so ga zaradi bolezni dotočili za kuharja. S Tončko sta se spoznala po vojni, na eni cd kmetij v Dolenjem Brdu, kamor so mladi hodili igrat biljard. kjer se je igralo in plesalo. Tončkina in Tonetova Bisernoporočenca Tončka In Tone Benedik poroka je biJa skromna, v domači leseni hili, ženin je 44 let Življenje ni bilo lahko, žina, ona sama že od četrtega sta rada obiskovala koncert«, imel poročno obleko na kar- ejia najtežjih izkušenj je bi]a leta iiaprej. Sedaj se z njimi oba imata namreč rada glas- te, nevesta si jo je sešila i^ba sina, ki je umii v pro- ukvarja že Tončkin vnuk. sama. Prva skupna leta so metní nesreči. Ostali sta jima Se veliko bi lahko napisali bo, Tončka jo Lma posneto na več kot dsoč kasetah. In bila težka: drug za drugim so hčeri, od katerih je ena sedaj o trdem, a zanimivem življe- plesala sta tudi rada. Tako se jima rodili trije otroci, že upokojena. Tako kot Ton- nju teemih zakoncev Ben^ kot na zlati poroki pred dese- Tonđca je skrbela zanje, čka je tudi hâ za moža dobi- dik. Do nedavnega sta še ob- tirni leti na biserni najbrž ne medtem ko je bil Tone v la muzikanta, za njo pa še delovala vrtiček za Kamnitni- bosta, zabave pri Sv. Andre- službi, živeli 50 na karte. Naj- vnuknja, Kaže, da se na svcj- kom, danes jima zdravje tega ju, ki jima jo pripravljata hče- prej sta živela v Hotavljah, stven način nadaljuje družin- ne dopušča več. Tone je dol- rini družini, pa se že zelo ve- nato v Gorenji vasi, nato sta ska tradicija. P:>dobno je s go igral po ohcetih, izletih in selita. Bisernima zakoncema dobila siužbi v škofjeloškem čipkami, s katerimi se je pre- proslavah, danes le še doma tudi mi iskreno čestitamo za LTH, V Skofji Loki živita že življala revna Tončkina dru- raztegne harmoniko. Včasih jubilej! Sladoledi Boris Bergant ko smetano, nalijte v model Prihajajo vroči dnevi in in zamrznite. čas, ko se je zelo prijetno Limonin sladoled osvežiti s sladoledom, če je domač, še toliko bolje. Izum Potrebujemo: 5 limon, 15 je že star; že Kitajci in Rin- dag sladkorja, 2 dl sladke Ijani so se sladkali z njim. V smetane, 0,51 mleka. vseh teh letih se je spreme- Limone ožemite, dodajte "t nila le tehnika priprave, sladkor in zavrite, da se slad- Dandanes poznamo veČ vrst kor povsem stopi. Sirup sladoledov: kremne, desert- ohladite, primešajte stepeno ne, penaste sladolede, kasa- sladko smetano in mleko, te, granite, parfaite in sorbe- Mešanico zlijte v strojček za te. Sladoled je lahko samo- pripravo sladoleda aii v mo- stojen posladek ali pa ga z del in med občasnim meša- dodatki pripravimo v živo- njem zamrznite. barvno in dekorativno sladico. Pri tem lahko uporabimo Borovničev sladoled različne vrste svežega :n 2 jogurtom konzerviranega sadja, peci- V še vročo kavo zmešajte te še sneg iz beljaka. Sorbet sladkor, vaniîjin sladkor in je izboljšana granita in ji» kakav v prahu. Vse skupaj postal obvezna točka klasič- ohladite, prelijte v model In nega francoskega menija. zamrznite. Vsake pol ure vo, sadne in čokoladne obli- Potrebujemo: 0,5 kg bo- kavo premešajte. Granita je jagodov partit ve, lešnike, orehe, sladkorne rovnic, 8 žlic sladkorja, sok zelo osvežujoč, zmrznjen m okraske in podobno. dveh limon, i jogurt, 0,5 1 zdrobljen sladek sirup, Id so Potrebujemo: 0,5 kg sve- sladke smetane. mu stavo nadeli na Sidliji in žih jagod, 0,$ i sladke smeta- Vanillin kremni sladoled Borovnice zmeljite z me- v okolici Neaplja. Kalnikom, dodajte sladkor in Potrebujemo: 2 jajd, 5 ru- limomn sok ter na štediliu- Pomarančni sorbet meniakuv, :£o dag ku prevrite. Maso ohladite, 2 vrečki vaniljin^ sladkor» primešajte jogurt in stepeno ne, 4 jajca, 6 žlic sladkorja. Jagode pretlačite, smetano stepite, jajčne rumenjake skupaj s tremi žlicami Potrebujemo: 4 dl sveže sladkorja stepite v penasto ja, 2 Usta želatine, 0.51 slad- sladko smetano ter zamrzni- stisnjenega pomarančnega zmes, iz beljakov pa stepite ke smetane. te v modelu ali strojčku za soka, sveže iztisnjen sok ene trd sneg ter mu vmešajte Jajci, rumenjake, sladkor sladoled, in vaniljin sladkor stepajte v kodičku nad soparo, do- K^^pg granita klcr zmes dobro no naraste in se zgosri. Kremo odstavi limone, 15 dag sladkorja, 1 preostale tri žlice sladkorja beljak. Sladkor skuhajte v enem decilitru vode in ohladite. Vse sestavine skupaj narah lo zmešajte in z maso na pninitp poljuben podolgo Potrebujemo: 0.51 ekspres Primešajte pomarančni in vat model ter čez noč za te, primešajte r vodi namo- ali odcejene hirške kave. 10 limonin sok, nalijte v mo- mrznite. Parfait je najbolj čeno želatino in jo na ledu dag sladkorja. 1 zavitek vani del in zamrznite. Maso ob« kieraast med sladoledi m le stepajte, dokler se ne ohla- Ijin^ sladkorja, i žličko ka- časno premešajte, m ko za- tudi brez mešanja zelo ra- di. Primešajte stepeno slad- kava v prahu. Čne kristalizirati, primešaj- hei. Recesija, odpuščanja, vsak dan več lačnih... hm! Pa pcg/t^- nto, kam gre denar v druŠtiHh, namcTjen soseda za razne kul- turne prireditve in d^aimosti -Člani izifršnega odbora si rade-Tudi ietos 50 se maturantje damo delijo sejnir^, hodijo na prifli poklonit Prešernu, za večerje za izbrana, predsedniki Recesija? Ne! Ena sama velika svinjarija! njimi pa je ostalo tako kot po kakhitm orhmskm vetru Po imajo dužhene, pregrešno drag? telefom. Kar nq/eříl sem kň tleh so ležale prazne ploimn- sem átjtol izraz "pisarna v žepu" ke in razbite steklenice, !n to • le kaj druStvo potrthuje pisarno naj bi bila bodoča inteligenca viepu? Marzaio, da se dogm- naroda. Ist^a dne zvečer sem rifoza iiy't " nekje za Savo? De- se podal na Slovenski trg, kjer nar se neporabljen kopiči na rasem želel ob koncu Tedna rnla- čunih, pa vendar kvedno progo- J- J 'ýf0yf/pfiO dih prisluhniti ansamblom, ki čijo za nova ali pa celo so se mííií na osrednjem odru. sredstva! Program imajo wrfiko- Th so bila le vedno polna po- krat samo napisan, da ne rečem skdic maturantskega štampe- kar prepisan od neke druge fcui- da skczi mesto - vse naokrog turne institučně, àvojiyb pa ga pločevinke, plastični kozarci in ne! /n to v času, kose marsikate- razbite steklenice! Skrajno ob- ra kulturna orffinizacija narav- jestno in povsem nekulturno. nost olepa s finančnimi probk- Vsa ta nesm^pa meje kct mi, kako v času recesije in okleste- kultumegfi delavca ^mnila k negfi proračuna Í2^ati vse zona eno v^ifeo svinjaryo, ki pa se stavbene programe Inostativpo-dog^a kar v kulturi. Bil hi krivi- zitimi nidi, da nebi zapadli v čen, če bi obdolževd kar po dol- kaknúnus. ^m in počez, zmotilo pa mej Ne želim posploSevati proble- predvsem dgstvo, (ki marsikate- ma, aH pa delati krivico tistim ra do^janja v kulturi nimajo kulturnim organizacijam in nič skupne^ s kulturo, saj obsta- dn^Stvom, ki se trudno izpoinifi jajo tudi društva, tako imenova- zastavljene programe in cilje, ni JàniomL Vsako leto Kûptfe/d Moja kritika je namenjena ti- program dela, ki ga morajo stim druířwm, ki so kulturi bolj predložiti ob raznih razpisih, na v sramoto kot v čast. In takih katera se prijavljajo. Denar pa fantomov niti ni tako záo ne konča namensko, ampak čis- malo. seifeda pa nekateri narav- to nekje drugie ali pa se neporab- nost bodgo v oči! Za maturan- Ijen kopiči na računu, čeprav ti je ostcda svinjar ja po tleh, v mora biti porab^en ter se mora- kulturi pa... Upam, da bo tok ta priliv in odliv ujemati do cen- pismo zalegfo za kakšen teme- ta. Ko sem opozoril na ta pre- Ijit pretres tistih kulturnikov, ki Hem, sem prejd šokanten odff)- ver - ve^. velikokrat ta sredstva samo govore, da so kulturniki, njihova dejanja m obnašanje damo samo zato, da imamo mir pa kažýo na vse kaj drug^! pred mmi! Zvone Obuk 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj Radio sora Radio Sora d.o.o.. Kapucinski trg 4.422Û Skofja Loka,, tel: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-^nail: info€ndio-sora .si Prihranite denar in obvorujte okolje s kroglo Welles za pranje perila! z uporabo krogle Wellos rnonj timozono perilo perete brez detergenlo, pri Dol) umazanem po docojt© 20 odstotkov priporočljive koiićm^ praska Življenjsko doba krogle je tri leta oziroma tisoć pranj Redno cena krogle Wellos 3ó£Uií 30,ó€ +poštnina Voc o vTiunsK« kQid oa CU/201 42 41> rorocnlneOg^ks olf no glodu. BioKyoïoc^ 4 v vKi; óon do uctt, ^ p«te4< do I& ur« k '4 i KAŽIPOT, OGLASI info . si GORENJSKI GLAS torek, 7. jxilija 2009 Nova Os eu ca Srečanje )anezov v Novi Oselici Ta konec tedna Turistično druftvo Sovodenj vabi na tradicionalni prireditvi. V soboto od i6. ure naprej vabijo v Novo Oselico janeze na že 22. srečanje, ki ga bodo popestrili z za* bavnimi igrami in izborom naj Janezov. Žc ob 13.30 pa na Sovodnju vabijo ie na peti pohod ob delu rapalske meje, ob 15. uri bo maša z vojaikim duhovnikom pri mejniku 36/I pri Novi Oselid. Le dan kasneje bo $e 38. praznik koscev, ko se bodo v košnji pomerila dekleta in žene, v grabljenju pa fant> je in možje. B. B. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Naro/ilo » obfjvo «prr|«m3ino po (fl^ronu CW/201-42-(0« f^iisu 04/20M^tj ^li mcboo ns Siewowi jh in odgovornih kuhariev ter nstâKâr|ev, Ki so pripravki spiejeti naá tzzJv. PonuM^o delo v novem gostindKem lokalu na ncjorestižneisi tokdciji v centru Uubliane, raznoliko m pestro deto ter stimulâHven zaslužek. GRAJSKA PLO^ Cad gostinstvo, d. c. o.. Grajska Plarvota 1,1000 UuDliana» prijave zbkamo do 30. Kliia 2009 Već na wmvw. mc^edeto.com. Analitik* programer, m/ž (Žin) lácemo snkanfato. td Jim nt tule podo^ AD/domen. poštnega sistema Exchange. okoij 'Jnijz in VMware. pozna.en^ oetíroči$ SQL poTaor^e protcMdw TUP/IK Ce že^ đetaft v Dc4e^. tí se ner^ehno ruui^ n če vam ni túře med* nao^ íOóelOJSfíie, síe gotxo prw a nas. Alpirtâ, d. d.. Žin, Stroiar^ tlca 2, 4226 pňfO^ zbtfvno do 24. Jui)a 2009. Vač na vMw.mojedelo.ccm. Vodja podjetji r«cto r-mened2« (Cenoje) lâcemo sodelavca v iwijiem podietju za vodenje oDsto}e6oga posiovan)a 'm i^t- [enje poslovanja na 30dr06jlh: orsanizacija In vodenje proizvodnje, komerciala, r^a&sva Itd. K LK., d. o. o.. Mengeška cesta 26. 1236 Trzin, priiava zbiramo do 1. avgusta 2009. Već na vww.moj^ko.com. Sprejemnik vozil v servi», m/2 {Kranj) Pričakujemo IV. alr v stc«)njo ustrezne Izobrazbe, organiz^ijske rt komunikacij-ske sposobnosti, (zlojšnje a popraviom vosi so prednost, poznasanje dela z ra-čurálilkom. znanje &r>gle&kega jezM In na)manj 3 leta delomiti cku&enj z enakimi tfi podob«*^ de^i' Delovno rxmorje beno eMeni^ za doîoèsn ^aa 6 me«^ c^ in 3-mesećnim poskusnim delom, kasnaje možnost sklenitve za r>eđo>oćen óas. Avtohíša Kranj. d. o. o.. UuOtjanska c. 22. 4000 Kranj, prijave zbkamo do 1, avgusta 2009. Već na vAvw.mojedefo.com. Mahinik. m/i{Krftrj) Pričakujemo izobrazbo 8vtoo^^anlške oztromada'oe ustrezne smeri, vsaj 3 lete dekpsnih (zkusenj In samostojno disgnosticiranje rapak na vozinh. Delovno raz- meriebomo sklenili za nedoločen delovni čas s 3-niesećnlm positijsnlm d^om, Avtohiéa Kranj. d. 0.0., Ljubiianskac. 22, 4000 Kranj, prijav zbramo do av- gusta 200d. Vec r>a v/uvMM. moiedelo.coiT, JAVA programer, m/l (oelo od doma) ?tt već ^a^^č^•kow S oodfOćjA «nfivrnarij^A lAlwilť>(]ijp íÁnAmn novA sodelavca za delcMK mesto JAVA p^ogramef. Vsa podjela ponujajo ustvarjalen in zanfniiv nabor projektiTv. D«lo r»a tem delovnsrr< mestu v vseh podjel^h omogoča tako osebnostri kol strokovni rcvoj. Na podJsgi deicvna uspeâr>osti )e ponujena možnost dolgcrocnega napredovanja v želeri smeri. MANPOWER, d. o. o.. P£ LjU>-Ijana I. Vodovodna 101.1000 L;u bllana, pnjave zbiramo do 1. avgusta 2009. Već na www.nvjedeto com. Voznik • prodajalec, m/l (Ljubljana, ^ko^ Loka) Za naSeçs naročnika, ujedno slovensko pekarno« i^mo vozrvika prodaiaJca. Dek) poteka na terenu, ria toćfio dotočeni lokaciji, kancr se pripeljete in prodajate knjh, slasčtce in Druge pomembne izdelke. Odgovorni boste o pn>daJo izdelkov ter preiiizem kupnine za plačano Nago tz prodanega asortimaja družbe. Dek) je dopoldansko in poteka od p^^eljka do sobote, nedelje in praznikJ pn»to. MANPOWER d.0.0., PE Ljubljana II. Dur^ajska casts 49.1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 30. tuija 2009. Več na M\w.rnojedelo.com. Skladiščni manipulant, m/ž (Taič) Mkkona, d. o. o., je zasebno podjetje, ki na podn^čju ptX'daje kozmehćniti in far-macertskin izdelkov deiuie že od leta 2000. Podjelje ima sedež v rep^zemaliv-ni vili v Tržiču, kjerso tako glavni poslovni prostori Kot tudi skiacti^če Iščemo ose^ bo z mocr>o samoinioiaTivo, samostojno, Komunikativno, dosledno, nstsnćno. zanesljivo. hitro, izobrazba, farmacevtski oziroma kot a^emaliva kemijski tehnik, bkTtehnlk. Mikorta. d. 0.0.. Ptadilncška cesta 14. 4290 Tržič, prijave zOtramo do 29, juKla 2009. Več r\a www.moiedelo.com. Prodaj aiec/svetovalec, m/2 (K/anj) Obvezne so delovne izku&njena podobrih delovnlfi mestih. Od novega sode^ ca pnčakujarno veselje do limskega de^, neksibilr)ost, pri}azr>ost in u^lrežljivost dO strank oz. kupcev, pozitiven odnos do dela in sodelavcev, komurikativnost. OBI, d. o. o., Jurčkova cesta 226, lOOD $009. Več M MVrw, moiedelo .com. lana. oriave zbirarrso do 29. Komercialist ta čistilno opremo, m/i, v Kranju (Kran^) Imate izkuênje iz prcàtje čistilne opr^e in sanitarnega potroSnega rnateriaJa? Zelo radi komunicirste. znate svetovali h imate dobro zražene proda|ie sposo-br>osti'' Aidružite se rtaidmu naročniku, ki zaradi éiritve p^lovanja ns območju Kranja Isče primerne kandkJate. Trenkwakter kadrovske storrtve, d. o. o.. Lesk^ škova cesta d e. 1000 Ljubljana, prijai/e zbiramo do 26. VMW. mojedelo.com. 2009. Več na CNC oper Ate r. m/} - R^tinje C^nfprvRkfHn) Zantevanc znanje, na^marsi zaUjučena srednja sola tehnične smeri, znanje matematike (trigonometrija, koordinatni aistemi). poznavanje računalnikov. CNC-sir> jev in njihove9a deksvanja. Seaway Group, d. o. o.. Pet rta lisice 2. 42Ô0 Bied, 06ÍM zbramo do 15. julija 2009. Več ta www. rT>ojedelo.com, Obvestila o dogodkih ob|avljamo v rusriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Spominska slovesnost pri Ruski kapelici Vršfč-v nedeljo, 26. }ulljâ, bo obio. uri spominska slovesnost pri Ruski kapelici, po slovesnosti pa program v Kranjski Gori; ob 1145 odprtje razstave ruskih ikon v hotelu Laríx, ob 12.13 družabno srečanje članov DSR ter gostov iz Ruske federacije in Slovenije, na katerega vabijo organizatorji Občina Kranjska Gora, Društvo Slovenija-Rusija in Veleposlaništvo Ruske federacije. Na družabnem srečanju bodo nastopili ruski gardisti in garda slovenske vojske, v kulturnem programu pa bo nastopila tudi pevka Manca Ismailova. Razstava ikon v hotelu Larix bo odprta do 31. julija. Kranjskogorski festival kullnarike in vina Kranjska Gora • Vabljeni na Kranjskogorski festival kulinarike in vina, ki bo od 9. do 11. julija. Predstavilo se boveč kot 25 različnih vinarjev na vinsko kulinarični tržnici in kuharji s slow foodi (Ana Roš, Eric in janež Bratovž). Vse trí dni bo poskrbljeno za obilico zabave z glasbenimi skupinami: ansambel Zlatorogi, The 8oth band, Gino band, Denis Novato in Atomik Harmonik. Več Informacij na brezplačni modn Številki 080/88 30 ali na 04/588 44 77 ali na infb(g)hitholídays1,2000 MARIBOR mmmi do 14. 7, 2009; AVTOHiŠA KRANJ, do.o. UUBUANSKAC. 22. KRANJ dO 8. 7. 2009; AVTOHIŠA KRANJ. d.&a. UUBUANSKA C. 22, KRANJ do 6. 7. 2009; GRADBENO PODJETJE BOHINJ. D,a. TRIGLAVSKA 0. 8, BOHINJSKA BISTRICA TAPmnR do 8. 7.2009; TR&ODOM NO. 1. áoa.. IP.- PUŽE 10 B. BEGUNJE SDJW do 8. 7. 2009; RAMI2 ZUKIĆ 5.P., BUKOVICA 16 A. SaCA OiMNIUR dO 19. 7. 2009; REGIUS, d.o.o., ZAGREBŠKA G. 2(1,2000 MARIBOR PAOOiUAlîC dO 13. 7. 2009; ACRON, d.o.o,, POD GRADOM 2. 2380 SLOVENJ ORADEC Û0 8. 7. 2009, DAVORINA PIRC. S.P.. t. SVOBODE 7, BUD do 15. 7.2009; VENERA SHOP, d.o.o., 211 JEZERSKO 82, ZG. JEZERSKO KUlUm do 11. 7. 2009; OSNOVNA ŠOLA MATIJE VAUAVCA, ŠOLSKA UL 9, WíEDDVOR do 8. 7. 2009; 8L0RE3T, d.o.o,, UKOZAR-JEVA UL 3. UUBUANA NATAKAR dO 18. 7. 2009; NJAM NJAM SLAŠCtCC, d.0.0. JURCKOVA C. 225, UUBUANA BOUnÙUHfESOlUfC do 1S. 7 2009; CENTER ZA S0CIALN3 DELO ŠK. LOKA. PARTIZANSKA D. 1 D, ŠK. LOKA do 11. 7.2009; OBALNI DOM UPOKOJEN CEV KOPER. KROŽNA C. S. 6000 KOPER SREDNJA ronJCMA IHIÍIMZIA do JO. 7.2009; ARCTUS, d.o.0.. TfilNKDVA UL 2. 60DD KOPER do 2S. 7. 2009; HOTiL LEONARDO, đ.o.a. KONJIŠKA C. 8, 2317 CPLOTNICA dO 7. 7. 2009; KOTEL MALOGRAiSKI DVOR. d.&.a, SlAMNIKARSKA C. 18,1230 MŽALE I* do 13. 7. 2009; MANPOWER, D.O.O., DUNAJSKA C. 49. UUBUANA do 8. 7. 20C9; MARMITE, dj>.a. KOROŠKA C. 10. KRANJ do 16. 7. 2009; TEHNOCAR d.o.o.. BRODE 20, ŠK. LOKA do 26. 7. 2009: TIP-TOP DESIGN, d.o.o., KOMPOUE 68. 1312 VIOEM - OOBREPO-UE do 12. 7. 2009; GREGOR SODJA. S.R. BOHINJSKA ČEŠNJICA 81. SREDNJA VAS V BOHINJU STHOJNI TEHNIK do 13.7.2009, Al-REM ONT KRANJ, d.o.o.. U UB U AN SKA C. 22, KR/^J aOOBOTEHRIR do 16. 7. 2009: KREATA, d.o.o.. GORENJSKA C. 39. NAKLO ElflOBOTEHNIK ELEXTRMIK dO 11. 7. 2009; PREOENCE. d.o.o.. DVORSKA VAS 37 A. BEGUNJE MihlNAUIIŠM TEHNIK do 11. 7. 2009: SITRA d.o.o., SP OTOK 23, R^OVUICA MRNUCPrTIC TIHNIK do 10. 7.2009; MIKONA, do.o., PREDILNI-ŠKAC. 14. TRŽIČ n)2Mni6ll TEHNIK do 15. 7. 2009; MANCA MALI, S.P, ALP* SKA c. 37 8, LESCE EKDNOttSn ÏÏHNIK do 8. 7. 2009: PREVAJALSKI STUDIO EKO, d.0.0., POLJANSKA C. 14. UUBUANA dO 19.7.2009; RATIO. d.Oi). STflUŽEVO 3. KRANJ KÛMERCIAUSÎ dû 26. 7. 2009: ZALOŽBA MIKLOŠIČ. ÛS>Xi.. PARTIZANSKA C. 3,2000 MARIBUR VZSOJrTEU PREDlOLSKrH OTMK do 11. 7. 2&09; OSNOVNA ŠOLA 16. DECEMBRA. U L ALOJZA RAB1ČA 7, MOJ-STR/WA do 8. 7. 2009; V2SOJN0VARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE, 0. CIRILA TAVČARJA 21. JESENICE ZDfMVSTffNI nHNIK do 11. 7. 2009; OBALNI DOM UPOKOJENCEV KOPER KROŽNA C. 5. 6000 KOPER UlBORimLfiKI TEHKK do 2. 8. 2009; OZG. ZDRAVSTVENI OOM ŠK LOKA. STARA C. 10. ŠK LOKA SREDNJA STROKDïNA AU SnOhK UOUAZBA do 18.7.2009; AGENTA 38 d.0.0. STEGNE 27, UUBUAKA do 8.7.2009; ALPINA, d.d.. Žiri, STRO JAR-SKA UL 2, ŽIRI do 7.7.2009; HOTa MALOGRAJSKI DVOR d.0.0., SLAMMKARSKA C. 18.1230 DOMŽALE do 27. 7. 2009; KURÁTOR d,3.o., STUDENEC 17, 1260 UUBLJANA • POUE do 7.9.2009; MERKUR zavarovalnica Id, DUNAJSKA C. 58. UJBUANA do 13.7.2009; TRENKWALÛER. d.ao.. LE-SKOŠKOVA C. 9 E. UU8UANA do 19.7.2009; MIHA BOHINC S.P, LANGU-SOVA UL 26, RADOVUlCA EKONOHCT ZA UCAUZE IN PUNIMNJE do 10. 7. 2009: TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVUlCA, 10.0., UUBUANSKA C. 56. RADOVUlCA EKONOKIS7 2A DEKARNISTIO. RNANCE. RAf^AO- loosmo do 8, 7. 2009; GIMNAZIJA ŠK LOKA. POD- LUBNIK1 B.ŠK.LOKA Učrmj RA2AE0K6A POUKA do 18. 7, 2009; OSNOVNA ŠQLA MATUE ČOPA KRANJ, UL. TUGA VIDMARJA 1, KRANJ PREDiETNI UČITEU BIOLOSUE do 18. 7. 2009; OSNOVNA ŠOLA h4ATUE ČOPA KRANJ. UL TUGA VIDMARJA 1, KRANJ , INl KEIIU6 > do 8. 7. 2009; K£NEX d,o o., SELA PRI DO-; BDVí3A.a257 00B0VA ; UNN.01PLIN2.A6RONOtfUE : tfo 10.7.2009;'rcRRAPLANTd.o.o.,0REŠ-. JE NAD StVMCO 23, 829U SbVNiUA ' DIPL INl. GRADBENimA (VS) dO 9. 7. 200S; K K - MONT, d.o.o., GODE- MARCI 13,9243MAUNEDELIA : UNIV. Dtft PfUlINIK do 17. 7. 2009; NOTARKA • MARUA MUR-NIK, KOROŠKA C 21. KRANJ j DIPL VZBOJrTEU PREDŠOLSKIH OISOK (VSI do 11. 7. 2009; OSNOVNA ŠOLA MATUE VALJAVCA PREDDVOR. ŠOLSKA UL. 9. : PREDDVOR ! J*ftOf. RAZR£i)lg6A POUKA i do 1Î. 7. 2009, OSNOVNA Š3LA 18. DE-: CEMBRA MOJSTRANA. UL ALOJZA RABI- ČA 7, MOJSTRANA do 15.7.2009; OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA UPNICA. UPNICA 12, KROPA PROF. RANCOŠČINE do 8.7. 2009; G MNAZUA ŠK. LOKA. POO-LUBNIK 1 B. ŠK.LOKA PROF. ANGLEiCiKE do 8.7. 2009; G MNA2IJA ŠK. LOKÁ, PDD-LUBNIK ÎB, ŠK.LOKA do 8.7. 2009; OSNOVNA ŠOLA DAVORINA JENKA CERKUE, KRVAVŠKA C. 4, CER-KUE PROF. IfAN^NC do 8. 7.2009; GIMNAZUA ŠK LSKA, PODLU 8NIK 1 B. ^ LOKA PROF. KEMUC do 8.7.2009; GIMNAZIJA ŠK. L3KA, POD-lUBNIK 1 B, ŠK. LOKA AICA0EM8KH8US&f NIK mi ZA KLAlUniRNE HSTrnWENTE do tO. 7. 2009: GltôBENA ŠOLA KRANJ. POŠTNA U L 3, KRANJ PROF. NUrSMATlS IH RZiKf dO 11. 7. 2009; OSNOVNA ŠOIA VODICE Ob šoli 2. Vodice. OB ŠOU 2.1217 VODICE AUDENSKI BLAS&fKIK tTOUST do 10. 7. 2009: GLASBENA ŠOLA KRANJ, POŠTNA Ui- 3, KRANJ AKADEMSKI TROftENTAA dO 10. 7. 2009; GLASBENA ŠOLA KRANJ, POŠTNA LL 3, KRANJ »AOEttSKI fiLASBcNIK I1)U(AL£C tio 10. 7. 2009, GLAS8CNA ŠOLA KRANJ, POŠTNA UL. 3. KRANJ Kmmti GU^NK KOirn»BAsm do 10. 7. 2009; GLASBENA ŠOU KRANJ, POŠTNA UL 3, KRANJ AWWSKI 6LASSčNtK HXfJ\S\ dO 10. 7. 2009; GLASBENA ŠOLA KRANJ. POŠTNA UL 3. KRANJ AKACfEMSKI 61ASBČNIK UJUOlETm dO 10. 7. 2009; GLASBENA ŠOiA KRANJ. POŠTNA UL. 3, KRANJ dR. MEDICINE do t1. 7. 2009; BOLNIŠNICA SEŽANA. CANKARJEVA Ul 4.8210 SEŽ/^A do 9. 7.2009; OZG. ZD BLED. ZDRAVSTVENI OOM BOHINJ. MLADINSKA C, 1. BLED do 9. 7. 2009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM JESENICE. C, MARŠALA TITA 73. JESENICE do 26. 7. 2009; OZG. ZDRAVSTV^I DOM TRŽIČ, BLEJSKA a 10, TRŽIČ Oa DENTAUE ■EOlCItf do 29, 8. 2003; OZG, ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA. STARA C. 1D.ŠK. LOKA do 19. 7. 2009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ. BLEJSKA C. 10, TRŽIČ OIPLORIRANA MQIICMSU SESTRA flSI do 11. 7. 2009; VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE, SP. PLAVŽ 3. JE« SBJICE DA MEDIDNE SPECIAUST SFLOÍNE MEMQNE do 9.7.2009; OZG. ZD BLED. NRAVSTVENI DOM BOHINJ. MLADINSKA C. 1, BLED oa MEDtCtNE SPtCULm PEDIATUJE do 23. 7. 2009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM R/SDOVLJICA, KOPALIŠKA C. 7, RADOVUlCA do 29. 8, 2009; 0!C, ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA, STARA C. 10. ŠK. LOKA UNIV. OtPL SOCIAUIIOEIAVB do 8. 7. 200D; CENTER 2A SÛCWLNO DELO ŠK. LOKA, n^RTIZANSKA C. 1 D. ŠK. LOKA VUOKOâlLm STBOUVNA IZUAAZBA dû 19.7.2009; BUGOJČO MICOV S.P., KOLODVORSKA C. 7. KRANJ UHmERZiïnNA OOMAZBA dO 29. 8. 2009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA. STARA C. 10. ŠK. LOKA dO 11. 7. 2009; VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE, SR PLAVŽ 3. JESENICE NPK VitwM čml/nnnMet tMfn do 12. 7.2009; VARNOST VIČ, d.d, KOPRSKA UL 94, UUBUANA Pnrti Mena nnti cHtfQsm k »iMki Im fc BS a antiffl^ aridl Hfliiftnli n lán 9l)rini na Pm bki zifid iM {éito a ÉBliiH te, aktmw Mem tzb»* iji. imfeno zBiH h »fiHM Inp aUm). WimMI II wUrtl»oMdi«Mwk - « oilaRi Mk iItkM M b vite a dfb zm^ - ■ átmtí itrari RS n nMilm^i' UltfMlildfe. Bralce opozaijafno, da so morebitne napake pri objavi mogoče. 4 i ¥ L i GORENJSKI GLAS torek, 7. julija 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info(Sig»^as. fd 23 Spoznavanje krajev iz filma Moje pesmi, moje sanje Ždbnka • DU Žabníca s^abi na izlet, kjer bodo spoznavali kraje iz filma Moje pesmi, moje sanje, ki bo 5. avgusta. Odhod bo ob 5. uri zjutraj izpred vseh avtobusnih postaj od VirmaŠ proti Kranju z običajnimi postanki do Salzburga. Prihod nazal v Slovenijo bo v večernih urah. Cena je 40 evrov, vsebuje pa avtobusni prevoz s cestninami in parkirninami, vstopnina, vodenje \n organizacijske stroški ter dodatno zavarovanje. S seboj imejte en osebni dokument. Prijave se pričnejo zbirati v ponedeljek, 13. julija, med 13. in 15. uro nateiefon 04y'23i 19 32 pri Marl Pečník do zasedbe avtobusa. Rok plačila je do v avgusta. Pohod na Struiko (Veliki vrh, 1944 m) • Karavanke Žabnica > DU Žabnica vabi na pohod na Struško oz. Veiiki vrh (1944 m) - Karavanke v sredo, 15. julija, z odhodom ob 6. uri izpred vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha proti Stražišču. Odpeljali se bomo na Gorenjsko do javorniškega Rovta 973 m. Prijave in vplačila sprejema Lojzka Dolenc na tel. 04/23117 15 aii 051/246 390 od 8. do 10. juiija med 13. in 13. uro do zasedbe avtobusa. Rok plačila je n. julij. Cena je 14 evrov» vsebuje pa prevoz, vodenje In zavarovanje. Obvestilo: Planiranega izleta na Krniško Glavico ni mogoče izvesti zaradi poškodovanih poti. KONCERTI Večeri z okusom pod marelo: Tomaž Pengov Kranj • V Klubarju na letni terasi bo 11. julija nastop enega najpomembnejših slovenskih kantavto rje v Tomaža Pengova s pričetkom ob 22. uri, vstop prost. Informacije: wv^.ksk.si Koncert X Muza Bled - V trgovskem centru 8led v Cocktail bar Apropos bo 9. julija koncert skupine If ob 21. uri, ki bodo Izvajali glasbo skupine Pink Floyd. Koncert X Muza (art pop, rock, jazz, tango, šanson) bo 10. julija ob 21. uri. Vstopnine ni. Infor-maciie: MWuw.anroDOS-bled.si SPOROČILO O SMRTI Kňr iivi, umrt. da se iz čoinosti prelije v večnost. (William Shakespeare} Sporočamo žalostno vest. da je po hudi bolezni nenadoma umrl . Aleksander Ravnikar (1951-3009) dolgoletni dan Sveta Mestne občine Kranj. Spominjali se ga bomo po njegovem dolgoletnem družbenem m političnem delovanju ter prizadevanju za spremembe na bolje, takov kranjski občini kot pri opravljanju funicdj na državni ravni. bkieiio »užaljt; izrekamo ujcovi družini. Župan Damijan Peme v imenu Sveta Mestne občine Knoj in občijuk« uprave OSMRTNICA V 101. letu življenja nas je zapustila diaga teta Marija Simčič - Meri iz Tržiča, nazadnje stanovalka doma Petra Uzarja Tržić Pokopali jo bomo v petek, 10 juiija 2009, ob u. uii na tržiSkem pokopališču. Žalujoči: nečakinja Magda Lesjak in nečak MiJol Bevc z družinami gg naročnine 04/2014241 e-pû§td: na ročni ne@g*glđs.si www.gorenjskigíasi' LOTO Rezultati 53. kroga - 5. julija 2009 15, 23,28,32.33,34.39 In 6 Lotko: 1 95867 Loto PLUS: 6, S, h 18. 25, 35. 37 in 30 Predvideni sklad za ^ krog za Sedmico: 1.700.000 EUR Predvideni sklad 54. kroga za Lotka: 490.000 EUR Garantirani i;klad $4. kro* ga za PLUS: 60.000 EUR i SDom /•A V poslovne &ianovanjsk*m obj«Vtu nt Nuorjcvi ulici v Kranjui bivli Dom |LAe prodajamo novo, takoj vsdjlvo 2 * sobno stanovanje v izme* n b\t$o m: $ pnpadajočim piricirnim mçftoni v parkirni h\il V poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici v Kranju, biv&i Dom )LA| prodajamo novo^ tako^ vs«ljive 2^1 * >obno stanovanj« v iz* meri 7613s rris z dvema pripadajoči ma parkirnima mestoma v parkirni h)Si in s pripadajoâo shrambo. V poslovno stanovanjskem obiektu na Nazoqcvl tilSl'120, 041/755-296, 040/204'66i, 041/900-009 e-posta: itd.n«prefnKnine(p$*oin«t wnvw.ítd-plus^i J-U R 1 • A N |UR*TAN, něpremíčnirte, d o. o. PE Caitkaijeva ulica O} (staro- nevino jedro), 4000 Krar)j, tel.: 04/236-92*i4, mobc 041 /451-S57 e-oolta: ínfo^íijr*tan.$) MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM DAEWOO nufiď 1.5, i. 97. vend po úo^woru. 9 040/734-235 scosesř HYUNDAI Ato$, I. 2002. 53 000 Km. cena: 2.500<00 EUR. « 031/599- 770 mosml STROJI IN ORODJA pnODAH ViUCE od vtwtw ^ndos. 9 041/214- SOO ŽIČNO ^rotijo t. 99» v obratovalnem stanju, O 041/669-e89 GRADBENI «MATERIAL GRADBENI MATERIAL KumM ODKUPUJEMO hloMno in celulozni jesiglavcev, 904V7S8-932 mo»ii KURIVO PRODAM ORVA aJi ružagaru, možna dostava, o 04W7ld-0l9 mums , lavof, ifr. ir doaave. drva bukev. sen, hrast, možnost cens 40 EUR. 9 070/32iW»3 DRVA možrost plačila na oOroke, metrska dll razžagana. možnost dostave. • 040/3â&-710 ORVA kvaJrietna hrastova, cepljena i^rva, metrska ali razža^ana» n^ožna riidl dostava, « 04iy63&-348 eocoess i čas od poiMdeljka do ietrt STANOVANJSKA ka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. urC/ sobote, nedelje in prazniki zaprto. OPREMA GOSPODINJSKI APARATI NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM STANOVANJE v Stražiéču, pmiičie slanovanjsKe $1.80 m2. CK na Dim, v celoti sdaotirano, ^k, 9u.uuu EUR. tr 04!/326-647 PRODAM ZMR2OVALN0 om»ro 9 6 prhali ugodno prodam, tP 04/25-11'451, 040/d9^6d HIŠE NAJAMCM HIŠO v okolio Kranja, âko^ Loke aii Medvod, O 040/2e&'283 00f>iňí2 ScrtOljea ulica j, 4000 :Cranj www.mpmnîaiiAt^nilti (v: 4 28J )9 07 VRTNA OPREMA PRODAM BAZEN. 1 leto rabljeno, 366 x 76 cm. cena po dooovaru. 9 040/232-490 TU RIZEM v KRANiSK) OORl oddan 9»trm in vi- hendvf^don.9031/311-056 eoosgeo ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM VSAK DAN gladiolin. svaze rezano cvelle lilij In « KMETIJSTVO PRIDELKI PRODAM ĆESNJE, kvaTitatre domača hruslauke, dnevno nabrane, ugcdno prodaj (no. Kmataia Prir«. Hudo i (od Kcmxíu). "rTC,tř 041/747-^23 KUMARICE a vlaganje. »20. Krart. «04/2024-235 ZAPOSLITVE (m/ž) HUDIM BAR MONIKA zaposli dekle za delo v strežbi, delovni àas po dogovoru. Ši-Dec Monika, s. p., Ve(esovo 56a. Car-. 9 040/33CM>60 mo39I8 OOSTAVA hrarie RCANTO Kranj redno zaposli tskuienega ptcopeka. odr>č-no plačilo. Justr. d. o. o.. Selmià^e 1, 4000 Kranj. « 041/505064 {igorh 031/473-816 (Matei} scos^az USTREZNO osebje za delo v rsstavra- siji na Sledu. Okarlna, Kortieoska c. 16, Bled. «041/632-369 ZAPOSUMO sotarjâ &4i;ate9orijd, po- 30i: komercialist. Mešanja Sreflon;, Franc Gregore, s, p,. Golniskac. 102, « V PC KRANJ criućmo en zaposlimo te-ietoni9ta/ko, d^ilo od por^e^telJVA rlr» petka od 8. do 14. ure, Fan:om international, d. o. o.. Ul. M. Qr^renbrolch OSI/435-145 ZAPOSUM v awtofemonrni d^ iavnosb, <1101'toža »itoetekei. zažeierte z- kusnie. Jekvčan, d. o. o., Ž^lca 24, Žtfyiica. 004I/7S6-18Ô ZAPOSLIM orodjarja 2 nakâjtatnimi delovnimi izkionjami, jcžjonoz s.p.. Selo pri Vodicah 6, Vodica,« Q4i / (»003082 IŠČSM dČEM DCLO, Kod9n)a za»enlc (tudi na Strmini), obresovanie žive meje, 9 POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDm 0010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ĆAS, TIR UPOKOjENCE, do 50 % obr.. obveznosti njso ovira. Tudi kre* diti Qâ vozild ir> le»$irigi. Možnost odplačila na po)c^nî-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robvt Mlinska zz, 2000 Maribor, 02/252^26,041/750^60 STORITVE NUDIM AOAPTACkIE. nov^radnje od temelja do sfrehe Notrarje on^ete. fasade. kamnite ika/pe. urejanja in tlakovanje dvorišč, z na&'m ali vašim mďerialom, SGPB^i d.n.o.. Strutevo 3a, Kranj, 9 041/222-741 ASTERIKS SEMČILA RoTnar Peter. p.. Senićno ?. Krize, tel: 56-55-170. 041/733-709: žďieiíe. rotoji, rolete, lamelne zavese, ptise zavese, komerniid. riwkizB, «VMiw. astefi^ riet 900»» BEUEHJE h sten. pi^. tnsĐ, barvanje nepusčev Trt fasad, đeknttvn oriatj m opM, PSiec Ivo s.p.. t79.N^. «031/392-609 DELAMO vsa ada^ deta. notranie cfre- te in tasade 2 naàm âl vaèim maiensriom, A*- Mnit. d.o.o.. Žabnica 47, Žabnica. 9 04l/2Ô&47d, 041/673^ ocoMt IZDELAVA podstrešnih stanovanj po sistemu Knaul, montaža atralnih oken VeluK in ponašanje laminatov. isd. br^ narto m nadstreškov, prevozi z avtodvi-Qalom, Dam|a;i Mesec s p,, Jazt^ne, Poljane, tr 041 /765-642 IZVMAMO sanac«e cfrrviîKov. vrtanje, a- (tđi/a, montûa ncAin, pu|jrite jedilni sladkor po 25 ^ C)0 ugodni ceni Korotan. d, o. o., SfTulevo 20, Kranj, 9 04/ 202^2-35 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Anice Križaj Petříčkové mame z GodeáiČa se svojd iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pri i atel j em, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo njenemu najstarejšemu vnuku, organizaciji ZB k organizaciji RK za lepe besede ob njenem slovesu. 2alujoči: vsi nleni 24 GORENJSKI GLAS lorek» 7. julija 2009 Anketa Proti gradnji blokov Mariawa Ahačič Glede na ostro polemiko o tem> ali spremeniti občinske prostorske dokumente in tdko za stavbo nekdanjega Merkurja v Lescah omogoči* ti gradnjo blokov» smo kraja* ne Lesc vpra§aii za mnenje, kaj se jim zdi primerneje: bloki ali individualne hiše. Fote. 4nb SulovK Maja Olip: Zdi se mi, da se Lesce že tako prehitro razvijajo in da zato bloki ne bi bili najboij primeren način gradnje. Ve-Itko je že pozidanega» individualne hiše bi pomenile manjSi poseg v prostor. Boris Mantel: Saj smo vsi proti blokom, mar ne? Hiše naj bodo za nekdanjim Merkurjem, Woke pa, Če jih že morajo, naj gradijo na primernejših lokacijah. Prepričan sem» da bi se našel tak prostor. jasmina Alíši6 Kot prepričana "zelena" nisem prav za nobeno gradnjo več * ne za hiše še manj za bloke. Sama bici^r živim v bloku, a tako rekoč iz prve vrste lahko spremljam, kako okoii mene raste beton. Aleksandra Teska&. Bloki? Zakaj pa ne> saj mladi tako ali tako nimajo kjer živeti. Lesce so zelo lep kraj in mislim da tega nití bloki» če $0 primerno postavljeni v prostor in primerno načrtovani, ne bodo spremenili. Mate) Burgar: Če bi gradnja blokov pripomogla k razvoju Lesc, sem za. A le pod pogojem» da je prostorska umestitev pri* merna in da to podpirajo tudi krajani. Le pod tem pogojem bi gradnjo podprl. V Tržiču dišalo po bržolah Minulo soboto je v Tržiču potekal prvi svetovni festival tržiških bržoL Najboljše so presenetljivo skuhali lezeriani. Ana Haktman Tržič - V soboto je dogajanje v Tržiču zaznamoval prvi Svetovni festival tržiških br-žol. "Gre za nekakšno ovčjo obaro, ki je edinstvena sped-aliteta, zato je škoda, da jih ne bi ponesD v Širni svet," je pouiiarila Marjana Zupan, predsednica tržiškega turi- stične^'drulfr^, ki je bržo-Ijado pripravilo v sodelovanju z obi^o in Prostovoljnim gasilskim društvom Tržič. Tradicija kuhanja trži- šldh bržol sega v 17. stoietje, o njih je pisal že Valvasor. "Marsikje jih še kuhajo, a večinoma le ob ŠiiStaisld ne- 8 2 Ekipa jezerska ovčka je postala zmagovalka prvega Svetovnega festivala tržiških bržol delji, zato je namen festivala mdi, da bržole ns bi šle v pozabo in da pokažemo bogato kulinarično dediščino. Pre^ malo cenimo tisto, kar je larji pa so prevzeli delavnico voljo smo imeli dva kilogra- stičnega društva Tržič, tretje naše, ' je dodala Zupanova. izdelovanja ovčk ter prikaz ma mesa, dober kilogram pa ekipi Peka. Poleg že ome- V atriju občine Tržič je pletenja in predenja. krompiija, kilogram čebule, njenih sta tržiške bržole ku- bilo pestro vso soboto. V Obiskovalci so z velikim za- poper, sol. brinove jagode, od hali Še ekipi Modii diikaČ iz sklopu prve bržoljade je na- nimanjem spremljali tudi pet začimb pa mora prevladovati Tržiča in medobčinskega mreč potekal sejem starih ekip, ki so se pomerile v ku- šetraj, a ne preveč. Bržole je društva gluhih m naglušnih predmetov, predstovili so se haniubrlolvkotiičkihnaod- nato naša kuharica Mici še Auiis Kranj. različni rokodelci, pod vod- prtem c^ja Tričlanska stro- malo 'zacoprala', vse skupaj Jezerjani pa ne slovijo le stvom slikarja Saša Gantarja kovna komisija pod vod- pa se počasi na zmernem po kuhanju tržiških bržol, je potekala slikarska delavni- stvom kuharskega mojstra ognju kuha tri ure," je razlo- pač pa so očitno tudi zelo do- ca, izkupiček od prodanih Andreja Kuhar^ je imeb tež- žil Silvo Pbznik Kot je deiaJ. bri jedci. V igri Naj jedec je slik namenili gluhi študent-' ko delo. Poudarila je, da bi so pri njih doma bižoie na je- namreč pordjo bržole najhi- ki Petri Ćanak iz Zvirč, atrij bili zmagovalci lahko prav vsi, dilniku vsaj dvakrat na me- treje - v minuti in štirih se- so krasila otrolka likovna prvo mesto in prehodni pokal sec: "Mladina ni pretirano kundah - pojedla Helena dela na temo ovc m bržol, tr- pa je dodelila dopi jezerska navdušena nad njimi, a sta- Plaznik z Jezerskega, drugi žiški muzealci so pripravili ovčka, ki so jo sestavljali Silvo rejši jih imamo zelo radi, pa je bil Tržičan B<^tian Moč- delavnico izdelovanja pred- in Matej Plaznik ter Mid Se še zdrave so/' Drugo mesto je nik, tretji pa Kranjčan An- pasmkov, podljubeljski šo- klič in Majda Gašperlin. "Na komisija dodelila ekipi Turi- drej Osterman. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno z dežjem, vmes bodo plohé in nevihte. V Sfedo bo oblačno, padavine bodo oslabele in do večera pone- hale. V četrtek bo sončno, proti večeru bodo nastajale plohe. $ AgéwTji PS zj okedj»! Ur^d za meieor^Mt« TOREK 16/23 o SREDA 15/20^C ČETRTEK 11/24^C o a/1'-C o rl»A 26/21-C |€senice Močno deževje zalivalo ceste in kleti Včeraj okoli poldneva se je na Jesenicah in v okolici razdivjalo neurje z močnim dežjem. Obilica vode je povzročila kopico nevšečnosti, zalilo je številne Meti, poplavljene so bile ceste, nekaj časa tudi magistralna cesta med Žirovnico in Jesenicami pri Acroniju. člani civilne zaščite, poklicni gasilci in čiani šestih.prostovoljnih gasilskih društev so takoj odšli na ter^ in pomagali pri črpanju vode. U. P. ..i * • 'I' LguagANA Priključek na Celovško zaprt vse poletje Včeraj so začeli obnavljati obe priključni rampi, ki ob predoru Šentvid vodita s Celovške ceste v Ljubljani na gorenjsko avtocesto in obratno, zato bo priključek Ljubljana Šentvid zaprt zâ promet predvidoma do konca avgusta, so sporočili z Darsa. Promet bo v času zapore preusmerjen prek šentviškega predora na priključek Koseze oziroma priključek Brod. Izvozno-uvoz ni rampi sta del stare šentviške galerije in ju je ob obilnejšem deževju zaradi dotrajane hfdroizolacl-je velikokrat zamakalo. Poleg obnove hidroizolacije bodo opravili tudi sanacijo in zaščito betonov, prebarvali bodo tudi stene. S. S. Novorojenčki Minuli tedne smo Gorenjci dobili 48 novih prebivalcev, od tega v kranjski porodnišnici30, v jeseniški pa 18. V Kranju se je rodilo 19 dekličin 11 dečkov. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4190 gramov, najlažja pa deklica z 2110 grami. Na j nicah se je rodilo 10 deklic in 8 dečkov. Najlažja je bila deklica z 2440 grami, najtežji deček pa 3690 gramov. PPÎ né POítT:ÍAj(Q if -.«t-. ^ RADIO KRANJ d.o.o. Strítaríeva ul. 6. KRANJ «M) (M) 3S1 (04) 2022*222 <051) 3O3-ft0S FAX <04) 281 (04) 281 www.radio-kranj.si .«I i i i