p8«''- m I Posamezne Številke« Navadne Din ob nedeljah Din 1*5< «nb .TABOR* hUja nak im, r 4 ’ ' -f . neddi« » praznike*# afc lf iSs/Jt''V''Y »lomom noolednjega dne U /* * h » 14f—» na Izkaznic D tft, K. 7 ^ PbRnltfa^pJašilKii v floJSvInt tK •rrv--. . .■n/**/* ' V p* do^ovorm >^^OB,PJ JSSra it«*.« Posamezne Stevilke> Paradne Din I'—y ob nedeljah Din 1*50l UREDNIŠTVO m aabafa * M»rt-boru, Jurčičev« «L iL 4, L nnd* ctropjo. Telefon interuH* st. 276, UPRAVA •* nahaja o JneRčevi a lici H* A pritličje, dorao Telo* foo at, 2l> — SHS pošt*o2«feovo< račun Uen. 11*787. No naročil« Kren denarja ae n« Muro, - Rokopisi po ae vračaj©. Leto: IV. Maribor, nedelja 23. septembra 1923. Številka: 215. i: '.*n _______ iMW8WjgggggggSS£BB5E5EEE Skupščina in roško vprašanje. k Maribor, 21. septembra, '■prodna skupščin a se je sestala. Pr-^ kar ji j6 vlada predložila, je zakon-.. načrt o dvanajstinah. Vlada očivid-^ Potrebuje denarja. Irt kakor na po-ho 80 nem^i in turški poslanci skup-j6, * radikalci od,glasovali nujnost. V fr 1(t 8^a se' Pašič in Mussolini idn, novami korespondenci, jo pač e-tolažba, da so Nemci in Turki še kavalirji; utegnilo bi Se namreč tovtifc! ^ inieli y najresnejšem tre- 5„0„ u vladno krizo. Interpelacija de- ^oljW e®a kluba je vladne kroge ne-Pogrela. Demokrat j e so ob sploš-j^ .P^bravanju opozicije zahtevali po-^ a 0 vprašanju, ki jo v tem1 trenut-b^^^tualnejše; o sporu za Reko. Ni ft^^^^iniivoBti, kako se je g. Ljuba IDtla?-0^. trudil, da bi se otresel inter-zahteva od g. Pašiča račun, znano je, da 'naš sivolasi premier ‘.'V- . ■— račune, zlasti če gre za ®loin zunanje politike. On je di- t are 80^e il!l aad vse cerd SVO‘’ i^binet. Pa tudi nekaj drugega je Zuu-r®-1 imamo posebnega ministra za politiko, V resnici pa yodi zu- traoje^^iko g. Pašič. Imamo tudi no- ®ri ^gan-^nistra, vendar pa je treba ^ ®iavi tesnejšem slklepu čakati, da *hier je 5‘ ^ašič. Kajti paš sivolasi pre- tti Ar lT^ svoji starosti jugoslovan- Vzijc in radikalna stranka je *>V. SJJ idejni okostenelosti — jugo- i»a'Sc‘0- Radikalci hočejo danes ve- • ®dimi državo ohranjujoči ele- 2^ toto’ g. Pašiču še malo manjka, pa \a]^°gel kot najvišja avtoriteta v radi- stranki ponoviti besede Luisa ■ JhL>1)rža™ som jaz!« J5)rey®to vprašanje, v katerem se danes Hjn/^hje suverenost riaše države, je fe^ejše kot je bilo kedaj poprej. Še je vlada zatrjevala, da ne po-ttaK^ za las od ral>alllsiko pogodbe |e WSž® 3« bilo logično. Naša vlada ^ bi rokah dobro moralno orožje. reški spor pred airbitra ali ?®Wikoli mednarodni forum, bi htj^^trajska vlada povdarila: Skle-* Italjj° pogodbo, ki sta jo oba ^TodtiejJ^ ratificirala in ki je po med loiak. ^avu veljavina. Te pogodbe Sporazum opozicije v parlamentu. Enotno postopanje pri razpravi o Reki. * .1 ' Beograd, 22. septembra. Danes do- parlamentarnih skupin o skupnem na- jpoMne se je’ Vršila konferenca med atopu v parlamentu in nadaljni taktiki Ljubo Davidovidem, dr. Korošcem in v boju zoper sedanjo vlado. Dogovorili 'Joco Jovanovičem. Na tej konferenci se so se zlasti glede skupnega nastopa v je Ljuba Davidovič sporazumel z ime- parlamentu o priliki razprave^ o later- toovaniima načelnikoma opozlcijonalnih pelaciji glede reškega vprašanja. Burja v finančnem odboru proti vladi. Bedasta Lajava klerik lalnega poslanca Žcbcta. ’ Beograd, 22. septembra. Na dana- lokalnim oblastim, da kuluk po potrebi šhji dopoldanski seji finančnega odbo- uveljavijo, če se jim zdi potrebno, ra se je vnela debata o kreditu, ki ga Med stvarno raapravo o kuluku se 3» zahteva minister javnih del. Opozicija oglasil na prav neumesten način klen-je ostro kritizirala postopanje tega mi- »poslanca je povzročila hud nemir, »tvar-nistrstva, ki jemlje v poštev zgolj one ne kritike kuluka napravil demagoški kraje, kjer je zainteresirana radikalna medklic; »Naša stranka bo kmete tako stranka. Posl. dr. Hinko Križman je na- pripravila na kuluk, da jih bo nahuj-stopal zoper odobritev kredita, iz razlo- skala proti temu zakonu. Kuluk bo yo-ga, da ni bila dovolj upoštevana Hrvat- dil v revolucijo in anarhijo!« ska s Slavonijo. Obsojajoč vladno po- Ta nepremišljena izjava klerikalnega stopanje je obsodil tudi škodljivo absti- poslanca je povzročila hud nemtr. Stvar-nenco Radičeve stranke, ki je kriva, da na razprava je bila onemogočena, bko-ima sedaj radikalna stranka proste roke raj pol ure je bilo treba, da so se duhovi in da gospodari tako, kot se nji sami pomirili. Radikali so klerikalcem zagro-jj0ge- bili, da bodo uporabili proti klerikalni Posebno živahno je opozicija prote- stranki zakon o zaščiti države, češt> da v stirala zoper kuluk, ki ostane glasom stavni državi ni dovoljeno huiskati , . ,. , * proti zakonom! mi pripravljati revoluci- predloga o budžetmh dvanajstinah se ^ 2ebot je sam, oipazil, da je imel nadalje v veljavi. Opozicija zahteva pregiro^a asta in se je izgovarjal, da ni odpravo kuluka, ali pa vsaj spremembo mislil v tem' smislu. — Nato je bila seja dosedanjega zakona. Naj bo prepuščeno prekinjena. Popoldan se nadaljuje. ,v p 'ialbo ?^'11 - 'hŽimo, to, kar je v pogodbi, le. Ja zahtevamo. Nič več nič S šla še dalje ih je dala po-- teuj r^^rirati pri Društvu narodov. J^avn0 6^°Va pokazala!, da ji gre za r ■ 'spora in da je btvar v le,avii-Vl’'.0'c’<>v včlanjenih! držav, da m ^ejo 50 iuhu Društva narodov ^°hi v®ljavo pogodb, ki na njih l tozum dveh držav. ^ Pa ^1Bl ®ntt0 vlado sledili. Od tega ča ®e VSio :_____________v f^d ppjlizgublja v megli. Iz Beo-^.koinlbila;i??0 Ha jr azno vrat n ej že vesti ■‘6io, s;+-,aCl^?’ vlada sklepa, kurirji po i5«, a ja se spreminja od dne do .a si-v0]aa vtSein tem plava idealna sli-v) e.ga Premierja g. Pašiča, ki ^ v f.,036® kabinetu z gosjim i v roiu; »v ---------------- - o —— fire* , ’ ’ ’n — molči. - ez Ironij ki pere- dda. -ul f Je težko razumeti toolk KC^oana wSla ,je ooeksija Reko: pol-l*ila bifi- Priznava, da je vlada iz-nova ^ a tnkoj druga vest napove-^Plinii.05e da .j 0/J0l)r’Hvanju celokupne o-Qd e. Paš’ • - - Obsedno stanje na Bolgarskem. Nova revolucija zemljoradnikov ini ko munistov. — Ozemlje od stare Zagore do Yarne v rokah upornikov. — Vojaštvo po jnekod na strani upornikov. — Delavstvo pripravlja generalno stavko. Beograd, 21. sept. Iz Bolgarske pri- dni je odposlala vlada proti upornikom bajajo poročila o novi revoluciji kme- iz Sofije več polkov pehote, topništva in tov in o velikih bojih med vladnimi če- konjenico. Vlada je danes odredila motam! in kmeti. V Radomiru so kmetje bilizacijo milice, da tako zatre gibanje proglasili zemljoradnaško vlado. Želez- zemljoraduikovlh komunistov. _ _ niške zveze so prekinjene. Vladne čete Beograd, 22. sept. (Izv.) Komunisti so odrezane od zaledja. V okolici Samo- So pozvali delavstvo, naj se priključi kova so združene ženiljoradniško in ko- 'generalni stavki, ki bo pričela v dveh inunistične čete vrgle vladne čete nazaj, 'ali treh dneh. _ Tudi zcmljoraidmki ^ so V Tarnovu so ljuti boji. V Novi Zagori ‘izdali na svoje pristase poziv, naj še so komunisti proglasili sovjetsko vlado, 'priključijo stavkajočemu delavstvu m Vlada pošilja vedno nove čete proti u* tna.i ga v vsakem oz^_podtpirajo. pomikom. B e o g r a d, 22. okt. Včeraj je bolgar Beograd, 22. 'sept. (Izv.) O nemirih ska vlada izdala komunike, v katerem! V Bolgariji pripovedujejo najnovejše zanika vse vesti o revoluciji. Danes pa vesti, ki so dospele semkaj tekom dopol- prihaja iz Sofijo vest, da je vlada v dneva, da so zemljoradniki zasedli vse tevrlio preprečeni« hadaljnega razšlrje-ozemlje od Staro Zagore do Varne. V loja nemirov v fiotranjosti države vcera Lomu je konjeniški polk Tatzorožil in (proglasila obsedno stanje nad vso Bol zvezal vse svoje častnike ter na to prc- garsko. šel k zemljoradnikom. Tekom zadnjih (VELIČASTEN POB REB Dr. VLAD. Italijan! evakuirajo Krf. i SERNECA. , Pariz, 32. sept. (Izv.) Listi poročajo t Maribor. 22. septembra. 5z Aten: Glasom vesti iz angleškega vi- OB Mta. bo bsoi.TU.0K, M.-IO po- "J*!?3** T&rai *** ey mikajo po mariborskih ulicah velike Hijo množice ljudstva, spremljajoče na zad- t ČRNOGORSKI POSLANCI PROTI nji poti dr. VI. Serncca. Udeležba je z i PRINCU PETRU, všeh slojev ogromna. Ulice so polne ob- , Beograd, 22. sept. Poslanec Todor činstva. Tako veličastnega pogreba Ma- Božovi6 stavil na min. predsednika .tn .1 r. fn ni vrlrlol IMu i O Tl 41110 I« PD» o , . • 1 _ —„ iti na ministra za zunanje zadeve vprašanje v zadevi -prihoda bivšega črnogorskega princa Petra v Beograd. Zahteva od vlade pojasnila, ali je dvolila princu Vrnitev in nastanjenje v Beogradu. — Smatra to za samovoljen čin vlade, ki je v nasprotju s sklepom velike skupščine, s proklamacijo kralja in deklaracijo vlade. Črnogorska velika narodna skupščina je svoj ča« izrekla, da so Vsi člani nja niso zadeva ene same stranke, SC sedi pri državnem krmilu, temveč trudi zadeva one opozicije, ki je za državo, zali nje neznvisnost, celokupnost in mednar rodini prestiž. Parlament ima v takih trenutkih pravico in dolžnost, da odobri vladno postopanje in da dd zunanjemu ministru smernice za nadaljnje diplomatsko delo. V parlamentu je najlepše mesto, da ee prikaže enodušnost vsega naroda v obrambi naše državne in! nacionalne časti. Koliko večji bi bil naš ugled v Rimu in v ostalem inozemstvu, če bi parlament manifestiral za naše zahteve. Za talko manifestacijo pa je predvsem treba čistih računov med; vlado id parlamentom!. Radikaliski tisk je zelo originalen! v| obrambi zunanje-političnih metod sedanje vlade. Vse, kar vlada stori, mn je uspeh. Ce zunanjo politiko držav« promatramo z vidika vladajoče strank«, so uspehi prav po ceni. Pri kritiki zunanje politike je treba pripomniti, dal pri nas z malimi izjemami ni temeljnih razlik med nazori posameznih strank^ o razmerju do drugih držav. Demokratje, zemljoradniki in celo klerikalci bo v! širokem smislu za sedanjo smer naše zulnanje politike, tj. za Malo antanto, za izvršitev mirovnih pogodb, za politiko Velike antante itd. Celo hrvatski blokaši so vzlic Radičevi klepetavosti in! stpre-menljivosti proti italijanskemu imperija-lizrnu. Menda v vprašanju Reke ne boi diferenc med Srbi, Hrvati in Slovenci, če nam jc merodajen interes skupne dr* žave (magari federativne, če že kdo hoče). V vprašanju Reke bi se tedaj irtajr lažje prikazala naša skupna volja, da Ete ne damo od Italije- oropati in ponižati, zato, ker je Italija močnejša inl agresiv-aejša. ,, , Zunanja politika g. Pašiča iin rovari* šev ni zgrešena po smeri, temlveč po metodah. Pašičevo »čutanje« lit njegov od* por proti ustanovitvi parlamentarnega odbora sta samo rlva simptoma, ki ka* žeta, da pri g. Pašiču kot najvižji avtoriteti radikalno stranke nad vsem dominira — partijski interes. Partijski interes je kriv, da nas v inozemstvu ne zastopajo najsposobnejši in njemu Se imamo zahvaliti, da podlegamo v borbi z nacionalnim in državnim interesom Sosedne Italije, kjer je razlika m’e1'!? ra^un o Reki. Sedanje ta Qztiačiti11 je tako ribor že dolgo ni vidci. Natančneje poročamo v prihodnji številki. PRED VA7.N0 ODLOČITVO V DEMO-! KRATSKEM KLUBU. Beograd, 22. sept. Bahes je predsedstvo demokratskega kluba vse poslance kluba za torek nujno sklicalo v Beograd. BORZA’. _______ _______________ Čutih, 22. sept. (Izv.) Predborza. bivše dinastije Petrovič za večno izgna Pariz 33.80, London 25.64, Beograd 6.125, ni. Todor Bcžovič imenuje princa Petra Berlin' 0.000(10402, Praga 16.95, Milan najhevrednejšega potomca rodbine 1 e 25.33 Newyork 565, Dunaj 0.0079 tri osmi- 'trovie. Vsi poslanci iz Črnegore brez raz .............^ ne, Budimpešta O.nae Varšava 0.0018, like strank s»> ogorčeni na vlado radi epolitična vpraša-1 Sofija 5.37. s ^Qa* v^ll9či i1 ——■**'* %l w ^refiebati1 zmile«i™ izrazom — rie, Budimpešta O.one • Zunanjepolitična vpraš Ali je mogoča nova vojna? Zadnje dni je često čuti o ultitnlajtih, o vojnih pripravah, o gibanju cet na mejah, o resni mednarodni situaciji in' podobno. Temu stanju se prilega znana časnikarska fraza: »V zraku diši smodnik«. Ne rečemo, da ne manjka bojevitega razpoloženja. V Italiji imjajo fašiste, v Eolgariji makedohstvujušče, | H« Madžarskem iredentiste in prebujajoč« se Madžare, v Avstriji in Nemčiji ha-kcnkreuzlerje itd. Vse te organizacije vcepljajo masam' bojevitost in militaristična stremljenja. Moralno Bo narodi oboroženi do skrajnosti, a tudi dejansko je opaziti porast militarizma in oboroževanja. O pacifikaciji tedaj hi moči govoriti, kakorkoli bi si jo želeli. Mislimo pa, da vojne no delajo bojeviti geh®* rali in tudi ne polni arzenali. Za vojno ne zadostujejo niti bojaželjne organizacije. Zlasti, še dandanes n«. _ Moderna vojna je v najožji bvVzi z 'i gosipodarskian giUuui držav« vtoSEQfta^* L gt-vto posamezne 'državo pa 'jo 'danes rte-razrešljivo zavoaJjano z gospodarskim položajemi cele Evrope, še bolj kot so med seboj zavozij ana politična nasprotja, Modema vojna jo gospodarska .vojna; ona posega talko globoko v narodno In državno življenje, da jo zanjo treba neprimerno več pogojev in predpriprav nego za vojne v prejšnjih stoletjih. Lahko je bilo začeti vojno L 1914, danes pa je to izredno kočljiv eksperiment. Že stari Monteccucoli je dejal, da je za vojno treba denarja, denarja in zopet denarja. Svetovna vojna je bila sijajna ilustracija neločljivih vezi med fronto in zaledjem. Danes ni več glavno, koliko oboroženih' mož šteje armada, toioveč, kakšno jo gospodarsko stanje države, ,To se pravi: vojna ni zgolj politiono- tvojaško vprašanje, temveč gosipodarsko-'finančni problem par cxcellenee. Gospodarsko je današnja Evropa se bolj ranjena kot politično. Od tega ni iz-,Vzeta nobena izmed držav, ki so se ude-Jležile vojne, najmanj pa one, ki so v naši soseščini najbolj glasne v žvenketali ju z orožjem. Več kot polovica evropskega sveta ječi na posledicah razrušenega gospodarstva. Od Urala do Rena Se razprostira območje valutno devalvacije, produkcija pada, brezposelnost raste in' beda zavzema nečuvene dimenzije. V ostalih državah jo komaj nekoliko boljše, nobena pa bi no mogla^ brez globokih’ katastrof preboleti vojnega krvavenja in ponovnega uničevanja le deloma Vzpostavljenih gospodarskih 'vrednot. tV ara j o Se dni, ki mislijo, da bi na Bojiščih bilo toliko vojnega duha kot ga je sedaj v izvestnih madžarskih, italijanskih ih nemških listih. Prvi vojskovodje So priznali, da je vojni duh med vojaštvom! večjega pomena ko naj večji 'topovi. Razkroj aVsitro-ogrskc, nemške, ruske iJS bolgarske armade ob koncu Svetovne vojne je najboljši dokaz, kako je z armado, kadar zmanjka vojnega duha, discipline in’ — živcev. Povojni 'človek jo velik v Besedah id surov v 'grožnjah, težko pa je verjeti, da bi večini hujskačev, okoli raznih bojevitih organizacij dišal srmodn ik. Morda izd a-Ječ i« kadar ni resno, toda v novem človeškem klanju ne. ! /Sreba je pomisliti tudi to, 'da bi vojna večjega ohisega po vsej verjetnosti ianvala boljševizacijo Evrope. Državo Bi bilo kakor bolmifc, ki je nedavno preboleli težko bolezen in! ga je sredi rekori-Valetscenec napadla nova bolezen’. Tu ine potifagajo velike besedo in romantična ■getela: zakoni narave inl družbe Ko železni ht neizprosni. Ljudje bi vjdeli v iboijševizimh. edin izhod, kot so ga videli leta 1918 irtai mteščarilslko Vojno V Rusiji. Sploh bi Evropo zadela uisoda Rusije, t : 'Ne ffrtrerito tudi pozabiti, da bi Se ftfoierika neizprosno izolirala odr Evrope, Bci bi izpolnila slutnjo filozofov: Evropa ivhaigoiniji. Ameriška pomoč je pospešila © zaLsigurala zmago antante v Svetov- Brundn Rotter: V kraljestvu Zlatoroga. f), .Zadnjič Bom’ bil leta 1903 v Juli jekih 5®lpah, poieanl Sem so vedno, plrtzil po Savinjskih in Karavankah, a letos me ija prijeilo nokako hrepenenje po Triglavskem) pogorju. 1 Sklenil sem torej skočiti:tja in Sem odllooil za to 8.. im 9. sept. 1 V. petelk ob-polnoči sem sc z nekako 'četrturno zamudo odpoljal, katera zamuda je postajala ,o mi smo priromali hrečrto v Jesenice. Ker smo imeli turisti po večini plačano vožnjo do Dovjega ali Kranj sike gore, smo iskali vlak, ki bi moral čakati pa naš prihod. Njega pa nikoder nil —• Vprašani prometnega, uradniku, kje je ttqš vlak, pa mi pove, da je pravočasno, to je ob 9.56 uri odpeljal in da vozi prihodnji šole ob 18.56 uri. Na moj energičen’ protest mi pa' kratkomalo odvrne, češ, saj ste sami krivi, da ima vlak zamudo, kaj s;c Vas pa toliko pelje. Uvidel sem), da se 8 tako gospodo 'no da sporekati ter sem ogorčen' odšel Jesenice. Na kolodvoru najdem! našega Franček a iz Maribora, ki svetuje, češ da •ima posla v Dovjem, da isi poiščemo voz. Vel e d til albe volje nisem! bil Sne' lačen, 'ne žejen, terhJveč še precej apatičefl!, zato sem pritrdil. Z veliko težavo dobimo voz ter so odpeljemo ob 12. uri; ob 13. uri dospemo do Mojstrane, kjer se poslovimo. Ob tem! času bi bil mioral po načrtu biti že daleč v Vratih. . »Umih krač« premeriva Mojstrano, "V™? tovarne, ob vodovodu in rtaJdalje ob žuboreči Bistrici ter doseževa ob 14. uri Cuznerjevo stojnico kraj slapa Pe- ricnik. Hitro kupim nekaj razglednic, —,^g .inj.haajd fiaprej, j ‘W (" Pašičevega privoljenja in tako-izzval Italijo h koraku od 17. tm. ? *■-, * Meilla izjava vlado o Reki.’V-'seji narodne skupščine 21. trn., v kateri se je predsednik najprej spominjal kakastro-fe na Japonskem, je minister pravde dr. Perič kot namestnik zunanjega ministra na vprašanje dr. Grisogona glede Reke podal izjavo. Orisal je pogajanja z Italijo, ki niso vedla do uspeha, registriranje rapallsko pogodbe pri Zvezi narodov in končno imenovanje italijanskega guvernerja. Povedal je, da vlada smatra, da Italija s tem korakom ni izvršila pravne izprememibe na Reki, ampak je izvršila imenovanje zaradi vzdr-žavanja miru, ter izrazil upanje, da bo v nadaljnih pogajanjih z Italijo prišlo do sporazuma. Ves čas njegovega govora je opozicija hrupno ugovarjala in obsojala sramotno popustljivost vlade na-pram Italiji. Dr. Grisogono se ni zadovoljil z odgovorom ter je povdaril, da jo Italija pogazila rapallsko pogodbo in' ‘sanmargeritske konvencije. Vse evropsko časopisje obsoja korak Italije, samo liaša vlada ne. Zbornica je na to pri-'znala nujnost Davidovičevi interpelaciji o istem vprašanju. Vendar jo pa radi-kalsko-nemško-turšlka večina odklonila, da bi prišla že v prvi prihodnji seji, ki bo v pondeljek, na dnevni red. * Novi proračun1 — 10 in pol milijarde. Po vesteh iz ministrstva financ se giblje proračun za bodoče leto krog 10 in pol milijarde dinarjev. Vojno ministrstvo je zvišalo svoj proračuni od 2,246.460.000 z naknadnimi zahtevami za pol milijarde dinarjev, najvažnejši re-sorti (trgovina, industrija irt poljedelstvo) pa dobe 480 miljonov dinarjev, torej šestkrat manj nego vojno ministrstvo. Primanjkljaj se bo kril iz 30%-neiga zvišanja davkov in! zvišanja takte; uvedejo se pa če novi dohodki deloma z novimi davki deloma z uvedbo monopola če na nekatero predmete dnevne in veliko potrošnje. Čakajo pod radikalnim korobačem torej šo pravcata jnebe-sa pa zemlji! ' * Oster izstop Anglije proti Italiji. 'Angleško čaisopisje nadaljuje odločno-kampanjo proti italijanskemu postopanju v vprašanju Reke. »TimCteov« po-'sebni dopisnik pošilja iz Reke poroči- lo, v katerem' poVdarja, da ima italijanska Macijonalistična skupina na Reki z 'Depolijem na čelu za seboj zelo Malo ljudi. V reški konstituauti je imela ta 'skupina 'neugledno manjšino. Dve tretjim reškegal prebivalstva Iste za -Zanel-•lija, katerega stranko so udušili K ciničnimi jit brutalnimi, sredstvi. Zelo malo Rečanov" želi ■zedinjenje Reke z Italijo. 'Velika večina želi neodivismo 'državo iQ Vtapostavo trgovino z Jugoslavijo. »Ti-biteis« trdi, da je Imenovaiije generala 'Giardina za guvernerja nezakonit akt. 'Z ozirom Ba Vse to in1 "rta posledice, ki jih 'bo imela rešitev reškega problcm'a za težke evropske probleme, velesilo 'rte Raz mJo&tiča sem! zagledal slap, ki pada nekako 30 m globoko V skalnat kotel, ga hitro stisnil v fotoaparat ln odhitel naprej. Pot so vije po večini po gozdu, zavije pod Galerije irt konečno 'zagledava Aljažev Dem v Vratih (1000 m). Bila je ura 15. Malo sc okrepčava ter kreneva naprej, medtem ko si še oglodava obrobrtjoče orjake: Triglav, Kukovo špico, Škrlatico, Rogljioo, Omir, Stenar, 'Dolkovo glavo in druge. Nedaleč od koče se cepita pota, desni polje čez Prag, a jaz hočeml po Tomiri-'šlkovi poti. čez prodišče, ek o Vi gozd, vedno višje in' višje. Hitro se dvigava, razgled se odpre, krasen je, očarujoč. A ni časa, treba je naprej, da še pred nočjo dospeva do koče. Skoraj doseževa viso-—i čino 1300 m, ki je 'na skali označena. Na-&Tdaljne visočine so redno zaznamovane. In vedno višje Bo spenjava proti Begunjskem) vrhu; krasni so tu odmori. 2e siva pri Bufetu, potem' po dobro zavarovanem! potu, skozi skalnato Okno (1900 m), okrog ovinkov, nakar doseževa vo-'do. Tu So strne pot z istimi čez Prag. Mal oddih, krasen1 pogled ob šolnčnem' ■zahodu na Luknjo in Stenar ter Triglav in’ njega snežišče, Pihavoc, Sonatuo, Razor. Mangart idr. Skoraj sva na razpotju. Odločiva 'se, da pogledavo najpreje v Staničevo kočo (2332 m). Doispevši ob 19. uri tja, povedo turisti, da je Triglavski dom’ na Kredarici prenapolnjen, zato gi koj zasigurava V.°~ smejo smatrati ifalijansko-jugoslovenski )i. pogajanj samo za zadevo teh dveh narodov. »Daily Telegraf« smatra, da Jc 'Italija ustvarila na Reki paradoksalno situacijo, in trdi, da mnogi državniki smatrajo reško vprašanje za neločljivo od vprašanja Krfa. »Daily Telegraf« ie mnenja, da hoče italijanska vlada sedaji ko je morala popustiti v sporu z Grško, pokazati na drugi strani fašistom kakšen' uspeh. List jo mnenja, da je bil imen0 van Giardini za guvernerja, le zato, n® bi se med reškim prebivalstvom Pr}f* pokret za priključenje Italiji. »Man°®* ster Guardian« imenuje Mussolinija ^ leta-nta v politiki. Imenovanje itaJija0' skega guvernerja na Roki je nasilen’ at kakor okupacija Krfa. »Glasgov ralki« naglasa potrebo, da bi v znak Pr°* testa vso članice Zveze narodov odP0^ klicale svoje zastopnike iz Rima in ko prisilile Italijo, da spoštuje medfl®‘ rodna prava in! Običaje, ki voljni® Evropi. * Madžarski Radič. Z ozirom v.^ da bo madžarski paslanec Štefan! rich potoval v Sofijo in odtam V I/)Dd da obišče Radiča, prinaša petkova ger Presise« zanimivo podatke o litičnem! avanturistu, ki je P° spremljivosti, častihlepnosti in1 g, giji zelo Soroden »vodji hTvatskeŽ® ^ roda« Stjeparau Radiču. Friedrich 3® varnar irt bo resno peča s politiko od leta 1918. Po padcu boljševSŠko^' žima je bil ministrski predsednik W ^ temi nekaj nflesecev vojni minister« ^ odstopu mlu politična žilica ni' ^ ru in! je vedno islkal način, da bi 'korkolii »uvel jaivil«. Ustauovtri ^-tov« žarsko fašistovako nvezo atabor p*1 ^ (Szittyak) in je takoj začeli z latih*0 Uj,1 nanjo politiko«. Imel je dtVoje_ uspehov. Zaradi bolnih ptjuč 3e. ^, pijač i pril jim SkitonS Hat/vezil, da «e gre iti rta jug v) Italijo. Obl ieji priliki 2SR z Mussolinijem. Itaiijanlsfci m*1 ^ predsednik ga pičen R' sprejel, ga jo pogostil slavmozrtainSi Nihtf*® rini sta Bo dogovorila, da Bi rta isecev izmenjala otroke: Fricdr^v^j: sinova sta šla k Nittiju, Nitteje^® k Friedrichu, Ta1 volikuflpeK nju madžarsIkSh fašistov ogrt^^. političnega pomena, — Nato j® rich potoval v) Tunčijo, Dal jel stroške izgotoviti lep irteč, gai L^al d. Angoro in’ poklonil ivf iroertu' frn ga rtaroda Kemial paši. [V] ASK0^., ^ Seveda lepo sprejet in pogoščen, šega pa ni. bilo. Toda: Friedrichi *** nil z velikantikiiTril MačrtonK n8*'0, m adžarsk o-italijansko-turškoAr^, zvene, za 'katero biii se Nemtei in’ evetftuebio RuBi. naperjena proti) francoski pohti^, ropi in’ angleški1 politiki! na zi bi Se pridružili tudi PerBO® ^j-gf ^ nistart, ki im'ata dovolj;' den«^.. »SP8) nista udeležili vojne. Madžam^^fb ti« so Seveda vsi navdušeni 00 j® stelje. Med dobro irt obilno1 ^ napolnila koča, a ob »policijv® zginilo vrte k počitku. 3*f! Zjutraj oib 4. uri se še bila, zato še se malo »pocar _ ^ yr< 5. uri potegnem tovariša z® vAjjvč1 ^ žem! iz postelje irt ko se malo . prot1 Zajtrkujeva, odrineva ob & KredaricL . jflv ^ Diskretno ge je zavijal TrI^ tanko meglo, le tu in tanil fl Svoja rebra L Ob tri četrt rta 7. uro ftff glavski doanl na Kredarici . od^vll tam malo vstavila ter o"b "• ffit mimo snežišča v sikale M a* na- (2725 m). Strmo Ko dviga dob*0 flagia stena vsekana v rije«f ti'"a vzgor. Pri raznih oVJa iastn’K > . kupe palic, ki so jih P^iln« ^rj9ti so se lažje prijemali ^ ,ir)lDika'i ^ vrvi. Kot mravljo &o S® y V° $ Obeh spolov gori in dom tro^1 1 drugi po vseh štirih, tretji jc V četrti po zadnji plati, ^ °0 tri 6 ,/U najbolje kazalo. Še celo g0 raz zvezano sva srečala. N o, prizori za - »bogove«. Raz Malega sem lietr k flt pote^V, pa mi je zlomek ravnotala ^aio se^ meglert pajčolan čez g}«?* da bi * m« „»1 .WB1« »M n0 j, od; V boljšo voljo sprav L MPS mevalo. Pa vendar m hotel Prl nirael veter, sva so ob pol ?U W0Vila od ^ha ter vrnila na ^ ,a^’ se odsepi v desno. Po k'"1*® je trn ®!Va Se »Pustila navzdol. Ta SS ker i nP atorih krajih malo »sit- 1 dobiv,0 ,Prod naKut čez plošče, pa je ° darovana. N^S ^feva ob’ pot 10. uri Alek-\ V***mj .(u, Wg) Aozmvs h Z°5)et Uri Se '1? odrinil"6 ”la,° zaustavila ter oib Vi^ lepo 0 Pr°ti dolini, hada- rt na vi e,an! P0*1 ter dosipela ob feolvi I)°^u (lšnT ?d?'.^ovo ^0®° na ^e' ^ iiočite^ . ^er / > A’ Realnemu Spoznavanju naših raznler z narodno-gosodarakega ini trgovskega stališča je tudi poslvečen ta izlet. Ob tej priliki bodo zastopniki čeakoslov, gospodarskih krogov spoznali naše kraje, našo industrijo in trgovino ter nje pred-stavitelje; že v svojem vabilu pravijo da bodo »na začetku zimsiko sezone navezali Sove trgovske stike in skušali doseči uspeh na jugoslovanskem trgu.« Naši gospodarski krogi pa so dolžni, da goste zainteresirajo za naše izvozne predmete. Kljub vsem oviram ne more izostati tudi praktičen uspeh takih stikov. ' Toliko v! splošnem!. Kakor izvem'o iz povsemi zanesljivega vira, je dan prihoda v Jugoslavijo že definitivno določen'. Češkoslovaški industrijalei se pripeljejo dne 6. oktobra s popoldanskim vlakom v Maribor, kjer se najprej ustavijo, da začno sivojo ekskurzijo po Jugoslaviji. V Mariiboru si bodo ogledali delavnice Južne železnice in nekatera ^novejša industrijska podjetja. Obiščejo tudi Ruše (tovarna za dušik) in Falo (hydro-elaktrarna). Dne 7. oktobra se odpeljejo iz Maribora v Ljubljano, kjer si bodo ogledali papirnico v Vevčah ter druga ljubljanska in okoliška industrijska podjetja. Naslednjega dne se odpeljejo v Tržič in Jesenice, četrti dan pa je posvečen Zagrebu. Petega dne obiščejo Karlovac, naslednji dan napravijo izlet na Plitvička jezera, potem pa odpotujejo v Beograd, kjer imajo konferenco s trgovskimi krogi. Nadalje obiščejo Bosno, Dalmacijo in Hrvatslko Primorje. Stroški izleta so preračunjeni ha 0-kroglo 1500 češkoslov. kron. Točno število izletnikov še trenutno ni znano; ra čunatl je z najmanje 100 osebami. Zastopane so večinoma velike tvrdke, ki jim gre za to, da navežejo ob tej priliki tr govsike stike. Omenjamo nekatere važnejše: Kubanek, Jilemnice, Oswald, Praha, »Kotva«, Jihlava, Šile, vinska veletrgovina Praha; Pilnaček, Hradec Kralove; Smrčka, Humpolec; Ustredni Jednota hospodarskych družstev, Praha; Finger, Jilemnice; Chudy, Tymište; Bednare synove, Vamlberk, Vandera, Usti pa Orl., Bohaček a spol. Turnov, Kadlec, Sedlište, Karlik & spol. Praha, »Čechoslavia« Praha itd. V vtseh mestih, kamor pridejo eešk. induatrijalci in trgovci, se je organiziral pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za čimbolj časten sprejem. V Mariboru pripravljalni odbor že deluje pod vodstvom predsednika g. dr. Pipuša in tajntika g. dr. Cigoja. V odboru so zastopniki naših industrijskih, trgovtekih irt obrtnih krogov ter druge ugledne osebnosti, med njimi gg. poslanik n. razp. dr. Bogumil Vošnjak, G jur o DžamJonja, ravnatelj Ginz, ravm. Herman, ravn. Klobučar, nadz. Zabavnik, rav. Puklavec, Frant. Kovaf, G juro Va-ljak, J. Slachta, V. Weixl, J. Pintar, Fran Novak in drugi. Pripravljalni od- Ob 12. uri sva se odpravila. Megla naju je prav neprijntno zavila v sivoj hladen, rosen objem. Po dobro markirani poti, ki moti edino pri zadnjem razpotju, ker je preveč potov na eni skali označenih, dospeva v hudih padcih Ravnikove poti skoraj na planino Vrtača, nadalje ob tam izvirajočem žuborečem potoku Mostnica v Voje in po lravtnilkih ter lepi cesti v Stare Fužine. Bila je ura pol 15. Odtod doseževa po lepi cesti gredoč ob 15. uri cerkvico Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Zal, da je bil zrak nečist, ter ni nudil pogled rta jfatio užitka, kol bi to bilo y )ia-sprotnem slučaju. Nadaljevala sva pot po državni cesti skozi vasi Laški rovt, Polje in Kamertje ter dosegla srečno ob pol 17. uri Bohinjsko Bistrico — ki je čeden: kraj — se v-fttavila v hotelu Markež iri šla kodeerCo zadovoljna nad lepo uspelo turo na ko-lodror. > Vlak je odpeljal Sicer pravočaSii'>, a pr;eppl v Ljubljano z menda že ohičajno zamudo. Ob polnoči sem se vrnil z vla-koril domov v Maribor, kaanor smo dospe’:!' skrro pravočasno. Lepa je Gorenjaka, ali l?dor 'je pots-kusi! erikiat železniško vožnjo in1 njene krssok, tega ne spraviš tako hitro >0-pet tja. osobito, ako ima pičlo odmerjen čas. Irt vsled te vožnje trpi naš ufflei in trpi tujski pjojnet. In to peto leto po cRsaos&U .................... ' bor inia odsek za prevozna Sredstva, stanovanjski odsek, finančni odsek, odsek za prireditev banketa in novinarski odsek. Preverjeni smo, da bo tudi Maribor na dostojen način sprejel zastopnike gospodarskih krogov bratske češkoslov. republike. O pripravah’ za sprejem" bomo ob pravem času poročali podrobneje. Dnevna kronika. *— Smrtna kosa. V Zg. Sv. Kungoti je umrl 19. tm. župnik g. Kos. — Odlikovanje. V četrtek 20. tm. je 'hilo okr. šolskemu nadzorniku v Celju ig. Ljud. Černeju slovesno izročeno od-Hikovanje, red Sv. Save, ki ga je dobil k a svoje mnogo zasluge kot šolnik in tmladiniski pisatelj. — Iz učiteljsko službe. V Šmartnem pri Celju je imenovan za nadučitelja g. Vinko Požar, doslej učitelj v Vojniku, v št. Jedrti nad Laškim pa g. Drago Vidmar, doslej v Kalobju. — Iz vojne mornarice. Kraljevi adjutant in kontreadmiral Priča je imenovan za komandanta celokupne mornarice. ' ~ O šolstvu Ha naši severni meiii je razpravljal višji šolski svet dne 20. trn. Podpredsednik Škulj je omenjal, da dajatve za šolske potrebščine tam še niso v redu, ker zemljiške knjige v naših obrnejnih občinah še niso urejene. Treba je tam1 najboljših učnih1 moči, po možnosti moških. Morda se bo po novi službeni pragmatiki dalo doseči, da £e bo v težavnih obimejtaih krajih štelo učiteljem 8 mesecev za 1 leto službe. Tudi bi bilo potrebno, da bi se ponekod v obmejnih krajih razne uradne osebe, ki z netaktnim postopanjem! ljudstvo odbi jajo, zamenjalo z drugimi. Duhovsika oiblast bi rtaj dala duhovnikom navodila za delo ob meji. — Za učence, ki še vozjjo po železnici. Mnogo je učencev na raznih šolah v mestih, ki se vozijo v šole in iz šol po železnicah. V preteklem šolskem letu So bili za te učence posebni vozovi. Meseca avg. t. 1. pa je železniška uprava sporočila, da učencem ne bo dajala več po-sebnih vozov, ker so se dogajale v teh vozovih med učenci razne nereilnosti, ampak se naj vozijo skupaj ? ostalim občinstvom, da bodo poti kontrolo odraslih. Višji šolski svet je v svoji ‘seji 20. tm. izrazil mnenje, da je ta »kontrola odraslih« lahlko tudi zelo nevarna, zato se naj š o teki otroci puščajo le v vozove, kjer so resni in pošteni ljudje. Višji šolski svet je pa obenem1 naročil ravnateljem1 srednjih šol, naj dajo učencem; ki s« morajo voziti v šolo po železnici, od 14.—18. ure eno ali dvoje sob rta razpolago kot zavetišče. Za ta zavetišča »e rtaj napravi poseben red in sknb za red Se naj izroči zanesljivemu učencu kakega višjega razreda. Ta zavetišča bi naj bila tudi za zjutraj v krajih, kamor učeneiz vlakom že zgodaj pridejo. — Vinske cene poskočile. Odkar postaja vedno bolj jasrto, da bo letošnji vinlski pridelek kiselica prve vrste, skačejo cene za vino iz L 1922 la 1921. Lansko vino je poskočilo v zadnjih' dneh v ceni za 3—4 K irt kupci se pridno o-glašajo, dočirn ga poprej niso marali. Letnik 1921 pa je sploh postal specija-liteta. — Ustanovitev podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okolico ter izvanredi občni zbor Vrtnarskega društva v Mariboru. Vrtnarsko društvo v Mariboru ima iz-vanredni občni zbor v nedeljo, dne 30. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v učni dvorani državne vinarske in sadjarske Sole v Mariboru. Pri nesklepčnosti se vrši zborovanje eno uro pozneje in se sklepa pri vsakem številu navzočih članov. Na dnevnem redu je pristop vrtnarskega društva kot podružnica „Sa-pjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", nakar se vrši izvolitev odbora podružnice za Maribor in okolico. Naprošajo se vsi naročniki lista »Sadjar in vrtnsr" (četudi niso člani vrtnarskega društva), da se polnoštevilno udeleže zborovanja oziroma izvolitve odbora, ker se kot naročniki lista smatrajo za člane novo ustanovljene podružnice z vsemi pravicami in dolžno-stm. Sprejem v IV. pešaditfsko podoficirsko šolo. la pisarje štaha IV, pešadiii ske podoficirske šole Se sporoča, da se bode sprejelo v to šolo 400 gojencev. Pen goji za siprejem’ v to šolo so razvidni iz »Oglasa« na občinski deski in v mestnem vojaškem uradu v Mariboru. — »Pekatete« naj cenejšo testeninei, To potrjujejo vse gospodinje, ki so na* pravile poskušnjo s tem, da so skuhale obenem te in druge. »Pekatete« So S® vedno zelo nakuhale. Trafikajiti, pozor! Z ozirom1 rta iff* spirirani članek v »Straži« z dne 17. tm. št 105, se obveščajo vsi pri. trafikanti1, da je »Udruženje« tob. trafikantov, cen> tralmi odbor v Ljubljani, dobilo od Po* krajinske uprave za Slovenijo y Ljub-lani odobrena pravila, katera bodo sj najkrajšem času razposlana na posamezne skupine trafikantov oziroma pripravljalne odbore. Skupine, če se želijioj organizirati v erto skupino strokovno or* ganizacijo, naj se obračajo po informacije in tozadevna pravila na »Udruženje tob. trafikantov za Slovenijo, centralni odlbor v Ljubljani,« Sv. Petra vojašnic ca (pisarna Udruženja vojnih invalid.). Za pripravljalni odlbor: tajnik Franci Kopina. 1 — Delavsko zborovanje v Križevcili. V četrtek 27. tm. ob 6. uri po(p. priredil podružnica tam. strok. deL Unije za Boreče in’ okolice v Križevcih pri g. Ig. Hauptmanu sestanek delavstva opekarne Boreči in ohratovališče Kri* ževske industrije d. d. Na dnevnem re* du so važne zadeve. Pride delegat is Ljubljane. — Društvo filatelistov v Celju se j« te dni osrtovalo pod imenom »Orient«. — »Preporod« — glasilo industrija!-cev. Iz Beograda poročajo, da je listi »Preporod«, ki je bil glasilo nacijorta-listov, kupila skupina beograjsikih' irE-> dustrijalcev in ga napraivi za svoje glasilo. 4 —Kmetijski muzej v Beogradu. Kmetijsko ministrstvo je sklenilo ustanoviUl V Beogradu kmetijiski m/uzej. — Pasteurjev zavod za Slovenijo n* startov! ministrstvo za narodno zdravje v Celju kot poseben: oddelek tamošnje Ibolnice. — Delo otImetni(kov. KlhiiB vgetnl vladnim komunikejem inl izjavami šefa oddelka za javno varnost vlada vi južniB krajih še vedno velika nesigurriost iri SO zlasti razni odmetniki še vodnfo pridrlo na delu. Te dni se je zgodil nov slučaj. Mahmed Zajimovič se je vračal 8 Svojo* ženo in hčerko iz Beljine kuče proti prvo-jemU domu v Puračič ipri: Tuzli. Piri' Btn 'kinju so ga napadli odmetniki, Mu grozili g smrtjo, če se protivi ter mu na tfli ugrabili 13-letrto hčertko iri izginili v! gon. Edu. Mehoried je vso zadevo takoj, prijavil oblastem, ki so odposlale morajo orožniško patruljo v avtomobilu za odnflei-taiki. Res se jim je posrečilo dohiteti' razbojnike. Po kratkein! boju so se razbojniki umaknili, orožniki .pa 60 ugrabljeno hčerko našli skrito V gozdu ter jo vrnili starišeml. — Boj z medvedom. Minrtlo Hedeljo se je vršil na obrežju pri Sarajevu zanimiv boj med medvedom irfl nekim! 18-letnim mladeničem. Trije fantje so Sa-šli na obrežju precej velikega mSedV^da, ki je mirno pobiral hruške. Jovati! Lanu-šic, ki je že pred dvema letoma ubil «1 sekiro divjega mrjasca, se je podal v! boj z medvedom’. Medved je sprva Režal, toda ko ga je mladenič že skoraj! dohitel, Se je nenadoma obrrtil iri zakadi I v zasledovalca. S šapami pa je pograbil za obe roke ter ga začel obdelovati z zobmi. Odtrgal mti je na ledju! precejšen kos mesa, nato pa ga vrgel kakih 10 metrov daleč od sebe. Med teni, ko so sosedi, ki so prihiteli na pomoč, obvezavali težko ranjenega mladeniča, jo jo medved mimo ubral proti plaihini ig izginil v gosjdovih. — Predsednik Mašaryk potuje v Pariz. Prafiki listi poročajo, da bo prežiderit Masaryk odpotoval 10. oktobra v Pariz, kjer poseti predSedrtika francoske republike. Spremlja ga zunanji minister dr. Beneš. — Tudi naš kralj Hartierava še pred zimo oficiclno obiskati fraficoskega prezidenta. — Samomor češkega veletrgovca. V Pragi se je ustrelil Znani praški trgovcS Bobuslav Bosenkranz, ime ji tel j cfie največ jih" čeških veletrgovin s kolotnijftlrtinr blagom'. Vzrok je baje HeuSpeli pri nekaterih’ trgovtekih drnžbaih. kjer je bil udeležen. — Kako dolino jo človelc mlad? To tež-jlča ■ —Desetletni vodja zločinsko tolpe. V Lugožu V Romuniji so zasledili tatin-islko dfnl vlomilsko družbo, Id je izvršila več tatvin in vlomov V tamošnjih delavcih stanovanjih. Bila jetrojica fantov: dvai ' šestnajstletna im eden desetletni. Ta kratkos,rajoniilc jo bil .najdrznejši in je dajal šest let starejšima tovarišema ukaze iti navodila za tatvino. Tudi »nadebudni« talenti — Usoda morilca roško carske olw * goSIavlja« u Zagrebu ima Svoje P ^ rije na Mažnraničevemi trgu 14.-1^ 'sveučilišne biblioteke. Bogata čit®^ ko ja prima gotovo sve novine, reV ^ jj časopise iz čitave naše države, FrancuSlre, čehodovačke, Amerik« * ^ 'lije, otvorena je svaki dan’ od ■ ti, a knjižnica sa odabraninJ naročito odregjene dane. Uredov^ ^ klirUskog sekretarijata su1 dntevtB^^I 11.—13. i od 18.-19. sati, za koje se,'v ^ da ju stude ntLm a-doniok ratknJa ^ trebMe informacije o studijairria, ^ kim! domovima i morm, kao i . jjoč*' tsamog kluba itd. PozPvajai se dašnji članovi kluba, kao i denti-demOkrate, koji dolaze n b ,, m da Se u interesu same stvari., vlastitom interesu prijave u & jat kluba za vreme n redovni h ^ . 'Scflcretarijat. DSK »Jugaslavija** § Instrukcije za višjo in ni®i® * poV0j zijo daje reveni osmošolec. Nas‘° ; .4 iz prijaznosti uprava »Tabora** ------------------------------------1^8 “'T' J® nalbonsa « j* ma. Dobi 60 : Šport : SK Ptuj : ISSK »Marih^jj, st ve na tekma se igra danes v odpovedana. Sodnik g. „i-0' Odhod z vlakom ob 8. uri '/'|rll}Col(^a, „-m;: : Zahvala. Dirkalni orlb'Or •^elc3' dirke za prvenstvo Marih°r?) vseI11' potom najiskrenejšo zaMffl(l kak d ^( so z denarnimi prispevkižl ^ipch11 v način pripomogli k lepen^ ,,a|pije . reditve. Posebno pa se za rg«, ^cra„ kalni odbor tvrdkam1 ^ar'nn^ Nipič, Knezu, Neger, »Svetla«;vreW^. »Melistroja« in Kormari »» ‘,Voileriu’ in dragocena darila, nadauc - g. P9 in (irdi^ocuua uo-j.jn B. načelniku gasilnega drnava tlicu-u za avto in obilo, k1 •brezplačno na razpolago. Ustnica uredniška- Jare n’in a: O stvari S®0 Kaj drugega! Zdravo« 23. septemura 1923; *T A B O K«. StraB 5.' Mariborske vesti. Maribor. 22. septembra 1923. f Dr. Vlad. Sernec iia mrtvaškem odra. Včeraj dopoldne 60 položili truplo ^r- Vladimirja Serneca v avli Narodrie-»a doma rja mrtvašlki oder, ki ga je le-1» opremil mestni pogrebni zavod pod Ijodstvomi ravnatelja g. Gerbaca. Ob ^rsti stražita po dva Sokola. Na krsto Položila razna društva in korporacije !'asne vence in cvetje, med drugimi demokratska stranka, Sokol, Čitalnica, „viuna, Posojilnica, taestna občina irt ^vilne rodbine in prijatelji pokojnika, °£reba, ki se vrši danes, ob 16. uri poldne, se udeleže vise vrste Sokola, de-naraščaj in članstvo v kroju, ki se . “irnjo ob 15. uri popoldne pred telovadbo državne realke, kamor prispejo tu-1 druga sokols.ka društva mariborske ^Pe. »Drava« in »Glasibena Matica« bo-8 a peli žalostiulke, med pogrebom pa bo ^rr.la godba »Drave«. Sprevod se bo .^fflakal po Tattenbachovi ulici na plavili -trg ter se ustavi pred mestno hi kjer se poslovi od pokojnika v imenu ® °ine podžupan Druzovič. Nato gre ^evod po Kolški cesti in skozi Stross-. a^rjevo ulico na staro mestno poko-ališče, kjer položijo truplo v rodbin-. 0 21'obnico. po pogrebu ima Sokol \ ar°dnera domm žalno skupščino. <;! v ^ Počastite spomin t dr. VI. Serneca, _ odličnega prosvetnega delavca k abilnimi darovi »Ljudski knjižnici«, »Nabiralni dan« nudi zato naj' i^™°t Priložnost. Sokoli in Sokolice, na-» Ulaki, poprimite se nocoj in _ jutri WP- Za ^elo. Znake dobite v »Ljudski ' Junici« Narodi dom I. Pokažimo v kako znamo ceniti delo naših • fflož! m venca Ha 'fee' gtramke in da mu ne niolita iz _ žepa ‘v/i&lov. -Gosp.« iri! »Straža«. Vsi klerikalni "zaihrbtneži in obreikovalci pa lahko veste, da so Vaše laži in napadi gosp. Lebarju le v zabavo in1 kratek čas. Več 'nar. zavednih železničarjev. ml Tečaji za strojepisje, stenografijo iii knjigovodstvo. Strojepisje se poučuje po desetprstnemu sistemu. Razuri tega se vršijo tečaji za sloveni, sterteografijo, nemško stenografijo in posamezni pouk iz enostavnega, dvostavnega in ameriškega knjigovodstva. Tečaji začnejo dne oktobra in trajajo 4 mesece. Zasebno učilišče Legat je radi svojih dobrih učnih uspehov na zelo dobrem1 glasu. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Sloveriska ulica 7, telefon 100. m I. višja meščanska šola. Višji šolski svet je svoji seji sklenil, da se tukajšnja prva dekl. meščanska šola, ki je bila doslej nemška, pa ima vedno manj nemških učenik, pretvori v slovensko šolo z nemškimi vzporednicami^ m Glasbena Matica iz Maribora nastopi v nedeljo 23. tm. v obmejnem Št. liju ob priliki ustanovitve podružnice Ciril-MetodoVe družbe. Odhod z vlakom ob 13. uri. ni Pomočniški izpiti za krojače in so redne obrti se vrše meseca, oktobra. Prošnje, naslovljene na načelstvo zadruge je vložiti najkasneje do 1. oktobra pri načelniku. m Izredni občni zfeor prostovoljnega gasilnega društva v Mariboru. Dne 1^ sepitemibra tl. se je vršil izredni občni »bor prostovoljnega gasilnega društva v Mariboru. Dosedanji načelnik, indu&tri-jalec Robane je radi obolelosti iri P zaposleno:’,ti v lastnem podjetju odsto pil. Na njegov mesto je bil izvoljen g ,T. Vcller, trgovec z vinomJ v Mariboru G. Robaus je bil za svojo zasluge izve 17: Franj-Sclirteider, posestnik 73 let, Ruška cesta 35, Benedikt Furlan, vpok. železničar, 60 let, Krčevina; Elizabeta Klemenčič, viničarka, 22 let, Krčevina; ‘18: Marija Pečenko, zasebnica, Mejna rti. 18, Agnes Pačnik, zasebnica, 72 let, Studenci, 19; Marica Zagavec, zasebnica, 16 let, Binspilerjeva ulica 28, 20: Ivan Schinko, krojač, 62 let, Koroška 34, Dr. 'Vladimir Sernec, odvetnik, 44 let, boTni-tea,; Alojzija Wawerka, zasebnica, bolnica. m Hotel HalbVidl. Kakor vsafio He-rieljo, tudi danes jutranji in večerni koncert. Gotzovo pivo. Špecialitetni sočni gulaž. Vstopnina prosta. m Kavarna mestni park. Dnevno zvečer pri vsakem vremenu svira na glaso-virju znani češki pianist Franjo Clia-lupa. dr. Serncovo daroval g. A-ntori! Klun za So- m a?0®1' znesek* 100 Din. Obrana in pogreb dra. ^adsedniik centralnega odbora 'Sf/9pan, 1.^ane v Beogradu vojvoda 'stil 1 ^ Pauovič je brzojavno poofola-^oA, ro D žarno n j o, da zastopa rodol i ahrano na pogrebu zaslužnega I dTa. Vladimira Serneca. * in! mrtvi v političnem življe-Se je napihala o pokojnem' dr. w ^cu tako lepe besede, da pas je .^netila. Oddahnili smo si: pri nas ^tvega spoštujejo! Kajti »Straža« }„ nc&tetokrat napadala blagopokojncga la ^ storila niansi,kako krivico. Hote-fcj? ^ti sodnik nad njegovo osebno je lažjo udarila po Sokolstvu, 1« .^atih in antiki eri kalciK siploh. Se clw !ja*a« zaveda, da je tudi med žive-W>ami njene riekrščanske zb a WatKikak poštenjak? Kaj ne 10101 a, da si zasluži »Stražirio« : ^ ®*eteto?! ^akoj . Vst železničarjev smo prejeli: ®je ^tao&ti splošno znano, so zad- iše bri^^orske volitve prinesle nad o Razočaranje. Kar se tiče nas pril)omoa?&v> je večina njih znatno Pri na/la, dal ima orna internacionala 'ostn0 w Sloveniji večino. Čudno in ža bo ja*! "vendar resnično. Vsem pa naj Krecej?0. 'Povedano, da je še med nami dalj Število takih, kateri se pismo *veBti n na led in kateri smo ostali 'isto, ifl0^ni inl Haipredni misli. Tri to je ^ ar ne da miru našim1 klerikal,-Nie ti ^ 11,0 Korejo vsega poso\- neslanemu zbadanju |*Haj0 ari;i1’1 JSjibovih listov. V želodcu Jol. tukaj v Mariboru na gl. K ^cHega železničarja, g. Lebar-jf'sali v6?3, 80 v »Straži« z dne 24. avg-r v rai • 8005iallPatrijota. Očitajo mu, Polion-1, Avstriji rti znal sloveriski, da ^ tttolu'1 e^1'o3crat> ker mu vedno iz že 1 <»ai ;VN,rod' ' ~ „ITI]a'3'5i™! železničarjem ob priliki ,, R adi R„ atoliškep:a shoda v Ljubljani V1' na v, na?’ ™®e«tno, da bi odgovar 1- r Se n^f-v0 raanili klerikalnih čenč, . ,ce osebe g. Lebarja, izjav-v trditev. da g. Lebar ni hotel panjiha j1”*1 ■^vs'triji slovenski, podla lA^' tjf^han “ ej* kakor tudi tedaj sto-W e ne I j1,0 narodne zavednosti. proti nikomur. Edi je, da ni prietaš Va« « iflt »Jutro«. Clankar -■*«« v fi(I>0mirkja Kesed »Koroščeva ^ haje g. Lebar izrekel ob priliki *ega shoda v Ljubljani, Kultura in umetnost Jjen’ častnim! članom- društva. Za ero žar ja je bil izvoljen Jožef Kamipič, u službenec j. ž., za upravitelja rešilnega oddelka pa magistralni uradnik^ Har-dinka. — K občnemu zboru gasilnega društva se še povrnemo m Va211. uri. Spored 1. Sonza: Kinn Oottou Marš. 2. Schonherr, Iz slovenskih krajev. Valse. 3. Thomas, Predigra k »Hamilet«. 4. Smetana, Fantazija iz »Dalibor 0« 575. — Novi Sad in Beograd; blagovni borzi niste poslovali. g JugoslovenSka banka v Budimpešti v madžarskih rokah. Jugosloven-Ska banka vj Budimpešti, ki obstoja že izza leta 1911, in je bila doslej izključno W slovanskih rokah, je glasom poročil iz Budimpešte prešla sedaj popolnoma v madžarske roke. Večino delnic je pokupil madžarski (sladkorni trust dr. Edv. Aczel. i g Dobava desk te mehkega lesa. Pri trpravi državnih monopolov v Beogradu be bo vršila dne 2. oktobra t. I. ofertalna licitacija glede dobave večje količine 'desk iz mehkega lesa. Predmetni oglas ije y pisarni trgovske in’ obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom1 na vpogled. Iz življenja in sveta. Temna bodočnost Rusije. ! 1 (Dopis iz Rige.) I če človek čita sovjetske liste, dobiva [neprijeten, žalosten vtis. Daslravrio v Rusiji ni hiti sence tiskovne svobode in Jzlhajajo zgolj komunistični ofdciozni li-fcti, nam) dajejo že sami službeni listi sliko žalostne resničnosti Iz teh listov jlahko razberemo marsikaj. I Med ljudstvom krožijo različne vesti. Tako se govori, da bo popolnoma pri-Btnana zasebna lastnina, da bodo monopoli odpravljeni, da bodo pritegnjene v [vlado tudi druge sitranke. Govori se, da (bo Rusija docela uničena, če komumeti-iBrii režimi že kmalu ne pade. ! Vse te v*^' se zanesejo same v sovjetske liste, " ' ■ ,i Dopisnik »Pravde« je prepotoval več gubernij, videl je miUogo vasi in nam daje obupno sliko sedanjega gtajija x Rusiji. i »Pokopališča, poVsod sama pokopališča jetičnih. So vasi, kjer sploh ni več starcev; so čelo vasi, kjer so moški skoraj vsi izumrli. Otroci so pohabljeni in Visi rahitični.« V isti številki »Pravde« se govori o strašnem stanju dijakov in1 mladino splohL Komisarji so priredili anketo o tem vprašanju. Tu je bilo ugotovljeno, da 71 odstotkov; mladine boleha na tuberkulozi. »Naši dijaki,« piše moskovsko ofici-elno glasilo, »žive natlačeni v ozkih sobah in' čaj s sladkorjem jim! je nedosežen luksus. Nimajo stanovanja, nimajo ne Obleke ne obuvala, ne kopljejo Se. Nimajo knjig za učenje. Dijaki so fizično ubiti in izčrpani. Strahovito propadajo. Prva skupina absolviranih dijakov na rdečih vseučiliščih bo gnila, bedna, slaba, bolna« Evo, taka generacija je zrasla in bila vtzgojena v dneh revolucije. Finančni komisar piše v isti številki, da nova Ljcniriova ekonomska politika, ki ima značaj polovičarstva, izkazuje same negativno rezultate. Od 1. maja do polovice junija je državna banka kreditirala za trgovino in industrijo 60 milijonov zlatih rubljev. To je poldrug milijon na dan, iri če bi bil kredit podaljšan do konca leta, bi izgubila poldrugo' milijardo zlatih rubljev.« Vsak dan nalagajo oblasti nove davke, S čemer samo poslabšajo razmere v državi. Kmet, ki prižene V mesto kravo na prodaj, mora plačati pol miljarde davka, a trgovec, ki hoče odpreti trgovino, mora 70 odstotkov oddajati državi. Zato pa kmet ničesar ne nosi v mesto in zato so zapirajo trgovine. »Ekonomiče-'skaja žižn« št. 138 priznava: »Vse naše hade so se pokazale kot škodljiva utopija.« Tudi obnova industrije se je izjalovila: »Tovarne propadajo, hi surovin za predelavo, ni premoga, ni materijala, hi denarnih sredstev, ni tržišča in tržne konkurence.« V Moskvi in Petrogradu vlada velika brezposelnost. Nekoč jc bilo v petro-grajiskih tovarnah zaposlenih pol milijona delaVcev, sedaj jih je komaj G6.000. Med ljudstvom! se pojavljajo znamenja utrujenosti in' naveličanosti: »Ves narod se je razveselil, ko je bil izpuščen1 iz zapora patrijarh Tihori iri sedaj hodi trumoma za patrijarhom in polni cerkve ... Iri Suje jo se glasovi, da se Vračajo 'stare ikone in vsi gredo V cerkev, da Vidijo tc ikone.« (Po »Politiki«.) —□—• Romantika španskega prevrata. 1 V Španiji jo postala V zadnjiE letih politi6na in socijalna atmosfera kakor v krajih, kjer smrdi stoječa voda. Samo ob sebi je to dražilo borbene elemente, še bolj pa neuspeh Španske ekspedicije v Maroko, ki je razburil celo javnost, zlasti pa vojaške kroge, ker španska vlada ni hotela sprejeti načrta španske ga generalnega štaba za to ekspedicijo. Že pet let je trajalo nezadovoljstvo na Španskem, vsaka avtoriteta je bila uničena, vlado so prevzemali drug za drugim konservativci in liberalci. V vojski je bila vsled vladnih odredb zrušena disciplina To stanje je zlasti šlo na živce Pri-hio de Reveru, ki je v vojaških krogih dobro znan in je zelo popularen. Z 52 leti je postal general. Ko je prišel v Barcelono za armijiskega šefa, je takoj postal popularen v Vseh krogih. Videl je vedno bolj, da jc vlada kriva propadanja Španije. Cesto je dejal, da je vojska samo vladina igrača, če se ne pobuni. Vendar pa hi dvignil zastave pofbu n e. Odločilno za njegovo akcijo pa je postalo Vprašanje obnove trgovinskih pogodb’, pri čemur so se razni ministri na nedopusten! način obogatili z dobavljanjem hrane za Francijo in Anigli jo. 'Jemali so ®a Vseh1 straneh provizije, korupcija je naraščala od dne do dne. Saj je znano, da si je minister Ailba s korupcijo pridobil ogromhe milijone. P^inio de Rivera je 4. sept. odpotoval Madrid, obiskal predsednika vlade Garcia Priota in Se pritožil proti Albi. Mih. predsednik pa je zavračal vse go-Korice 0 Albi kot aeresničae. Tedaj m je Rivera dejal, da vojska tega ne bo trpela Odšel je k vojnenmi ministru in ga rotil, naj izstopi iz korupcijonistične vlade. Tudi tu ni uspel. Vsled tega je stopil V zvezo s poveljniki divizij v Madridu iri okolici. Vlada njegovih groženj ni jemala resno in je mislila da nima Rivera nikogar za seboj. De Rivera pa Se je D. septembra vrnil v Barcelono in tekom 3 dni s pomočjo svojih prijateljev hapravil načrt. V noči od 11. na 12. sept. jo v vojni tiskarni dal natiskati manifest, v katerem je pozval ljudstvo k uporu proti madridski vladi. Poslal je manifest 8 svojo vizitko vsem poveljujočim generalom raznih' španskih vojnih oblasti z hekaj navodili, ki jih je napisal s svinčnikom. Dne 12. sept. je pozval svojega ordonartca in’ mu naročil, naj pripravi proklamacijo za ob-Sedrio stanje, a za datum naj pusti prostor. Popoldne je dobil brzojav od oficirjev iz Madrida, v katerem zahtevajo, naj .se žuri s prevratom. Ob 10. uri zvečer je sklical v svoj urad vise generale iri poveljnike raznih' edinici v Kataloniji. Vsi so prišli v .civilnih' oblekah ne vedoč, za kaj gre. Na sestanku jim je dejal Rivera, da bo ob 4. uri zjutraj proglasil oblsedno stanje in jim je prečdtal proklamacijo. Vsi oficirji so bili navdušeni in’ Bo mu izrazili udanost. Vrnili so se v vojašnico in tudi drugim1 oficirjem pojasnili stvar. Nadaljni potek je znan. Revolucija je uspela iri Pri mo de Rivera je danes! .vojaški diktator pa Španskem. , -o- Žalostna usoda nemških intelektualcev. Nedavtrio smo poročali, kako hudo je zadel gospodarski polom Nemčije revne nemške intelektualce, učenjake, pesnike, igralce, umetnike itd. V dobi najbujše-ga materijalizma, ko cvete verižništvo iri vojno dobičkarstvo, človeštvo nima smisla za proizvode umnih delavcev, ki s svojim duševnim delom osrečujejo človeštvo. Nemški listi poročajo, da so te dni našli znamenitega nemškega pisatelja Makaimiliana Berna v njegovem stanovanju popolnoma onemoglega vsled stradanja Sivolasi 74-letni starček, ki je bil nekoč tako visoko spoštovan nemški literat, na svojo stare dni ni imel hiti toliko, da bi si kupil košček kruha. Zdravniki so kohstatirali, da že več dni hi povžil nobene hrane. Ko go ga prepeljali v bolnico, je izdihnil 8.000 toplotnih' enot, dočiiri imajo sirovine, ki se jih poslužujemo kot ku vo, komaj okrog 3.000 toplotnih enot. Toda v mnogih slučajih jc koncentracij čistega ogljika tako draga, da se z S spodarskega stališča nikakor no ®P 8 proizvajati čisti ogljik, četudi je ni<>S®-če tehnično to prav enostavno. Zato tr ba tudi sedaj počakati, dokler se ne1®-kaže, da je novi način he samo tclmica®* temveč tudi gospodarsko mogoč. Nova ženska moda — brez obrvi. Zadrije kaprice Sajnovejše mode ^ 'določile, da moTajo letošnjo zimo na gantnih ženskih obrazih izginiti obr' To je zopet ena modna norost, proti k** teri se bo zamaH boril moški razum. ^ bi danes ženski povedal, da bo grda 1 naravnost odurna če se bo kazala ^5” tu brez obrvi, bi si gotovo postrigla trepalnice. Neka pravljica pripoveduj da je Bog dal ženski obrvi zato, da bt nijo njene oči pred raznimi mušica®* iri drugo golaznijo, za katero ženske oči najbolj privlačne. Obr« . torej obrambno Sredstvo, Kako izglodale take modne dame brez j si lahko človek predstavlja na v° punčki. Pravijo, da je ta noVa J®?f samo pripomoček za pomlajevanj*' ^ bo vistaka starejša ženica brez obM .g glodala kakor mlado dekle, če še o5; hibe nekoliko popravi z raznimi Pn moeki. - f' > • ~ ^ * "i ^ 1 '' 1 OrigiSalno amerikarisko pravošo^6, e/tol* Čikaški »Glas Svobode« priipo^1 'sledečo pikantno zgodbico izpred šča v Čikagu: Celili devet let sta W ^ V naj lepši slogi 361etni GuS WaihOu® njegova boljša polovica Celi a, ki ie ^ ra 33 let. Toda kar nenadoma se j0.^ ves spremenil. Mm Wairious j© pred sodnikom', da je njen možice^ kom zadnjega leta ni hiti enkrat P® ^ bil, pač pa jo je včasih še nakreVS&*' strogi sodnik je naslonil svojo S ^ med pesti in’ je govoril ter rekel: bro, izreci nad njim kakršnokoli . hočeš.« In Mnš. Wairious je začela P ^ kovati svojo obsodbo: »Želim, d* ^ Vsak teden hekaj denarja, da n*0 dar vqč ne udari, ter da me zopet V ^ buje, kakor nekdaj«. »Zapovej bJU’ ej te poljubi!« je pristavil sodnik Eller. Toda žena hi rabila dati fl ^ zapovedi, kajti WainouB je že °^®\. ^ jo ženkico iri jo prav glasno p(r veliko veselje Sodnika ih časniški® ^ ročevalcev. »Obtoženec odpuščen«* 3 ^ pristavil sodnik. Iri obadva sta od» a botana iz sodne dvorane, »Imamo Jo!« - Avstrijski ministrski svet Je predsedstvom cesarja Franca ,0 ^ 1835) sejo, v kateri je razpravljal vih mejah' V Evropi. Vse je naP^ijft, slušalo vodilnega ministra Motter^v|d ki je zahteval na podlagi kari, I. jg pred zborovalci, dežele nazaj, ki bil Napoleon dal raznim novim 1 ' ^ stvom. Cesar je imel poseben atlaj1 seboj in’ je navidez pazmo atlan* strovim' izivajanjem. Naenkrat ie ^ j0|t prav glasno zaprl in zavpil: ceS(it Metternich je bil kar vesel, da prišel na stremo rešitev zapletene j,0t: in’ si je razlagal cesarjev vf^regite^ imam dofliro misel, dobro idejo. laik* uganke ali kaj kansibodi bUcU0^ nCceni^ si torej mislimo njegovo P.reS*L) ko mu je cesar na vprašanje 9° j^rt' ideji smejaje rekel: »Poglej^6 va je!« Bila je majhna miuh* * 0 robu lista, ki jo jc bil cesar « ajel 1 opazoval iri jo nazadnje sre®11 ubil. Ta se je pa res zanima" Zanimivosti. Premog iz kamenja? Nemški listi poročajo, da se je posrečilo po šestletnem kemičnem taziska-vanju monakovskemu lekarnarju Lud-wig Brucckrterju napraviti umetni premog iz različnih vrst domačega kame n ja in anorganičnih Snovi. Umetni pre mog se naredi s pomočjo kemičnega pretvarjanja. Pred par dnevi je Brueckner dokazal S praktičnimi poskušnjami, da njegov umetni premog odgovarja v ko-* likor se toploto tiče antracitu. Razvije namreč do 8000 enot gorkote. Umetni premog se rad spreminja v pline, ki gorijo z bliščečimi plamenom. Ta nova iznajdba, ki bo brezdvom.no velikanskega pomena za človeštvo, je bila predložena za patentiranje državnemu patentnemu uradu. Umetni premog se da proizvajati s polovico manjšimi stroški, kakor pa danes stane navadni premog. Kemična znanost se je že dolgo časa bavila z vprašanjem umetnega premoga. Vendar pa treba počakati, kako se bo obnesla ta iznajdba. Toda že poročilo vzbuja velikanska upahja posebno pri Nemcih, katerih industrija je silno zaostala radi francoske okupacije najbolj industrijskega dela cele dežele. Vendar pa je gornje poročilo precej nejasno.^ V kamenju iri različnih rudah se nahaja več ali manj ogljika, četudi no v čisti obliki, temveč pomešanega z drugimi snovmi. Cel proces se vrti okrog Vprašanja kako ločiti ta ogljik od primesi ter ga kot čistega uporabiti za kurjavo. Na podoben' nmeteri načiri na pr. dobivamo tudi iz šote' imenitno kurivo. Svoječasrio Se je veliko pisalo o različnih takih hačinih pridobivanja kuriva. Reklama je bila velikanska, toda samo nekateri načini so prestali poskuš-njo. Pri- vseh teh načinih se gre v prvi yrsti zato, da se dobi čisti osiiik. ki, ima, Ameriška hitrost ------------- Ameriški listi So ra^j*V?a<'Jj2alitevajte- cenike! 1831 Perilo „Drava" lesna ind. deln. družba MARIBOR prodaja lepo na debelo in na drobno (od 50 kg naprej) iz svojega skladišča Melj-ska cesta 91. 1939 T_E_Č AJ I_ STROJEPIS JE_ IM SCENOGRAFI JO ZASEBNOJJČIL£Š_ČE_ LEGAT , MARIBOR. (Največja strokovna šola za stenogra-grafijo v Jugoslaviji). Začetek novih tečajev dne 1. oktobra? Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7. Telefon 100. Inženersko elekiromehameno podjetje i■laven Knjigovodja I Aleksandrova 44 MARIBOR Tržaška cesta 8 zmožen bilance, z daljšo prakso, sposoben in ver-ziran, se sprejme v tvornici Narcissus. Zagreb, poštan. pretinac 227. 2000 4—2 Moje dobroznano kislo zelje se dobi zopet od danes naprej. 8061 2-1 Na drobno! Na debelo! IV. SIRK Glavni trg. izvršuje in gradi vsakovrstne električne naprave za razsvetljavo in pogon, povija motorje, transformatorje itd. ima v zalogi vsakovrstni elektromaterijal v najveSjih količinah. Na skladišču je okoli 5000 kg faakrone žice, gole in omotane za vse napeljave. Razven tega se nahaja na skladišču cca. 30 elektro-motoijev od 1 IIP do 75 HP. Cena motorja 1 HP je Din* 2600.--, 2 HP je Din. 4600.- 3 HP je Din. 6600.—, itd. Jamčimo za prvovrstni materijal ter smo vsled ugodnih zvez v prijetnem stanju, razpečavati blago po najnižjih cenah. Talefon 460 12-7 1726 Talafoit 460 Selanteriji drobnina, trikotaža Samo na debelo! Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. teplce ie, dokolenice, dežnike ter razno modno in galanterijsko blago najugodneje pri 10BU LAH, Maribor, Glavni trg 2 mum TAKOJ po dnevnih cenah s siiladlšla v ZAGREBU vsakovFsfin©sJfM®in©f@dli© ™jzarle> tovarne pohištva, kolarje in žage, ključavničarje, mehanike in delavnice, za kleparje, 2a tovarne kleparskih in kovinskih izdelkov itd. Bogata zaloga transmisij, motorjev za olje in bencin, kakor tudi popolne opreme za vatilnlce. ALAT I STROJEVI D. D. KARL 3ETZBACHER, ZAGREB VtaSka ulica 23. 695 18-1 tem poSlšfv® Tapala. pdilšlvo po izvanredno nizkih cenah v zalogi /pohištva Gosposka ulica Št. 20 (PirehaDova hila) f^T* Svohodon ogled Ceniki brezplačno 1 Fidmliica Hirlkir, Aleksandrova- cesta štev. 11 Delniška glavnica Din 50,000.000*— in rezerve preko Din 12,500.000*— Vloge čez Din 125,000.000'— Podružnice: Beograd, Bjelovar. Brod n/S., Celje, Dubrovnik. Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Novi Sad.. Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa &• AFILIACIJE: LJukEJamas Slovenska banka. SpBiC: 3ugos!avenska industrijska banka d. d. Buda pest: Balkan Bank r. t, Vaczi utca 35. Izvršba vse&agtanepos&e naJEcuIantft@ie ARKO COGNAC HEDKINAI ia Ko&stffclJ »SsfaMPf, »sedflik; Rndoli Q»im. [Tjakaj Mariborska tiskarna d. d#