Za zvišanje plač in posebne doklade učiteljstvu osn. šol. SPOMENICA Udruženla JugosSovenskega učiieijstva. (I/. .,Varudne i»rosvete" štev. 7» z dne 31. uktobra 1028) 1. Po zakonu o učiteljiščih z dne 27. sep= tembra 1929. (§ 34.) se vpisujejo v prvi raz= red učiteljišča učenci srednje šole, ki so po* ložili nižji tečajni izpit, ali pa učenci, ki so dovršili četrti razred meščanske šole s konč* nim izpitom, ako položijo sprejemni iz* pit in ako se ugotovi, da ima kandidat telesne in duševne zmožnosti za vršitev učiteljskega poklica. — Pomenja, da ni vsak učenec sred* nje šole. ki je položil nižji tečajni izpit in je sposoben nadaljevati srednješolski študij, sposoben tudi za učiteljski poklic. Ta spo* sobnost se mora v vsakem slučaju šele ugo« toviti s posebnim izpitom. 2. Po zakonu o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929. {§ 74.) more postati na srednji šoli suplent ona oseba, ki je položila zrelostni izpit na srednji šoli in diplomski izpit na filo« zofski fakulteti naših univerz. — Pomenja, da je potreben za srednješolskega suplenta na* slednji študij: 4 leta osnovne šole + 8 let srednje šole + 4 leta univerze, skupaj 16 let. Ne zahteva se torej nič večja izobrazba nego se je zahtevala pred sprejetjem srednješol« skega zakona. 3. Z zakonom o' učiteljiščih (§ 15.) je predviden petletni študij na učiteljiščih. Kam didat. ki po dovršenih petih letnikih učitelji= šča (§ 47.) položi diplomski izpit, si pridobi kvalifikacijo za učitelja narodnih šol {§ 48.). —iPomcnja, da more postati učitelj ona oseba, ki ima specialne sposobnosti in naslednji študij: 4 leta osnovne šole + 4 leta nižje srednje (meščanske šole) -f~ 5 let učiteljišča, skupaj 13 let. / 4. Za učitelja narodnih šol se torej ne zahteva srednješolska izobrazba (4 leta osnov* ne + 8 let srednje šole), nego posebna stro« kovna izobrazba, večja od srednješolske, tako da se nanje nanaša alineja 2., čl. 7. uradni* škega zakona z dne 31. julija 1923. 5. Zakon o srednjih šolah {§§ 88. in 89.) odreja srednješolskim profesorjem po služ« benih letih naslednje letne dohodke, brez dras ginjske doklade: Primerjaj tabelo! Za učitelje narodnih šol pa, dasi se za* hteva od njih večja izobrazba, nego po dose* danjih zakonih, ni predvideno v sedanjem projektu zakona o narodnih šolah, nikako zvišanje dohodkov. Da ne omenjamo povišanja prejemkov na podlagi specialnih zakonov sodnikom, uradnikom splošne uprave, uradnikom glav* ne kontrole in ostalim, edino z ozirom na to, ker vršijo učitelji narodnih šol iste dolžnosti kot profesorji, a to v 90% v mnogo težjih zramerah, čast nam jezaprositi, da se unesejo v zakon o narodnih šolah uredbe, ki bi učite« ljem narodnih šol zagotovile ekvivalentne prejemki, ki bi odgovarjali razmerju kvalifi« kacije in času študija, kakor tudi ekvivalent* ne pravice, kakor jih imajo srednješolski pro= fesorji, po novem srednješolskem zakonu. Razen učiteljev narodnih šol moramo omeniti tudi prosvetno administrativne osebe iz učiteljskih vrst. To so referenti in sekre*tarji ministrstva prosvete, banski in sreski šolski nadzorniki in upravitelji narodnih šol. Referenti in sekretarji vršijo v ministrstvu prosvete v osnovnošolskem oddelku povsem iste posle, kot inspektorji v srednješolskem oddelku, a ravno tako odgovoren je položaj banskih in sreskih šolskih nadzornikov. V zakonih, ki so v zadnjem času regulis rali položaj posameznih uradniških strok, se posebno opaža tendenca, da se nagradi admi* nistrativno delo. Poseben honorar prejemajo ravnatelji srednjih šol, ki se jim za admini« strativno delo dodeljuje posebna oseba, zato je prav, da se da za njihovo delo, specialna na» grada tudi prosvetno administrativnim ose» bam iz učiteljskih vrst. Učiteljstvo narodnih šol je pozvano, da vrši najdelikatnejšo dolžnost prosvečivanja širokih narodnih plasti, a zgodovina našega narodnega in državnega življenja pa doka* zuje, da je to dolžnost tudi vršilo, in sicer v vsakih razmerah in tudi pod najtežjimi po* goji. Zato smatra Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva, kot predstavnik učiteljstva na* rodnih šol, da je njegova dolžnost, da izrazi v trenutku, ko se regulirajo plače in dohodki vseh državnih uslužbencev, svoje zahteve, ki smatra da so, z ozirom na državno in narodno življenje, opravičene in zelo skromne. Učiteljstvo. Vrste in kvalifikacija. 1 § -1. Učitelji so redni in honorarni. Redni so: a) stalni in začasni učitelji, b) stalni in začasni strokovni učitelji. Vsi redni učitelji se nameščajo po odred= bah tega zakona. 8 2. Za honorarne učitelje se smejo nameščati strokovnjaki, ki prejemajo honorar od ur, ki ga odredi prosvetni minister. Skupno odobren kredit za te honorarje se ne sme prekoračiti in se tudi ne more po« večati. § 3. Za začasnega učitelja sme biti nameščena ona oseba, ki je pridobila kvalifikacijo po § 48. zakona o učiteljiščih. § 4. Stalni učitelji postanejo oni začasni učU telji, ki polože praktični izpit in dovršijo 3 leta državne službe. Praktični učiteljski izpit je državni izpit. Polaga se ga na učiteljiščih pred komisijo, ki jo odredi prosvetni minister. Pravilnik o praktičnem učiteljskem izpitu predpisuje pros svetni minister po zaslišanju glavnega pro= svetnega sveta. Ta izpit polaga učitelj, ki je poučeval najmanj dve leti na osnovni šoli. § 5. Za začasnega strokovnega učitelja more biti postavljena ona oseba, ki si je pridobila kvalifikacijo za ta poklic. Natančnejše odredbe za to bo predpisal prosvctni minister s posebnim pravilnikom. §6. Stalni strokovni učitelj postane začasni strokovni učitelj, pod istimi pogoji, pod ka» terimi postane začasni učitelj stalen. Plače učiteljstva narodnih Sol. Stalni in začasni učitelji narodnih šol, ka* kor tudi otroške vrtnarice s popolno učitelj* sko izobrazbo, pridejo v II. kategorijo ter se jim redni dohodki povišajo za 10%. Začasni učitelj ima polno položajno pla» čo uradnika 5 grupe II. kategorije po uradni* škem zakonu z dne 31. julija 1923. Stalno učiteljstvo se postavlja v IV. gru* po II. kategorije; po 4 letih učiteljske službe v IV. grupi napreduje v III. grupo II. katego* rije; po 5 letih v III. grupi napreduje v II. grupo II. kategorije; po 4 službenih letih v II. grupi napreduje v I. grupo II. kategorije, a po 4 letih v I. grupi napreduje v I. a grupo II. kategorije s položajno plačo, ki je enaka po* ložajni plači V. grupe I. kategorije. Strokovni učitelji in otroške vrtnarice brez popolne učiteljske kvalifikacije se uvr* ščajo po uradniškem zakonu z dne 31. julija 1923. in po uredbi o razvrstitvi. § 8. Učiteljstvo narodnih šol ima sledeče stal* ne mesečne doklade: a) začasni učitelj 180 Din; b) stalni učitelj v IV. grupi 420 Din; c) stalni učitelj v III., JI. in I. grupi 750 Din; c) stalni ucitelj I. Ł osnovne place 975 Din; d) strokovni ucitelji III. kategorije 420 Din. i grupe z 8 stopnjo in otroske vrtnarice bijo 60%, doklad, a klade. a po po 30 sluzbenih letih 80% teh dovrsenih 32 letih pa vse do* § 12. § 9.1 Razen dodatkov v § 8. prejemajo: upravitelji narodnih šol upraviteljsko do* klado po 100 IDin za eden ali dva razreda in za vsak nadaljnji razred po 50 Din, a največ 500 Din mesečno; sreski šolski nadzorniki II. kategorije 750 Din mesečno; banski šolski nadzprniki II. kategorije 1000 Din mesečno. Sekretarji (pomožni sekretarji) in refe* renti (pomožni referenti) ministrstva prosve« te, ki so prišli iz vrst učiteljstva narodnih šol in prejemajo plače učiteljev osnovnih šol, imajo iste doklade kot šolski padzorniki: prvi kot sreski, a drugi kot banski. § 10. ! Referenti (pomožni referenti), sekretarji (pomožni sekretarji) prosvetnega minstrstva, banski in sreski šolski nadzorniki, vsi druge kategorije, učiteljstvo narodnih šol, kakor tudi otroške vrtnarice imajo pravico do polne pokojnine po dovršenih 32 (tridesetdveh) službenih letih, ki se štejejo v pokojnino. § 11. Uslužbenci iz §§ tega zakona, ki dovršijo 10 let službe, ki jim štejejo v pokojnino in bodo upokojeni, dobijo 50% svoje plače in redne stanarine. Glede draginjskih doklad veljajo naredbe, ki veljajo tudi za ostale ci< vilne uradnike. Za vsako nadaljno začeto leto se poviša pokojnina za 2"42%, tako, da oni, ki je dovr* šil 32 leti službe, ki veljajo za pokojnino, dobi kot pokojnino vso plačo in redno stanarino ter ostale dohodke, ki jih je imel ob času upokojitve. Od specialnih doklad iz § 8. in 9. tega za* kona, ki so jih prejemali uslužbenci v času upokojitve dobijo, če so dovršili 20 let efek« tivne službe, 50%; po 25 službenih letih do< Za osnovno plačo učiteljstva, šolskih nadzornikov, sekretarjev in referentov minis strstva prosvet, kakor za redno stanarino vseh uslužbencev iz §§ tega zakona, veljajo odredbe uradniškega zakona z dne 31. julija 1923. Draginjske in rodbinske doklade se bodo računale po uredbi o dokladah, kakor za ostale uradnike. §13. V kolikor niso službeni odnošaji in pra» vice in dolžnosti učiteljstva predvidene v tem zakonu, veljajo zanje predpisi uradniškega zakona z dne 31. julija 1923. § 14. Da bi moglo učiteljstvp osnovnih šol sle» diti razvitku pedagoških naukov, bo osnovalo prosvetno ministrstvo posebne počitniške te» čaje. Da bi pa mogli spoznati ureditev in delo v narodnih šolah drugih kulturnih narodov, sme dovoljevati prosvetni minister dopuste v svrho spopolnjevanja. ' § 15. Prosvetni minister bo dajal, v mejah pro« računskih možnosti, podporo onemu učitelj* stvu, ki bi za časa velikih počitnic potovali, bodisi na počitniške tečaje, ali radi znanstve« nega ali strokovnega dela po državi ali v ino* zemstvo. § 16. Če preide učitelj narodnih šol v drugo stroko državne službe in se potem vrne v uči* teljsko službo, ne bo prejemal nič vežje plače nego je ona, ki bi jo imel, če bi ostal v uči* teljski službi. Za izvršni odbor UJU. Predsednik UJU: V. K. Petrovič, 1. r Tajnik: M. Mihailovič, 1. r.