Leto VIL, štev. 6 (,*iutro«xiv,R.sia) Ljubljana, ponedeljek 6. februarja 1933 Opravnittvo: Ljubljana, Knafljeva oiiea & — Telefon it tl23. 8123, tm 8126, 5126. hterem) addelek: Ljubljana, Seieo-buraon oL - TeL 8492 Is 2482, pulniiun Maribor i Aleksandrova Mila K 18 - Telefon it 24S& Podružnica Celje: Koeenova oliea 4t t — Telefon it 190. Področni*? Jneenice: pri kolodvor« «1, joO. Podružnica Ruto mesto: Ljubljanska cesta it' 42. podružnica Trbovlje: v Ki« dr. Bat partnerja Cena 2 Din tplnjft »Jetra« (shaja ak potrat. — Haroi« m |' ia »rfj« P* po«i prof*-4 Din, pe raznaftalefk ft Din Ponedeljska izdaja Oredntftvo: !4aK>na: Knafljeva ali« & Tefafc« RUS, 8123. 8124. 8125 ta 8128. Maribor: Aleksandrova e«rta 18 Men it 2440 (ponoči 26ffl>. Celje: Kocenova nL 8 Teleton «L IflB ftokepM a* ne vn«aj& — Offlud tarifu SLOVENCI OB SEVERNI MEJI ZA NEDELJIVO JUGOSLAVIJO Manifestacija Maribora za jugoslovensko narodno in državno edinstvo - Minister dr. Kramer v Ptuju in Ormožu - Obmejni Slovenci odločno obsojajo razdiralno delo punktašev Maribor, 5. februarja. Včeraj popoldne ee je vršila tukaj okrožna konferenca J K.KI) za mariborsko in celjsko okrožja Konferenca je bila odlično obiskana ter so bili zastopani vsi srezi obeh okrožij. Udeležil se je konference tudi minister g. dr. Albert Kramer, ki je 6 popoldanskim brzovlakom prspel iz Beograda odnosno iz Ljubljane. Na konferenci so razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih na političnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem polju. Minister g. dr. KrameT je podal izčrpno poročilo, na kar se je razvila zanimiva debata, v kateri so zastopniki vseh srezov označili želje in potrebe prebivalstva ter so bili sprejeti važni sklepi o nadaljnjem delu za politično in gospodarsko konsolidacijo. ZvečeT je Zveza kulturnih društev priredila v dvorani kina »Apolo« zborovanje omladVie. na katerem je imel minister g. dr. Krcmer, ki ga jp mladina sprejela v svoji sredi z največjim navdušenjem, obširno predavanje o razvoju Jugoslavije od osvobojen ja 1. 1918 pa do danes. Z največjo napetostjo je mladina, ki je napolnila prostrano dvorano do zadnjega kotička, sledi 1« izvajanjem rmnistra g. dr. Krcmer-ja. ki go pozna kot enega prvih borcev za Jugoslavijo, ter ga često prekinjala z viharnimi ovacijami. V skoro dveurnem predavanju se je minister g. dr. Kramer dotaknil vseh političnih, kulturnih, gospodarskih ter socialnih vprašanj, ki so našla svoje uresničenje v lastni državi in je končal s pozivom mladini, naj čuva zvesto, kar so nieai predniki priborili v težkih borbah in s "tolikimi žrtvami Vihamo pritrjevanje in navdušene ovacije, ki so sledile govorn-ko-v*m besedam, so bile dokaz, da je naša mladVia v svojem jedru zdrava, nacionalno zavedna in da se ne da zavajati od brezvestnih hujskačev, ki hočejo vlivati strup v mlada srca. Po zborovanju se je mlad na formirala v velik sprevod ter prepevajoč narodne pesrni krenila po mariborskih ulicah in manifestirala za kralja, Jugoslavijo, n;!rodno in državno edinstvo, obsojajoč z ogorčenimi vzkliki razdiralno početje nasprotnikov enotne Jugoslavije. Navdušeni rVadini se je spontano pridružilo tudi dru-Co občinstvo, tako da so se razvile po mariborskih ulicah v večern h urah jugoslovenske manifestacije, kakršnih Maribor že dolgo ni videl. Ptuj. 5. februarja. ObSirni ptujski «rez je danes na dveh «nontfestfw«jskih sinodih, kakršnih od pre- vrata sem v teh krajih še ni bilo, znova dokumentiral svojo narodno in državno zavest ter pred vso jugoslovensko. pa tudi inozemsko javnostjo, zlasti ono, ki jc začela, opogumljena od domačih separatistov in razdiralcev, zopet stegovati 6voje pohlepne roke po našem ozemlju, jasno in odločno izjavil, da ne bo nikdar dopustil, da bi se ta srez z ostal;m ozemljem na severu naše države kdajkoli oddvojil od Jugoslavije. Današnja veličastna zbora v Ptuju in Ormožu sta tudi glasen opomin vsem domačim zaslepljevalcem. ki so morda še mislili, da je bilo navdušenje 8. novembra 1931 samo navidezno in da je treba samo ene besede bivših političnih veličin, pa jim bo vse zopet slepo pokorno. Ptuj in Ormož, ti dve središči prostranega sreza. ki sta preživeli v polpretekli dobi najljutejše boje z germanizatorji in z renegati, sta dali danes nov dokaz, da ne bosta nikdar klonili, pa najsi bi prišli še taki viharji. Že zgodaj zjutraj so se začeli zbirati v Ptuju kmetje in obrtniki, možje in fantje iz bližnje in daljne okolice. Prihajali so z vlaki, največ pa z vozovi, a premnogi tudi po ure daleč peš. 2e dolgo pred napovedano uro je bila velika dvorana Narodnega dema do zadnjega kotička polna, tako da so morali mnog- Ptujčani. ki so čakali do zadnjega, ostati kar na hodniku in na stopnišču. mnogi pa so morali oditi, ker ni bilo nikjer več prostora. Cula se je celo zahteva. naj bi se shod vršil na prostem, da bi se ga moglo udeležiti čim več ljudi, čemer pa zaradi nezanesljivega vremena ni bilo mogoče ustreči. Z jutranjim mariborskim vlakom se je pripeljal na shod tudi minister g. dr. Kramer. Na kolodvoru so ga pričakovali sreski narodni poslanec g. Lovro Petovar člani sreskega odbora s predsednikom g dr. Senčarjem na čelu. nadalje ptujski in številni okoliški župani ter večja množica občinstva. Ko je minister dr. Kramer malo pred 9. uro stopil v nabito polno dvorano Narodnega doma. so ga zbrani zborovalci sprejeli z viharnimi in dolgotrajnimi ovacijami. Kmalu po 9. je predsednik sreske organizacije g. dr Senčar otvorii zborovanje, pozdravil" vse navzoče, zlasti pa ministra g. dr. Kramerja in sreskega poslanca g. Lovra Petovarja ter takoj nato podal besedo ministru g dr. Kramerju. ki so ga zborovalci z nova pozdravili z živahnim vzkli-kanjem in dolgotrajnim ploskanjem. Govor ministra dr« Kramerja Ob napeti pozornosti zborovalcev jc nato govoril g. dr. Kramer poldrugo uro. Zborovala so pazljivo sledili njegovim besedam. oa često prekinjali z odobravali jem in z ogorčenimi vzkliki obsojali početje onjh, ki hočejo razkosati državo, s čemer tlača-mjo našim dednim neprijateljem. Z globokim poznavanjem položaja in vseh problemov je minister g. dr. Kramer orisal splošni politični položaj in gospodarske razmere ter se dotaknil tudi akcije tako zvanih punktašev in njenih škodljivih posledic, kir je izzvalo vedno nove burje protestov in ogorčen ie obsodbe. Uvode ma se je g. m. dr. Kramer spomnil dogodkov v Ptuiu pred 25 leti ob priliki skupščine CM D, ko so zborovali v prav isti dvorani naši narodni prvoboritelji, pripravljajoč tla za končno narodno osvobojenje i/pod tujega jarma. Takrat j.ih je nemčur-ska drhal uapadla in po ulicah je tekla kn. Kdo bi si bil takrat upal le sanjati, da bomo 25 iet po teh dogodkih že 14 let •imeli svojo lastno, narodno državo. Kdo bi bil takrat mislil, da bodo na vse to tako Janalu pozabili celo oni, ki so sami sodelovali v tej borbi za Jugoslavijo, in žalostno je, da je na ptujske dogodke pozabila tudi večina inteligence. Na vse te dogodke so znova osvežili spomin dogodki, ki se pred par dnevi odigrali v Gradcu. Tam so imeli nemški buršaki pogum razviti javno svoj i-redentistični program, zahtevajoč nič manj in nič več, kakor da senaj »vrne« Nemcem Maribor, meja pa naj se potegne tam nekie pod Celjem. Skoro istočasno je napovedano za prihodnjo nedeljo v Budimpešti veliko zborovanje madžarskih iredentisov, ki bodo zahtevali »osvoboditev« Prekmurja izpod »jugoslovenskega jarma« ter priključitev k Madžarski pod svetoštefansko krono. Začudeni se moramo vprašati, odkod jemljejo ti ljudje pogum in na čem 60 zasnovali te svoje težnje, da bi se polastili naše zemlje in spravili naš narod zopet pod svoje gospodstvo. Vzrok takega mišljenja teh ljudi, ki govore o Jugoslaviji, kakor da je v razpadu, ni samo v propagandi inozemskih redakcij in inozemskih iredenti-stov, temveč tudi med nami samimi, namreč v vrstah onih ljudi, ki s svojim neču-venim postopanjem in s svojimi izjavami zbujajo vtis, da še vedno nismo rešili vprašanja zedinjenja in pripadnosti Slovencev k Jugoslaviji. Početju teh ljudi je prip-sati. da misli zunanji nepoučeni srvet, da niti mi sami ne verjamemo v bodočnost naše države in da nismo sposobni upravljati sami sebe. marveč smo še vedno na taki stopnji, da bi nam moral gospodariti tujec. Glavni povod za tako mnenje inozemstva je dal nesrečni pokret naših zaslepljenih bratov, znanih pod nazvom »punk-taši«, katerih program dopušča mnenje, da bi bili Slovenci pripravljeni oddvojiti se od Jugoslavije, ki nam daje edino jamstvo za naše narodno življenje, za naš nacionalni obstoj. Ne moremo si misliti, da bi se ti ljudje, ki so izdali take punktacije, zavedali dalekosežnosti teh svojih punktacij in globine nesreče, v katero nas bi hoteli vreči. Toda ne gre za to, kaj in kako si ti ljudje to zamišljajo, glavno je. kako je te punktacije sprejel narod in kako sodijo o njih v inozemstvu. Treba je samo pogledati v avstrijske črnožolte in v fašistične liste, da postane človeku jasno,^ kako ogromno škodo so ti ljudje povzročili _ našemu ugledu, ugledu naše države in našega naroda. Le treznosti in zdravemu instinktu našega ljudstva je pripisati, da je naš narod kot en mož odklonil njihove punktacije in da je s protestom, ogorčenjem in gnusom obrnil hrbet duševnim očetom tega pokreta. Ali ni značilno, da so odklonili te punktacije celo oni. ki so še do včeraj veljali za najožje sotrudnike formulatorjev punktacij! Nastop našega ljudstva je pokazal celo nam. ki smo bili in smo poborniki jugoslovenske nacionalne misli med Slovenci, da sta jugoslovenska zavest in državljansko čustvovanje tako globoko zasidrana. kakor tega nikdar nismo niti mislili. Naš narod je odločno odkloni! vsako misel, da bi bila zanj rešitev kj« drugje kakor v Jugoslaviji. Dr. Korošec se je v svojih punktacnah solidariziral tudi s programom dr^ Mačka, o katerem programu ni mogoče reči drugega, kakor da ga je sestavil blazen človek. Ali si je mogoče zamisliti Slovenca, ki bi pristal na to da bi se naša država razdelila po dr. Mačkovem receptu na dve novi skupini, od katerih bi imela ena 6rbsko, druga pa hrvatsko hegemonijo, v kateri bi igrali mi Slovenci, ki smo sedaj enakopraven član jugoslovenske zaiednice. podrejeno vlogo na orani zagrebški gospodi? Mi, ki smo 1. 1918 delali za Jugoslavijo kot edino rešitev Slovencev, smo se zavedali, da je bodočnost na"-ega naroda nerazdružljivo zvezana z usodo Jugoslavije, da je za gospodarski, kulturni in socialni razvoj našega naroda edino mogoče torišče močna in velika Jugoslavija. Takrat <-mo hoteli imeti Jugoslavijo veliko, močno in enotno in tako Jugoslavijo želimo tudi danes po 14 letih njega obstoja. Kdor hoče to. kar smo želeli že takTat, kar nam je postalo nepogrešljivo za napredek našega ljudstva, danes zavreči samo zaradi tega, ker so med nami ljudje, ki so postavili nekak zmešan program zato, ker niso več na vladi, ker jim po sedanjem ustroju države ni več mogoče absolutno vladati v dravski ali savski banovini, ne more biti pri zdravi pameti. Zaradi tega je povsem na ravno, da so Koroščeve punktacije zbudile ogorčenje pri vseh treznih elementih naše- Hitlerjevo čiščenje Razpust občinskih svetov v Prasifi — Nadaljevanje protikomunistične akcije — Obsežne izpremembe v upravi naroda, ki se zaveda, da je treba obsoditi to tem bolj, ker so časi, v katerih živimo, tako kritični, da je treba vsako izjavo dobro premisliti, ker živano v času, ko viada v vsej Evropi neko vrenje, ko se pojavljajo na vseh naših mejah pokreti, ki zahtevajo, naj se to. kar je bilo s tolikimi žrtvami, s tolikimi borbami pribujevuno, poruši m posamezni deli našega naroda, ki se jc z največjimi žrtvami osvobodil, vrnejo nazaj v suženjstvo. V času, ko razvija Hitler svoj pangernianski reviz-ionistični program, ko se mrzlično oboro/jujejo vsi naši sosedi, ko na zapadu naše države ne skrivajo svojih imperialističnih teženj, se mora reči, da so naši punktaši in njihovi poborniki postali glavni dobavitelji aa. propagandne orožarne teh naših inozemskih neprijateljev, ki slikajo te njihove punktacije ter nore m zločinske pokrete kot sigurno znamenje skorajšnje propasti Jugoslavije in kot dokaz, kako poceni bi bila zmaga in s kako malenkostnimi žrtvami bi bilo mogoče izvesti njihove iredentistične in imperialistične podvige. Ne pozabimo, da je danes, ko so težki časi. za Jugoslavijo še vedno možen najlepši razvoj. Mi Slovenci imamo posebno konfiguracijo v državi in to zlasti v gospodarskem smislu. Ce je kdo navezan na Jugoslavijo, potem je to v prvi vrsti slovenski del našega jugoslovenskega naroda. Prav zaradi tega. ker se te nepobitne resnice zavedajo tudi široki sloji našega ljudstva, je nastal tako vsesplošen odpor proti dr. Ko-roščevim punktacljcm. ki hočejo znova načeti vprašanja, ki jih je-narod sam rešil že 1. 1918. Jugoslavijo je treba konsolidirati in zato so oni, ki postavljajo znova vprašanje njene notranje ureditve po vsem tem, kar smo do 6. januaria 1929 že doživeli, pravi zločinci nad narodom in državo. Kdor ovira konsolidacijo države, pomaga on m, ki pošiljajo v našo državo bombe, peklenske stroje in komite. Za Slovence pomenijo punktacije naravnost samomor, kajti če bi se izvedli razni separatistični načrti, bi bili Slovenci prvi prizadeti in preko naših trupel bi vkorakal sovražnik na naše ozenv« lje. Minister g. dr. Kramer je v svojih nadaljnjih izvajanjih obširno razpravljal o gospodarskih in socialnih problemih, podčrtal važnost zakonov, ki so pred Narodno skupščino in senatom, ter je zaključil svoj govor s pozivom, naj se vsi, ki pametno in trezno mislijo, še tesneje oklenejo jugoslovenske zastave ter privedejo v svoje vrste tudi vse one cmahljivce, ki še danes stoje ob strani, da bo zmaga jugoslovenske misli popolna. Z viharnim odobravanjem in pritrjevanjem so zborovalci sprejeli ta poziv g. ministra. Nato je podel daljše poročilo o delu Ma-rodue skupščine in o zadevah ptujskega sreza 6reski poslanec Lovro Petovar ki so ga zborovalci sprejeli prav tako s toplim aplavzom. Očrta! je važnost novega volilnega m občinskega zakona, pojasnil vprašanje zaščite kmetov, obrazložil ukrepe vlade za pomoč kmečkemu prebivalstvu in končal svoj govor z zagotovilom, da bo tudi v bodoče zastavil vse svoje moči v korist svojih volilcev. V daljši debati, v kateri so se oglasili zastopniki raznih delov ptujskega sreza, so govorniki očrtali posebne želje in zahteve ptujskega sreza, nakar je bila sprejeta obširna resolucija, ki v uvodu najodločnejše obsoja punktacije dr. Korošca in vse ostale separatistične akcije ter poziva vlado, naj z energičnimi ukrepi zatre t?ko zločinsko in veleizdajal-sko početje. Resolucija izraža popolno zaupanje vladi, zlasti pa ministroma dr. Kramerju in Puclju ter sreskemu poslancu g. Petovarju. V drugem delu našteva resolucija nekatere glavne želje in potrebe ptujskega sreza. Z zahvalo za številno udeležbo je predsednik zbora dr. Senčar ob 12.45 zaključil krasno manifestacijsko zborovanje, ki bo še bolj ojačilo jugoslovensko narodno in državno zavest med zavednimi volilci ptujskega sreza. Takoj po shodu se je minister g. dr. Kramer v spremstvu pred. sr. organiz. dr. Senčarja skupno s poslancem Petovarjem odpeljal v Ormož, kjer se je popoldne ob 14. vršil v telovadnici tamošnjega Sokola drugi manifestacijski zbor JRKD. Lep shod v Ormožu Ormož, 5. februarja. V telovadnici meščanske šole se je zbralo popoldne nad 300 pristašev JRKD. Minister g. dr. Kramer in narodni poslanec g. Petovar sta na shodu govorila v istem smislu kakor dopoldne v Ptuju, dočim je senator g. dr Ploj poudarjal pomembnost izvajanj ministra dr. Kramerja ter pozval zbrane zboro-valce k složnemu delu v korist skupne jugoslovenske domovine. V svojih izvajanjih je zagotavljal, da stori vlada vse za ublažitev gospodarske krize, kar je v njenih močeh, ter je pozval slovensko ljudstvo, ki je zlasti v ormoškem okraju znano kot zelo nacionalno, naj posveti vse svoje sile za skupno delo v korist in blagor naše skupne države. Narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko je v svojih izvajanjih obrazložil Berlin, 5. februarja, d. Praska komisor-ska vlada je razpustila s posebno odredim vse občinske upnav«. Nove občinske volitve se bodo vršile 12. marca. Kakor poroča »Deutsche AKgemeine Zei-timg«, ie predsednik pruskega deželnega zbora narodni socialist Kerrl iznova sklical za jutri sestanek »Kolegija treh«, v katerem bo namestu Brauna podikanceiar Papen. Taiko bo »kolegij treh« s Kerrlovim in Papenovim glasom lahko sklenil razpust pruskega deželnega zbora. Hitlerjeva vlada nadaljuje z odstavljanjem visokih uradnikov, ki jih nadomešča z uradniki narodno-socialističnega prepričanja. Komunistično glasilo *Ro«te Palme« je prepovedano do 7. februarja. V Dussel-doriu so v neki tajni komunistični tiskovni založbi zaplenili približno 100.000 brošur. V Ejgersburgu na Tu rimskem so v nekem dečjem domu, v katerem so se vršili protizakoniti tečaji za komunistične funkcionarje, zaplenili mnogo obte žil neg a gradiva. V Stettinu so našli pri vodilnih fumk-oionarjih komunistične stranke mnogo dokazov za početek nelegalnega dela. V Kielu so aretirali bivšega komunističnega državnozborskega poslanca in tajnika komunistične stranke Kristijana Heucka. V Kolnu so aretirali 15 moških in žensko, ki so se udeleževali tečaja za vzgojo komunističnih voditeljev. Turinška vlada je proglasila kot nedopustno, da bi bili. komunistični zastopniki člani občinskih upravni-b odborov. V Neukolmu, delavskem predmestju Berlina, je prišlo do spopadov med komunisti im narodinimi socialisti. Trije komunisti so bili aretirami Podoben incident se je pripetil v Wiesbadnu, kjer sta bila dva komunista hudo ranjena. Kakor znano, so v ponedeljek pri manifestacijah Hindenburgu in Hitlerju ubili nekega narodnega socialista in nekega stražnika. Danes se je vršil svečan pogreb obeti žrtev. Krsti sta bili izpostavljeni eno •uro v berlinski katedrali. Pogreba se bo udeležilo tmdi 4000 članov »Stahlhelma« m člani reakciionarnega društva bivših bojevnikov v uniformL Kakor poroča »Der Angriff«. bo proglas državne vlade nemškemu prebivalstvu, ki ga j« državni kancelar Hitler p recital pred dnevi po radiju, plakati ran prihodnje dni po vsej Nemčiji. List napoveduje tudi nov govor Hitlerja po radij« in sicer za petek, ko bo v berlinski Športni palači govoril svojim pristašem. V poMtilčnih krog-lh mnogo razpravljajo, kalesen bo novi državni zbor po volitvah 5 marca. Prerokujejo, da bodo narod«ii socialisti pri novh volit vali dosegli približno isto moč, kakor so jo dobili pri ju-liijskih volitvah, mislijo pa, da bodo dobili kakih 230 mandatov samo na ta način, ako bodo kakor v Ljppeju odvzeli nemškim nacionalcem gotovo števio mandatov. V tem primeru pa bi nemški naoionalci in narodni socialisti skupaj še ne dobili večine, čeprav bi bilo treba prišteti k njim še nekatere manjše desničarske skupiine. Ker se pričakuje velika volilna udeležba, bo novi državni zbor štel bržkone 600 ali pa še več poslancev. General Litzmann, starostni predsednik razipuščenega državnega zbora, bo kandidiral pri parlamentarnih volitvah v Frank-furtu na Odri. Narodni socialisti so sklenili postaviti ga na čelo svoje liste, da onemogočijo kon-nnistki Klari Zetkin starostno predsedffiišpvo v novem državnem zboru. Japonska ne odneha Poostreno nasprotstvo med Društvom narodov In Japonsko - Zanimiva izjava japonskega delegata v ženevi ženeva, 5. febr. AA. Odbor devetnajstorice je sklenil zahtevati od Japonske, naj izbira med sprejetjem resolucije skupščine o ne-priznanju Mandžurije in določili čl. 15. Japonska delegacija je že proučila načrt predloga odbora devetnajstorice. Japonski delegat v ženevi Macuoka je posebnemu dopisniku lista »Sunday Times« med drugim izjavil: Odbor devetnajstorice namiguje na sankcije v čl. 16. pakta. Posledice takega početja bi bila druga svetovna vojna! V razgovoru z Drummondom sem nagla-sil, da si Japonska želi sprave in da bi predložila nove predloge, preden odpošlje odbor svoja priporočila skupščini Društva narodov, toda naše zadržanje glede Mandžurije se ne more izpremeniti. Sprava je odvisna od dobre volje. A kako pa naj se sporaz-umemo, če odbor devetnajstorice zastopa načelo, da Mandžurija ni država, dočim jo je moja vlada priznala kot neodvisno državo. Japonska na noben način ni militaristična, je nadaljeval Macuoka, in nima želje zapustiti Društva narodov. Ce bi jo pa dogodki k temu prisilili, bi bila temu vzrok ignoran-ca zapadnih velesil, ki ničesar ne vedo o Daljnem vzhodu. Hočemo miru, toda nepo-pustljivost nekaterih članov DN ne more služiti delu vzajemnega mednarodnega sporazuma. Nato je Macuoka ponovil japonsko tezo o Mandžuriji, člani Lyttonove komisije, je dejal, niso imeli časa, da bi si napravili točno sliko položaja na Daljnem vzhodu, in tudi niso utegnili proučiti problema sovjet-ške infiltracije Kitajske. Mi nočemo, da bi se boljševiški elementi razmahnili na Kitajskem. Naša želja je končati vojno, toda prav dobro vemo, da bo v trenutku, ko naše čete zapuste kontinent, zopet prišlo do kaosa. Zahtevajte od Zedinjenih držav, naj se odrečejo kontroli nad Panamskim kanalom, ali od Velike Britanije, naj opusti kontrolo nad Suezom, pa boste dobili skoraj enako sliko, kakršen je naš položaj v Mandžuriji. Povratek bolgarskih emigrantov v domovino Včeraj se je vrnilo v Sofijo 46 zemljedelskih emigrantov, ki jim je prebivalstvo priredilo navdušene ovacije Beograd, 5. februaria. p. Iz Carigrada poročajo, da so davi dospeli tjakaj bolgarski emigranti na povratku v domovino. Vseh skupaj je bilo 46 z bivšima bolgarski, ma ministroma Atanasovom in Stojano-vom na čelu. še na našem ozemlju sta Atanasov in Stojanov smatrala za svojo dolžnost, da sta izrazila novinarjem zahva. lo Jugoslaviji in jugoslovenskim prijateljem za prisrčno gostoljubnost, ki so jo bolgarski emigranti uživali več let v naši državi, odkoder odnašajo v domovino, kakor sta izjavila, najlepše spomine. Ko so bile izvršene vse formalnosti za prestop punktacije dsr. Korošca ter je posebno aa-glošal dejstvo, da bi Slovenci v primeru, ako bi se res osnovala samo9to}na Slovenija, ne našli več v toliki meri kruha in zaslužka v ostalih delih Jugoslavije. kakoT so ga našli sedaj. Govoril je tudi o zaplet-lja jih, do katerih bi lahko prišlo, če bi se izvedle zahteve, ki jih postavlja dr. Korošec v svojih punktacijah. Zatem se je razvila daljša razprava o raznih perečih vprašanjih ormoškega okraja. Sprejeta resolucija odločno obsoja punktacije dr. Korošca ter zavrača izmišljene očitke proti bo-kolu kraljevine Jugoslav je. ki so bili navedeni v pastirskem listu jugoslovenskih katoliških škofov, pri čemer poudarja, da je SKJ eminentno narodna m državna organizacija. ki dela v splošno korist vsega jugoslovenskega naroda in države. Resolucije naštevajo tudi razne zelje prebivalstva iz ormoškega okraja v gospodarskem in socialnem pogledu. Tud; to zborovanje v Ormožu je poka-7a'o da je naše slovensko ljudstvo v obmejnih krajih odločno jti«goslovenskega mišljenja in da splošno obsoja vsako razdiralno delo. ki str«vni po razbitju sedanje enotne jugoslovenske države. meje, je vlak z emigranti krenil na bolgarsko ozemlje. V Dragomanu, v bolgarskem obmejnem kraju, je pričakovala emigrante ogromna množica bolgarskih zemljedel-cev, ki so prihiteli, da pozdravijo svoje voditelje. K pozdravu je došlo tudi večje število zemljedelskih poslancev iz Sofije, kakor tudi nad sto novinarjev. Zbranim zemljedelcem sta bivša bolgarska ministra Atanasov in Stojanov izjavila, da se vra_ čajo emigranti z mirno vestjo v Bolgarijo m nikakor ne z željo, da bi povzročili nemir in razkol. Nasprotno žele zedindti raz. cepljene vrste zemljedelske stranke. Ničesar nas ne more ovirati, sta izjavila med drugim, da ne bi zavzeli svoja mesta, na katera spadamo v vrstah svojih tovarišev, ter ostali zvesti do konca življenja svojim idealom. Vlak z emigranti je prispel v Sofijo ob 9. dopoldne ter Jim je bil na železniški postaji prirejen naravnost triumfalen sprejem. Tudi na vseh postajah med potjo so pozdravljale vračajoče emigrante ogromne množice prebivalstva. V Sofiji je ves veliki trg pred postajo napolnila ogromna množica, ka jih je živahno pozdravljala. Ko so emigranti izstopili iz vagonov, jih je množica dvignila na ramena, ter jim priredila burne ovacije. K pozdra_ vu Je prišel tudi predsednik Sobranja Za-harijev Ves čas potovanja emigrantov v Sofijo se med potjo ni pripetil noben inci. dent. Iz prometne službe Beograd, 5. febr. AA. Z ukazom Nj. VeL kralja so postavljeni: za šefa personalnega odseka splošnega oddelka direkcije državnih železnic v Zagrebu MiMvoj Priča, za poverjenika splošnega oddelka zagrebške direkcije je Franjo Stamberger. vršilec dolžnosti personalnega oddelka na Isti direkciji. Smučarske tekme kranjske sokolske župe Kljub neugodnim snežnim razmeram lepa udeležba Zmagali so Sokoli iz Mojstrane Mojstrana, 5. februarja. Sokolstce smuške tekme,"ki jih je danes priredila sokolska župa Kranj, so bile lepo uspela revija sokolskega smučarstva in so pokazale, da je pognal ta plemeniti in privlačni šport v Sokolstvu močne korenine. Vsi. ki so se tekmovanj udeležili in jim prisostvovali, so se lahko uverili, da je Sokolstvo največji pobornik smučarstva, ki }e dosegel v tem pravcu že prav lepe uspehe. Udeležba pr* teh tekmah žal ni bila taka. kakor jo je sokolstvo pričakovalo. V začetku tedna se je prijavilo točno 200 tekmovalcev ki naj bi tekmovali vkupno v 280 disciplinah, a je zadnje dni južno reme močno vplivalo na trenažo v spodnjih društvih in se je bilo bati, da se radi zelo neugodnih snežnih razmer tekme sploh ne bodo vršile Tekmo v smuku je moralo župno tehnično vodstvo sploh odpovedati, a tudi za tekmo v skokih se do zadnjega ni vedelo, če se bo mogla izvesti. Tekem se je udeležilo 162 tekmovalcev tekmovalk iz naslednjih društev: Bled, Boh Bistrica. Blejska Dobrava Gorje, Gorenja vas. Jesenice. Koroška Bela - Javor-rik, Kranjska gora. Kranj. Stražišče, Škofja Loka, Sovodnje, Radovljica, Tržič in Do v je-M o j st rana. Žrebanje številk se je vršilo ob 7. zjutraj v hotelu Triglavu, nastopni čas je bil za. člane ob 8.. a za vse druge oddelke pol ure kasneje. Tekme so se vršile pod vodstvom žtip-Ticga načelnika brata Vinka Beznika iz Radovljice in načelnice sestre Nade Šega s. Je-^enic Tehnični vodja tekem je bil brat Avgust Ravhekar. Za ženake oddelke jia brat Tone Buh, oba z Jesenic. Tehnični odbor saveza SKJ sta zastopala brata Dušan Podgornik in Oton Zupan iz Ljubljane. Proga za člane je vodila ob desni strani potoka Bistrice čez Preckinov rovt ter je vodila naprej ob podnožju Repikov-ci. kjer je dosegla višino 815 m. na kar se je okrenila nazaj čez Tudo mimo Mla-čic na v/do! po polju in travnikih ob podnožju Možaklje proti Krušici in od tu raza j ob Savi na cilj. Članov je nastopilo v smuškem teku na 17 km 69. Na cilj jih je dospelo 63, eden se je med potjo precej poškodoval. Prvi je dospel na cilj brat Klančnlk Alojzij (Mojstrana) v času 1:03:29, II. Žemva Lovro (Gorje) 1.04.18. IIL Zore Zdravko (Kranjska gora) 1:08:14. IV. Klančnik Gregor (Mojstrana) 1.09.52, 5. Tarman Andrej (Kranjska gora) 1.10.34, 6. Lokota Ciril (Mojstrana) 1.12.43, 7. Dovžan Franc, (Mojstrana) 1.13.40, 8. Oman Slavko (Koroška Bela) 1.14.47, 9. Novšak Albin (Boh. Bistrica) 1.14.50, 10. Jazbec Slavko (Škofja Loka) 1.16.11. Moškega naraščaja se je na nastopnem mestu prijavilo 17 štafet v trojicah, ki so vse prispele na cilj. I. mesto si je priborila štafeta iz Mojstrane v času 1.13.24, II. mesto Jesenice 1.22.17, HI. Gorje I.23.56, 4. mesto Bohinjska Bistrica 1.24.40, V. mesto Jesenice II 1.25.07. Proga je bila dolga 15 km. Članic je tekmovalo 8 na progi, dolgi 6 km. I. mesto je dosegla sestra Ažman Zdenka (Kranj) v času 31.20. II. mesto s. Ravnik Ivanka (Jesenice) 31.42, UL mesto s Lebar Mara (Bled) 33.13. Ženski naraščaj, udeležba 9, je tekmoval na progi, dolgi 4 km. I. mesto je dosegla Družnik Mara (Gorje) v času 28.15, II. Črno logar Marica (Jesenice) 31-50, IIL Kmičar Ivanka (Gorje) 3131 Popoldne ob 3. so se pričele m skakalnici v Mojstrani tekme v smuških ricokih članov in moškega naraščaja, katerim je prisostvovalo precej gledalcev. Skakalnica je bila v slabem stanju, sneg. kar ga je bilo, je bil zelo moker, tako da so jemali tekmovalci le polovični zalet. Nastopijo je 28 članov in 18 naraščajnikov. Rezultati so bili precej slabi. Najboljši in najlepši skok dneva je izvedel brat Zupan Ivan (Sokol Jesenice), ki je skočil 32 m. V splošnem so se tekme končale natančno po sporedu m so bile dobro organizirane. Po tekmah se je vršil v »Triglavu« prijateljski sestanek vseh pripadnikov m prijateljev belega športa, kjer so se razglasili tekmovalni rezultati v sestavljeni tekmi in skokih V sestavljenih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: 1 Žemva Lovro (Gorje) 417 točk, 2 Zore Zdravko (Kranjska gora) 385 točk, 3. Lakota Ciril (Mojstrana) 351 točk. Zveza kulturnih društev fe o tvorila soclalnogospodarski tečaj Ljubljana, 5. februarja. Naša najmočnejša kulturna organizacija ZKD si je zadala novo nalogo. Davi ob 10. jc otvorila socialno-gospodarski tečaj, ki bo obiskovalcem nudil brezplačno izobrazbo v najnovejših socialnih, gospodarskih in političnih vprašanjih. Na sporedu bo ciklus predavanj, ki jih bodo imeli naši najodličnejši javni d fevci. Kako posrečena je ta misel, je pokazala že sama otvoritev tečaja .Ob 10., ko je bil najavljen začetek, je bila dvorana ZKD v Kazini nabita do zadnjega kotička, a so še potem prihajali novi poslušalci. Med njimi so bili zastopani vsi sloji, zlasti pa trgovski nameščenci, dijaki in tudi delavci. Vse navzočne je toplo pozdravil predsednik ZKD direktor g. Jug in nato v uvodu oprostil zadržanega bivšega ministra n. r. g. Mohoriča, ki je hotel s svojo osebno na- vzočnostjo dati tečaju posebno obeležje. Poudarjal je, da ima ta socialno-gospodarski tečaj velik pomen. Zveza kulturnih društev je naša najjačja organizacija za širjenje ljudske prosvete. Da koraka z duhom časa, je pokazala otvoritev socialno-gospodarske- j ga tečaja. Namen teh tečajev je izobraziti i javnost, predvsem pa mladino. Govornik se I je nato zahvalil vsem predavateljem, ki so • se stavili organizaciji na razpolago, ter za-ključil nagovor z željo in prošnjo, da bi vsi vestno in točno sledili tečaju in predavanjem. Nato je obširno in zanimivo predaval profesor dr. Josip M i h e 1 a k o sodobni gospodarski krizi s posebnim ozirom na vojne dolgove, kredit, stroj in kapital. PosluSalci so g. predavatelju pazno sledili ter ga ob zaključku nagradili z velikim odobravanjem. Danes ob 4« popoldne (večerne predstave odpadejo vsled koncerta) PAUL ABRAHAMOVA opereta nežnih ljubavnih čustev, romantike, sladkih arij, divnega petja: „HAL0 BABY" Mart ha Eggerth, Hermann Tbimig, Ernst Verebes, Jakob Tiedtke Kot dopolnilo najnovejši FOXOV ZVOČNI TEDNIK. — Med drugim slovo Liliane Harwey na berlinskem kolodvoru pred odhodom v Hollywood Elitni kino Matica Telefon 2124 Ustanovitev društva »Šola in dom« v Novem mestu Novo mesto, 5. februarja. Danes ob 15. se ie vrši'! v prostrani dvo-ram nove ljudske šole velik roditeljski sestanek sleda ustanovitve društva »Šola i« dom«, ki ga je o tvori*] s pozdravnim nagovorom ravnatelj meščanske šok g■ Anton Mervič. Nato je p-redflaga-l za predsednika odvetnika g. Ivana Vašiča, ta pa je podal besedo glavnemu referentu, bivšemu prosvetnemu šefu in predsedniku ljiuib!ijan-skega društva »Šola in dom« g. dr. Lončarju. Govornik je pozdravrl zbrane starše v imenu Inubloanskega d-mištva, se dotaknil upravnih vprašani šole im pojasnil, zakaj se ie društvo ustanovilo. Glavni namen društva pa j© gojiti čim tesnejše zveze med starši, učitelji in mladino. Nato je govori! g. profesor Coidnfkov z rudarji Beograd, 5. febr. p. Z odlokom ministra za šume in rude je odobrena kolektivna pogodba, sklenjena med zastopniki državnih rudarskih podjetij in med rudarji. Pogodba je stopila v veljavo 1. febr. S to pogodbo preneha brezpogodbeno stanje v državnih rudnikih, ki je trajalo že od 1. aprila 1932. Pogodba predvideva 2- do 4-odstotno povišanje mezd po kategorijah in omogoča ustanovitev nabavljalnih zadrug namesto dosedanjih rudarskih konzumov. Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 5. februarja. Mariborska Zveza kulturnih društev ie sklenila prirediti datfši idaini tečaj, namenjen mariborski srednješolski mladini. Tečaj obstoji fe 22 predavani in se je pričel sijoči, ko ie ime! prvo predavanje minister g. dr. Alibert Kramer, ki je prispel včeraj papokine v Maribor. Današnja nedeJja je dopoldne potekla v znamenju neštevilnih društvenih občnih zborov, med katerimi so bili najvažnejši občni zbori Sokola matice, mariborske podružnice Narodne strokovne zveze, mariborskega pododbora Združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov, mariborske podružnic® Združenja jugoslovenskih narodnih železničarjev iti brodarjev in tukajšnjega kolesarskega in motociklističnega društva »Peruna«. Gojenci in gojenke tukajšnjega državnega učiteljišča so proslavili danes popoldme spomin velikega jugoslovenskega vfc»d!ke StrossmayerJa in priredili v veliki (Korani Narodnega doma ob lepi udeležbi mladine in drugega občinstva Strossmay erjevo akademijo z iizredno obiJnim sporedom, kn je bil od začetka do konca res odličen. V uvodu je bito slavnostno predavanje o vetikem viadiki, nato je pa sledil glasbeni spored. f Na dvorišč« trgovca z žel ednino Kora*- žrje na Aleksandrovi cesti se je zgodila snoči smrtna nesreča. Na dvorišču zaposleni 321etnš delavec Josip Kavran iz Jezdarske ulice se je v temi dotakni! pretrgane električne žice, po kateri je tekel tok 230 voltov, in je obležal na mestu mrtev. Na pomoč so bili pozvani reševalci, ki so ga poizkušali obuditi v življenje, toda njihov trud je bi! zaman. Po-Mciijski zdravnik g. dr. Zorjan je samo lahko ugotovil smrt. Trup!« so prepeijaH v mrtvašnico na Pobrežje. Uradnica Helen-a Šegufova fe Tomšičevega drevoreda je včeraj popoldne padla tako ne-srečno. da si ie zlomila levo nogo v gležnju. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je od§!a fe svojega stanovanja na Vodnikovem trgu kuharica Marija Viherjeva. Policija in orožniki so avediH obširna poizvedovanja, ki so pa ostala brezuspešna. Včeraj pa je preieia mariborska policija obveistHo, da je Drava naplavila pil Zgornjem Dttptekn žensko truplo, v katerem so spozuaii pogrešano Marijo Viherjevo. Utoplertko so prepeHa!i v Maribor na mestno pokopališče. Za enkrat še m ngotovajeno, aR gre za nesrečo ali za samomor. Predavanje o Karolini Svetli Splošno žensko društvo v Ljubljani^ nadaljuje ciklus predavanj o slovanski ženi. Tako nas je seznanila v ponedeljek zvečer v beli dvorani Uniona ga. Karla Rog!jeva z eno največjih in najpomembnejših čeških . žena. s KaroUno Svetlo. Gospa predavate- j ljica, po rodu Cehinja, je podajala v slovenskem jeziku sliko te odlične če;ke žene: kar nič se ji ni poznalo, da ni Slovenka. Karolina Svetla, pravo dekliško ima Jo-hana Rottova, poročena Mužakova, je izreden pojav prejšnjega stoletja. Rodila se je 24 februarja 1. 1830., umrla pa je 7. septembra 1 1899. Živela je torej v času, ko je bilo skrajno nedostojno govoriti češki v boljši družbi. Prago, njeno rojstno mesto, ji je zgodaj razširilo obzorje vsestranske izobrazbe. Karolino Svetlo, ki je bila med prvimi boriteljicami za ženske pravice, prištevamo med najplodovitejše češke pisateljice. Niti 30 let ni pisala svojih del, ki jih je preko 100. V slovenščino so prevedena le tri dela. in sicer »Kantorčica«, »Poljub« in »Svoji k svojim«. Pomen Karoline Svetle je velik. Naravnost ognjevito in strastno je širila napredek ter propagirala boljšo vzgojo in višjo izobrazbo žena. Ustanovila je več ženskih društev, ki jih je tudi sama vodila. Značilen za njeno javno delovanje je konec njenega govora ob priliki blagoslovitve prapora praškega Sokola, darovanega od češkim dam, dne 1 julija L 1862. Ko je zabijala zlat žebelj v d-rog zastave, je končala svoj govor s temle vznesenimi besedami: »Zahtevamo od vas, da se vselej zavzemate za šibkega, da pred močnim ne trepetate, da se pokorite samo plemenitosti. a laži m izdajstvu odločno napoveste borbo. Zahtevamo od vas, da vedno ljubite svojo domovino nad vse, da ne nosite do-brotljivosti le v srcih, marveč jo poka-žete tudi v dejanjih. Zahtevamo, da cenite čast bolj kakor življenje in da vidite v ženi vedno le svečenico vsega dobrega in lepega« Takšno javno nastopanje je razširilo njeno ime v vsem narodu. Karolina Svetla je bila tudi soustanoviteljica p>rve češke ženske realne gimnazije. Kakor je pri nas že navada, je bilo to zanimivo predavanje bolj slabo obiskano. Pogrešali smo mladino. Pač pa je našla ga. predavateljica tem živahnejši odmev v srcih navzočnih in dosegla za svoje lepo in simpatično predavanje toplo priznanje. Med drugimi odličnimi osebami je prisostvoval predavanju tudi češkoslovaški konzul g. inž. Sevčik s soprogo M. L. Iz akvaristove torbe 0 vodnem ščipalcu in ie kaj V rodu vodnih stenic (nepidae) so trije prav zanimivi lovci, ki sem jih že v zadnjem članku omenil, namreč vodni ščipa-lec, črtal asta rana tra in navadna vodna stenica. Danes si oglejmo ščipalca (nepa cinerea). Ne vem, zakaj me spominja na srednješolskega viteza v oklepu. Morda je vzrok temu vtisk. ki ga napravi risba zloženih kril na hrbtu, ali pa risba na dolnji strani telesa ki liči v mnogem na oklep, mogoče šiljasti klun, ki je vtisnjen med sprednje nožice, morda sprednji nožici, ki sta precej močni in ki jih drži vedno v borbeni pripravljenosti, dasi sta brez ška-rij. ali pa tudi silno okorna, nerodna hoja, morda pa vsa njegova zunanjost s tenkim repokom. ki ga sestavljata dve nitkasti dihalni cevki. Vsekakor je čudna živalca, ki nima para v naših vodah. Tudi taktiko je prevzel od vitezov roparjev. Preži nekje na dnu ali pa na vodni rastlini in ko mu pride v bližino kakršnakoli živalca, ki hiti zamišljena, ničesar hudega sluteča po svojih poslih mimo njega, jo popade bliskovito s svojimi sprednjimi nožicami grabljivkami, oboroženimi s po enim krempljem Doljna dela sprednjih nožic utegne zapogniti tako, da se pri-ležeta v žlebiča stegen j. V tej legi prideta kremplja sprednjih nožic z žrtvijo vred, ki jo držita, pred kljun. Z nekim 9brupenim sokom omamlja žrtve, nato pa jih sesa. Dolžina odraslega ščipalca je od napol stegnjenih sprednjih nožic do konca dihalnih cevk 5 — 6 cm, cevki sami sta 1 — 1 in pol cm dolgi, život 2 in pol cm, širina je pa 1 cm. Srednji in zadnji par nožic mu služita za hojo. Oko, ki je navajeno na vodo, ga kljub odlični zaščitni b?rvi takoj opazi, oko začetnika in površnega opazovalca ga pa lahko zamenja s podolgovatim lancetnim blatnim lističem kake vodne rastline. Jajčka ščipalca so pogreznjega v stebla vodnih rastlin. Iz vsakega jajčka moli 7 tankih kratkih niti v vodo. Iz jajčka se kmalu razvije ličinka, ki je takoj podobna odraslemu ščipalniku V poslednji fazi razvitka dobi krila in ščipalec je dorasel. Ščipalca sem gojil cesto doma v družb« bolj odraslih ribic in ga hranil z vodnim« bolhami. Morda se imam zahvaliti vodnim bolham, da se ni lotil ribic, ki so bile samo 3 cm dolge. Prepričan sem, da bi brez oklevanja polomi 1 — pol cm dolge ribice, ker je pograbil tudi ličinke te dolžine. V akvariju z večjimi ribicami sem ga goji! dva meseca, vendar se mi je smilil, ker so mu ribe polovile pred nosom vse vodne bolhe in ličinke. Neki večer sem ga vlovil in ga vlil z vodo vred v ilovnato skodelico, ki sem jo postavil na odprto okno. To pri liko je izrabil, se po špansko poslovil in odfrčal. Ščipalec jc spreten letalec in se hitro izseli, če n« najde dovolj hrane. Fo-mladi in jeseni ne zapusti vode, pozimi se pa zarije v blato. Pri akvariranju med vodnimi rastlinami in v blatu ga često vlovi-mo. Nekaj prav zanimivega sem zvedel zadnjič, namreč, da se ozdravlja z gledanjem v akvarij rumenica Pred dnevi je potrkal neki Bosanec s preprogami na vrata in mi ponujal svoje čilime in ko ser- ga prepričal, da jih ne potrebujem, se je zagledal v akvarij m ga hvalil. Ko sem zanikal njegovo mnenje, da gojim ribice zaradi poznejših kulinaričnih uživanj, mi je v teku razgovora razodel, da je to (mislil je na akvarij) najboljši lek proti rumenici. Pri-občujem to važno novico o zdravilu proti rumenici brez komentarja, prvič ker zdravila še nisem preizkusil, drugič bi pa glede na komentar prišel tudi zdravnik v zadrego. Trdno sem pa prepričan, da »e ne bo lotila rumenica akvaristov, ki akvarirajo često v prirodi in ki preživljajo nešteto lepih uric na svežem zraku, s čimer si osvežujejo dušo in tek). Pri takih dejstvi te! jn i h akvaristih je več kakor gotovo, da jim rumenica ne bo mogla do živega, kajti gibanje v prirodi pospešuje izmenjavo snovi v fiziološkem srrtislu, kar je eden glavnih pogojev za zdravje. Priporočam pa vsakomur in brez obzira na zdravstveno stanje, da si omisli akvarij, ki mu nudi mirno, tiho, nad vse poučno in zanimivo zabavo. Za one pa. ki bolehajo za dolgočasjem, Ln za one, ki prihajajo utrujeni od dnevnih naporov v službi domov in ki ne obiskujejo gostiln in kavarn. je akvaristovstvo najboljše zdravilo in razvedrilo. O. S. Umor policijskega agenta v Zagreba Zagreb, 5. februarja, č. V pretekli noči se je pripetil na periferiji mesta na koncu Ilice krvav zločin. Okoli 1 ponoči se je vračal dolgoletni nadzornik zagrebških policijskih agentov Dragutin Vacek domov v černomerec, kjer ima svojo hišo onkraj Hiške mitnice. Ob koncu Eice in v počet-ku černomerca kjer se nahaja gostilna »Plitvice«. v kateri je običajno zbirališče prostitutk in raznih sumljivih elementov, mu je službujoči stražnik povedal, da so v tem hotelu zbrani neki sumljivi ljudje, iz. med katerih je nekdo streljal tudi z revolverjem. Čeprav nadzornik Vacek na bil v službi ,je odšel s stražnikom v gostilno ter pričel miriti zbrano družbo. Med tem je eden izmed gostov, mlad človek, potegnil iz žepa revolver ter ustrelil Vaceka dva. krat v prsa. Vacek se je takoj zgrudil mrtev na tla. Tretji strel je napadalec oddal sebi v glavo ter je tudi kmalu nato izdihnil. Ugotovili so, da je morilec neki Rudolf ščurič, ki je bil že večkrat pol:oljsko in sodnijsko kaznovan. Gostje so izpovedali, da je imel pri sebi mnogo denarja in da je popival z raznimi dekleti. Policija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila odkod je dobil toliko denarja. Huda avtobusna nesreča Dubrovnik, 5. februarja č. Davi se je na cesti med Dubrovnikom in Gružem pripetila nenavadna nesreča 20 letna hčerka vele trgovca Vragolova se je vračala iz bližnjega Cavtata z dvema svojima prijateljicama v Gruž Za njima je privozil avtobus Ker je vozil počasi, so se dekleta šele umaknila v zadnjem trenotku. ko je krenil na njihovo stran. V tem trenutku je Vragolova padla v jarek ob cesti tako nesrečno, da je obležala z zgornjim telesom in glavo na cestišču. Avtobus je Vra-golovi popolnoma zdrobil glavo tako, da sta bili od krvi obrizgani tudi njeni tova-rišici, hčerki k a petana Beniča Zaradi strašnega dogodka je med potniki nastala panika in so se vsi razbežaii Šofer Mene-gek) je izpovedal, da ne ve. kako je prišlo do nesreče, ker m ničesar opazil. zoril vlogo bacilov v življenju človeka in borbo svetlobe z njimi. Z nekaterimi žarki lahko bacile v najkrajšem času ubijemo, povsem odstraniti pa jih nikdar ne bomo mogli s sveta: zmerom bo pač še ostalo na svetu neka;! teme. Prav zanimiva so bila izvajanja o žlezah notranje sekrecaje — o žlezah, ki svojih sokov ne izločajo na ven, temveč v kri in v telo (golša, thymus, pinealna žleza itd.). Ta notranja sekrecija je odločilnega pomena za zdravje in počutje človeka, za njega rast in inteligenco, za življenje in smrt. Tudi na žleze notranje sekrecije imajo ultravioletni žarki silen zdravilen vpliv. Od vseh cvetTc je človeško dete najbolj potrebno solnca, pravi stara modrost. In s klicem: K solncu! je dr. Mis zaključil svoje izčrpno, poldrugo uro trajajoče predavanje, ki ga je občinstvo do kraia napeto poslušalo in ki smo ga mogli po. dati le v skopem izvlečku. Predavatelju so se v toplih besedah zahvalili gg podpredsednik Sancin, Sfiiigoj in Urbančič. G. Urbančič se je s kratkim nagovorom spomnil tudi obletnic velikih klicarjev Strossmayerja, sv. Save in Valentina Vodnika, ki so se praznovale te dni. Oktet »Ljubljanskega Zvona« pa je s svojo čudovito pesmijo tako dvignil raz. položenje, da je bil ta večer »Soče« tako lep, kakor so redki podobni večeri v Ljubljani. Svetloba — zdravje mladost Zanimivo predavanje dr. Misa — Izredno lep večer „Soce" Ljubljana, 5. februarja. Sno« se je v dvorani pri »Levu« vršilo eno najlepših in najzanimivejših predavanj, kar jih je »Soča« priredila letos doslej: g. dr. Franta M i s je na svoj znani poljudno poučni in šega vi način govoril o temi >Svetloba, zdravje, mladost«. Dvorana je bila natrpano polna in ob umetniško do_ vršemem sodelovanju okteta »Ljubljanskega Zvona« je bil to v resnici izredno lep večer. V imenu »Soče« je predavatelja poedra-■«>1 s toplimi besedami g. Sfiiigoj, nato pa ie živahno aklamiran dr. Mis pričel svoje ■>bSlrno zajeto predavanje, ki ga moremo podati le v kratkih, skromnih obrisih. O postanku zemlje in o rojstvu prvega davljenja na nji nam je prav malo znanega. Le to je gotovo, da se je zemlja kopala v žaru solnčne svetlobe, ko se je prva živa stanica rodila na nji. Vsako življenje je vezano na solnce in v preprostem razume, vanju tega dejstva so vsi primitivni narodi srolnce molili kot božanstvo. Solnčna svetloba je bila človeku in narodom od nekdaj življenje, zdravje, toplota, moč. lepota, ljubezen in sreča. Kakor rastlina, tako tudi človek ne more živeti v temi ln žival in. stinktivno išče solnca. ki ji daje silo in leči rane. Zdravljenje s svetlobnimi žarki, kakor jih nud; narava sama, se je vršilo že pred davnim: stoletji. Moderna znanost pa je odkrila celo vrsto načinov, na katere se vrši zdravljenje z umetnim svetlobnim žarenjem. Solnce je pravir žarenja. Ogenj, ki ga je «krvek ustvaril v davnini, da je z njim nastopil pot civilizacije, je njega drugi vir. Električna žarnica, tretji vir svetlobnega žaretnja, pa nam daje tudi celo vrsto ne. vidnih zdravilnih žarkov, katerih odkritje je izredno obogatilo sodobno medicino (Rontgen, radij). Tu je predavatelj z nazornimi izrvajanji obrazložil značaj teh žarkov, ki so v bistvu — kakor žarenje vsakega svetlobnega izvora — elektro-magnetski pojav, in predečil tehniko njih analize. Ko je govoril o ultravioletn h žar. ki h, je predavatelj posebej podčrtal, da te zdravilne žarke tudi najtanjše steklo zadržuje (zadeva odprtih in zaprtih oken). Ko je po spoznanju električne energije medicina našla metode, da je ločila zdrav:lne žarke od strupenih, ki jih prav tako izža. reva vsak svetlobni vir, je našla sredstva za zdravljenje tudi prej neozdravljivih bolezni (n. pr. rak). Nadvse zanimiva so bila predavateljeva Izvajanja o postanku zemlje in prvega življenja na nji, Solncu smo dolžni za naš za_ četek, obstoj in zdravje. Svetloba s pomočjo klorofila (rastlinsko zelenilo) ustvarja v sintezi z mrtvimi prvinami zemlje živo življenje. In kar je rastlini klorofil, je živali in človeku hemoglobin (rdeče barvilo krvi). Kakor klorofil vpija žarke, ki so po. trebni obstoju rastline, tako to dela pri živali i pri človeku hemoglobin. življenje je boj, ki v njem človek zmerom poaleže — s smrtjo. Z razvojem civilizac je življenje sicer postaja zmerom lažje, obenem pa se tudi zmerom bolj oddaljuje od narave. Zdravje pa se da zmerom doseči samo s strogim upoštevanjem naravnih za. konov. Z živimi primeri iz medicine in iz življenja je dr. Mis živahno dokazoval, kakšna čudovita moč je v solncu in svetlob1. Športni zdravniki priporočajo, naj se športniki, ki streme po zdravem telesu in po dobrih uspehih, redno dajo umetno obsevati. Tovarni, ki investira nekaj za vzgledno svetlobno ureditev delovnih pro. štorov, se ta strošek bogato rentira v večji produktivnosti delavcev. Svetloba ima silen vpliv na živčevje, zdravi nervoznost in druge bolezni ter ve?elo in zdravo dviga razpoloženje. Zobni zdravniki pacijentom z ultravioletni mi žarki lajšajo bolečine in zdravijo, krepijo zobe. Svetlobno žarenje zdravo učinkuje na vse organe. V prostorih, kamor solnce ne seže. je bolezen doma. Strašne so bolezni teme: ran:ti3 in tuberkuloza. Pomanjkanje solnca pač najtežje zadeva otroka, čigar mlada, rahli organizem je najbolj žejen svetlobe. Zato bi moral biti vsak otrok tudi pozimi deležen ultravioletnih žarkov, ki mu jih namesto solnca lahko nudi kremena svetilka. (Mestna občina premore dve taki svetilki in je lani izvršila z njimi 18.900 obsevanj.) Moderna tehnika je iznašla tudi posebno steklo, ki prepušča zdravilne žar. ke (Vitaglas). Vse moderne šole in vsi zavodi, po katerih se mudijo otroci, bodo morali biti polagoma opremljeni z okni iz tega stekla. Zlasti pa je treba bivanje otroka iz zaprte hiše čimbolj preseliti na prosto. In pa s pretežko obleko bi ljudje ne smeli zdravilnim žarkom preveč zapirati poti do telesa. Z žarki kremene svetilke se dandanes prav uspešno zdravijo tudi pljučna, kožna, kirurglčna tuberkuloza in druge težke bolezni. S številnimi žalost, no veselimi prigodami je predavatelj pona. Kino Ljubljanski dvor Zbor naših ribičev V soboto zvečer se ie vršil v Mikličevem hotelu v Ljubljani občni zbor Ribarskega društva. Predsednik narodni pos'anec g. Rado Pustoslemšek je pozdravil zborovalce, posebno zastopnike bratskih društev predsednika prof. g Cotiča in tajnika g. Gajška iz Maribora :n tajnika g. Zdoljška iz Celja in g. inž Jelačina in pa za naše ribištvo velezaslužnega večletnega predsednika RD primari ja g. dr. Rob;do. V uvodu je omenil predsednik veselo vest, ki jo je dobil od ministra g. Demetrovič, da bo v kratkem predložen parlamentu nov ribarski zakon, v katerem so upoštevane vse želje naših ribičev. Predsednik se je spomnil tudi v preteklem letu umrlih članov RD g. dr. VLadimirja Har-leta in Josipa Piškurja, čijih spomin so zborovalci počastili. Tajniško poročilo jc podal g. Malenšek, blagajniško pa v odsotnosti g. inž. Tavčarja, ki je bil službeno zadržan, g. ŠuLgaj, višji inšpektor. Za vzorno delo eta prejela tajnik in blagajnik poleg absolutorija tudi poseono zahvalo. Predsednik je omenil, da bo kmalu osnovana tudi Zveza ribarskih drušvev. V njej bodo združena vsa tri društva iz Olja, Ljubljane in Maribora, kar gotovo pornani velik napredek za športne ribice. To bo pa tudi pripomoglo h gospodarskemu napredku našega ribištva. Ker tudi ob last va spoznavajo, kako važne je organizacija ribičev, so obljuiUa, da bodo društvo podprla na ta aičin kakor SLD, namreč da bodo včlanjeni ribiči dobivali cenejše ribiške karte kaK vr pa oni, ki niso včlanjeni. Tako bo stala ribiška karta za plemenite ribe za člane IjJ Oin kakor prej, za nečlane pa 230 Din, a /a belice za člane 75 Din in za nečlane 155 Din P'td volitvami se je zahvai J oiborn k g-Vlad:mir Kapus v imenu društvenin ;lmov g predsedniku za neumorno del v pnd društvu doma Kaic-»r tudi v bi->gradu '.e n 'emu se moramo sahva 1: za vei:ke uspeli" du štva. Poudaijai je, kiio je b lc razdvojeno društveno delo pr^.1 leti m kako epa harmonija viaoa prav /daj med članstvom. Pa tudi Zveza nbirs- h društev, ki bo, kakor že omenjeno J ^rarkem usta-rovi-ena. je predsednikova z .stuga. Govor-11'k je v imenu vseh napro* i predsednika, n:;j še v naprej o-stune na če'j iraštva V istem smislu sta govor 'a tudi odpo^ s anca iz Marib >-a in CelM Prof. g Cjt.č je ponovno naglašal, da je prav 06eba g. poslanca Pustoslemška pripomogla, da so ponehali razdori med društvi in da je prišlo do tesnega sodelovanja. Ponovni sprejem predsedniškega mesta po g. Pustoslemšku je bil sprejet z dolgotrajnim ploskanjem in navdušenimi vzkliki. V odbor pa so bili izvoljeni naslednji gg.: Bogataj Ivan, dr. Lokar Janko, Dolenc Fran iz Škofje Loke, Pristov Filip, višji inšpektor Sulgaj, Malenšek, Pehanijeva Min-ka, Letner Stane, višji inšpektor Tancig, Vičič im Vladimir Kapus, za revizorja pa gg. Fran Majcen in Josip Kopač. Glede članarine so se člani zedinili, da ostane kakor v preteklem letu. Ribarski strokovnjak je izročil pozdrave banovinske oblasti in vzpodbujal zborovalce k nadaljnjemu napredku in delu. Telefon 2730 Danes ob 4., >/28. in 9. uri GRETA GARBO v divnem, nepozabnem velefilmu: orhideje Kot partner Nils Asther Cene najnižje: Din 2.—, 4.— in 6. Objave Tragična smrt uglednega Vičana Pri padcu se je nabodel na nož, ki se mu je zapičil v srce Pogreb g. Franca Pavšiča. Truplo pokojnika prepeljejo danes iz Krškega v Ljubljano, kjer bo pogreb danes ob pol 15. uri iz kapele pri Sv. Križu. Zveza nastavnikov gimnastike, sekcija za dravsko banovino bo imela redni občni zbor v soboto dne 11. t. m. ob 10. dopoldne v telovadnici I. državne realne gimnazije (realka ) v Ljubljani. Spored nocojšnjega koncerta violinista Karla Rupla. 1. Beethoven: Sonata v F-duru, 2. Mendelsohn: Violinski koncert v e-molu. Po odmoru kot 3. točka sporeda Stravinskega Preludij in Rodno, Mihaudov ples Su-mare v priredbi Levyjevi in Fallov moderni ples v priredbi Kohanskega. Sklepno točko sporeda tvori Saint-Saensova Introduktia in Rondo Capricioso. Violinist Rupel je znan kot prvovrsten umetnik, zato obisk njegovega koncerta najtopleje priporočamo. Koncert bo v Filharmonični dvorani. — Začetek točno ob 20. Vstopnice v Matični knjigarni. Ljubljanska drama. Nocoj se uprizori veseloigra »Dopust ua Francoskem«, ki je pri vseh dosedanjih vprizoritvah izvrstno uspela. Zasedba: Nablocka, Medvedova, Levar, Gregorin, Drenovec, Železnik, Cesar in Plut. Režija je šestova. Za D. Ljubljanska opera. Ob koncu tedna bo baletni večer, katerega je caštudiral z našim baletnim ansamblom naš umetniški plesni par Pia in Pino Mlakar. Baletni večer bo obsegal tri dele: v prvem delu se pleše znani balet »Punčka«, drugi del obsega solistične nastope umetniškega para Pije in Pina Mlakarja, v tretjem delu pa je z vsem ansamblom pester baletni diverse-ment, za katerega je napisal novo plesno glasbo kapelnik dr. švara. O afriškem Visokem Atlasu priredi v torek 7. t. m. T. K. »Skala« skioptično predavanje. Predaval bo znani naš alpinist in predavatelj g. dr. Oskar Reya, ki se je povzpel na najvišji vrh tega gorovja Tubkal, visok 4170 m, v glavnem grebenu Visokega Atlasa in na drugi najvišji vrh Likumt, visok 3910 m. Na podlagi številnih skioptič-nih slik nam bo prikazal lepoto tega, Slovencem še neznanega velegorja in življenje atlaških prebivalcev, posebej še tamošnjega berberskega plemena šlehov, med katerimi je preživel dva tedna. To pleme je še napol divje in v etnografskem oziru nad vse in-teresantno. Planinci in prijatelji prirode, podprimo s številnim obiskom na predavanju delo in stremljenja našega domačega alpinista in znanstvenika. To je poleg drugega tudi naša nacionalna dolžnost. Predavanje bo v dvorani Delavske zbornice ob 20. Prodaja vstopnic (sedeži Din 5.—, stojišča Din 3.—) vsak dan popoldne od 14.30 do 18. v klubskih prostorih T. K. »Skale«, palača »Grafike«, Masarykova 14/11. »Arijana« z Elizabeto Bergnerjevo fte danes v Ehtnem kinu Matici, že kmalu ni kak film iz sporeda ZKD tako ugajai občinstvu kakor včeraj predvajano filmsko veledelo »Arijana« z Elizabeto Bergnerjevo. Ime Bergneijeve je vplivalo tako privlačno na vse tiste kinematografske obiskovalce profinjenega okusa, da je bila včerajšnja predstava v Elitnem kinu Ma. tiči ob 11 dopoldne skoroda razprodana. Arijana. poosebljena po umetnici najvišjih kvalitet, je podana tako naravno in iskreno, da lahko po vsej pravici imenujemo to eno najboljših vlog odi čne umetnice. Tudi njen partner Rudolf Forster je izklesal iz svoje vloge mojserovino, ki bo ostala nepozabna. Zato je tudi uspeh filma povsem razumljiv in publika je odhajala z željo, da bi videla še mnogo takih filmsk.h pred. stav. ZKD bo zato film »Arijana« obdržala na sporedu še danes in ga predvajala v Elitnem kinu Matici ob 14.15 uri. Vsi tU sti, ki si krasnega filma doslej še niso ogledali, naj to danes prav sigurno store. Dan lepe knjige. Opozarjamo na prodajo vstopnic v Matični knjigarni za slavnostno akademijo v Unionu jutri zvečer! Poleg koncerta Ljubljanskega godalnega kvarteta bo govorilo več književnikov o knj gi kot vzgojiteljici. Vstopnice od 5 do 15 Din. Društvo »Krka«, Zveza kulturnih društev, Zveza kmeč.cih fantov in deklet, Jugoslovenski ženski savez. Ljubljana, 5. februarja. Rožna dolina in Vič sta danes pot vtis-kom strašne nesreče, katere žrtev je postal v noči od sobote na nedeljo ugledni hšni posestnik 55!etnj Jakob Rihar z Viča št 105. V soboto okrog 18. je odšel Rihar z-donia. češ, da gre k trgovcu po tobak in razno dugo blago. Odšel je, toda domov in se ni vrnil vač. Pri trgovcu se je zamudil nekaj časa, okrog 19.30 pa se ie vrača'1 po bližnici. ki drži čez Kristanovo posestvo, proti domu. 2ena Marija ga ie čakala doma. toda njeno čakanje ie bilo zaman. To se ji ie čudino videlo, ker je bi mož zelo soliden in ni nikoli izostajal od doma. Slutila ie nes-rečo in vso noč ni zatisnila očesa. Proti jutru okrog 4. je pa vstala, zbudila v hiši stanujoč e-ga oženjenega sina in mu povedala, da se oče še od snoči ni vrnil domov. S sinom in njegovo ženo je nato odšla zdoma, iskat moža, odnosno očeta. Odšli so proti omenjeni trgovini Ko so pa prišli v bližino železniške proge, so naleteli na Riharja, ki je ležal sredi pota vznak. Bil je pa že mrtev. Žena Marija o tragični smrti moža takoj obvestila policijsko stražnico na Viču, ta pa policijsko upravo. Z uprave sta nato odšla zdravirk g. dr. Avramovič in dežurni uradnik g. Tomic. Ko so mrtveca preiskali, so ugotovili, da ie postal žrtev nenavadne nesreče. Pokojni Rihar ie namreč pred svojim odhodom vzel s seboj velik kuhinjski nož vn ga vtaknil v notranji žep suknjiča. Nesreča je hotela, da je sredi pota padel in se nasadil na nož. ki se mu ie zapičil naravnost v srce. Nesrečnik je bil takoj mrtev. Komisija je odredila, da so prepeljali mrtveca na njegov dom. Tragioca smrt Jakoba Riharja je vzbudila splošno sočutje. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 5. februarja. Južno vreme, ki je prevladovalo ves minili teden, se je držalo tudi čez soboto in današnjo nedeljo. Vse vremenske napovedi in poročila iz rajnih krajev Gorenjske in Dolenjske so se glasila: jug, smuka neugodna, sneg kopni. Zato je razumljivo, da je večina smučarjev ostala doma. Le nekateri ne-ugnanci so zaupali ugodnim vestem, ki so prišle z Jezerskega in iz Kranjske gore. pa so jo ubrali v te kraje. Ker so tudi izletniki ostali doma, je bilo seveda v Ljubljani ži-vahneje kakor ob drugih nedeljah. To se je poznalo že na dopoldanski promenadi, še bolj pa popoldne. Precejšen je bil obisk nogometne tekme na igrišču Primorja, o kateri poročamo na drugem mestu. Sicer je pa potekla nedelja v Ljubljani prav mirno brez nezgode. Tudi na policiji niso imeli opravkov. V bolnico danes niso sprejeli nikake žrtve nesreč. Zbor železniških staroupokojencev Danes ob 14. so zborovali v steklenem salonu pri »Levu« železniški staroupokojencl. Udeležba je bila izredno dobra. Predsednik g šalamon je v uvodu vse toplo pozdravil, nato pa orisal delo, ki ga je izvršilo društvo v minilem letu. V glavnem se je borilo za Izboljšanje eksistenčnega položaja staroupokojencev, zlasti da se zvišajo pokojnine in da se prizna pravica neomejenih režijskih kart vsem železniškim upokojencem. Tajnik g. Anton Jernejčičje povedal, da šteje društvo 606 članov. 12 jih je med letom umrlo. Kako je bilo društvo delavno, jc najbolj razvidno iz dejstva, da je na raznih mestih za člane posebno posredovalo 405 krat, poleg tega pa poslalo 12 deputa-cij na razna oblastva, dve od teh tudi v Beograd. Iz blagajniškega poročila blagajnika g. Franca Jernejčičaje razvidno, da so znašali društveni dohodki 13.598 Din, izdatkov pa je bilo okrog 14.000 Din. Po poročilih funkcijonarjev, ki so bila vsa z odobravanjem sprejeta ter je bil odboru podan absolutorij, so sledile volitve, pri katerih je bil soglasno in z ovacijami izvoljen ves stari odbor s predsednikom g. Salamo nem na čelu. , . , V nastali debati se je poudarjalo, naj se društvo, še bolj intenzivno bori za interese upokojencev, katerih posamezniki prejemajo samo 2 Din na dan, predsednik je pa apeliral na podeželske društvene zaupnike, naj bodo pri pobiranju članarine bolj ločni. Abrahamova opereta „Halo, Baby" v kinu Matici Danes so bili spričo za izlete neprimernega vremena tudi kinematografi deležni precejšnjega obiska. Zlasti je ugajala občinstvu velika zvočnofilmska opereta Paula Abrahama »Halo, Baby«, ki jo je začel predvajati Elitni kino Matica. Režiral je to opereto, prijetno po vsebini in glasbi, Victor Janson, a v glavnih vlogah nastopajo ljubka Martha Eggerthova in znani dobri igralci Hermann Thimig, Ernst Verebess, Fritz Kampers in Jakob Tiedtke. Vsebina je naslednja: Mala Anni Mtillva je srečna, ker je-naposled dobila nameščenje. Prodaja vozne listke za podzemsko železnico. Tovariš Hu-go se vanjo zaljubi na veliko žalost Cilly, prodajalke cigaret na isti postaji. Nekoč pride mladenič, da v zadnjem trenutku kupi vozni listek. Signal za odhod. Mladenič skoči v voz, a Anni za njim, da bi ji plačal vozni listek. Vse zaman. Sama mora nadomestiti škodo. Kdo je ta mladenič? Poštni pilot Hars Mayer, ki redno prihaja v poslednjem času na vzletišče. Baš pripoveduje tovarišem, kako se je zaljubil v dražestno blagajničarko, ki ji je ostal dolžan vozni Mihael Erdody: Angleščina Povedal vam bom, kako sem se v štiriindvajsetih urah naučil angleščine. Daljšega uvoda ne bom delal, le to naj povem, da sem bil takrat čisto »suh«. Tej ugotovitvi bi sicer moja elegantna, po najnovejši modi ukrojena obleka lahko ugovarjala, toda omenim naj še to, da sem jo dal napraviti pred tremi meseci in da krojaču še nisem plačal zanjo niti vinarja. Letovišče, kjer sem prebival, ie bilo prenapolnjeno z ženskami. Moj prija« telj, ki je bil prišel tja že teden dni pred mano, pa se je v njem že precej dobro spoznal. Zato mi je bil dober kažipot. »Ali vidiš onega svetlolasega an« gelčka?« »Očarljiv je, pri moji ven!« »Lahko bi pri njej poskusil. Seveda moraš znati dobro angleško.« »Lepi ženski na ljubo se naučim tudi hotentotščine, če je treba. Kako pa veš, da je Angležinja?« ..... »Ogovoril sem jo. Njen smehljaj je mnogo obetal, toda po njeni prvi be« sedi se je moj grad v oblakih podrl. Niti besedice madžarščine ne razume.« »To je pa res zelo neprijetno.« »Kupil sem si knjigo .Angleščina v štiriindvajsetih urah' in si mislil, da se bom hitro naučil nekaj besed in stav? kov, ki jih bom potreboval za prvo silo, toda — saj veš, da imam precej trdo butico . . »Kam pa si dal potem tisto knjigo?« »S seboj jo nosim. V površnikovem žepu jo imam.« »Sem z njol Bodi prepričan, da bom jutri ob tej uri čebljal svetlolasemu angelčku na uho najvabljivejše angle* ške besede. Ali mi verjameš?« »Ne!« * Vso noč sem se učil besede na izust. Jutranji polmrak me je dobil v parku. Ležal sem na trebuhu na klopi s knji* go »Angleščina v štiriindvajsetih urah' v roki. Opoldne sem znal že vse ne« pravilne glagole. Tudi veznike sem že prebavil. Ob njih se mi je zbudilo upa« nje, da se bodo kmalu izpremenili v veznike razmerja. Ob pol treh mi je sporočil prijatelj, da gre najina obože* vana ladv, zatopljena v svoje misli, proti teniškemu igrališču. Ob takem času in ob taki priložnosti se človek najlaglje prislini neznani dami. »Ali si pripravljen?« »Yes!« sem odgovoril z angleško ravnodušnostjo. »Torej dvignimo zastor. Izza dreve« sa bom opazoval, kakšen bo konec.« S škodoželjnim nasmeškom je šel, toda že naslednji trenutek je moral uvideti, da je bila ta škodoželjnost odveč. Uvideti je moral, da je moja podjetnost kronana z uspehom. Ni mogel verjeti svojim očem, ko je vi« del, da se nisem samo seznanil z mi« lostno gospo, temveč da sem se celo pogovarjal z njo in ji naposled polju« bil dražestno ročico, kar mu je bilo že preveč. Vedel je, da bi se gospa, ki si po tako kratkem času brez družbe pu« sti poljubljati roko, pustila poljubo* vati v sobi na usta. * V resnici se je stvar zgodila malo drugače. Snel sem klobuk z glave. »Play, Miss wither . . .« Nisem mogel nadaljevati, kajti mi« lostljiva me je prekinila z nasmeškom: »Čemu lomite angleščino, ko ste vendar Madžar!« Čudil sem se. »Vi govorite madžarsko?« »Da.« »Pa so mi pravili, da ste Angleži« nja . . .« .»Nekaj angleških besed res znam. da jih uporabljam proti vsiljivcem, ki se jih hočem otresti.« »Kakšna sreča me je doletela, da me ne smatrate za vsiljivca. Kako se vam lahko zahvalim, milostljiva?« »Na ta način, da poravnate račun.« »Kakšen račun?« sem jo prekinil. »Račun ;;a obleko. Dolžni ste moje« mu možu za obleko, blago in delo sto in petdeset pongov že četrt leta ali štiri mesece, pa še niste plačali niti pr« vega obroka!« ^ Tako. zdaj veste, kakšna je bila v resnici moja sreča. Moral sem se na« učiti angleščine v štiriindvajsetih urah, vseh besed, vseh pravilnih in ne« pravilnih glagolov, da me je potem žena mojega krojača opomnila na račun. listek. Naposled je sobota in vse odhaja na izlete. Tako tudi družba od podzemske železnice in med njo Anni. Silna nevihta prekine prijetno zabavo. Vse pohiti pod krove, le Anni se izgubi nekje na livadah in najde zatočišče pod starim hrastom, kjer je moral pristati tudi pilot Hans. Sledi razjasnjenje in ljubezni ne motita ne grom ne dež. Vse bi bilo v redu in zaljubljenca bi se mogla poročiti, toda Hans je zaposlen ponoči, a Anni podnevi. Kako naj se temu od pomore ? Vse se tako razvije, da dobi Anni novo nameščenje v tvornici cigaret, pa je Hans silno ljubosumen na generalnega direktorja. Ze je mislila, da je izgubila Hansa, toda ta je nekoč, ko se je dvignil z avionom v zračne višave, namesto predpisane reklame, napisal z dimom besede: Jaz te ljubim- Naposled se je spustil tako nizko, da je vzel Anni v letalo. Bohemski karneval SK Ilirije Prav srečen dan sfi je izbrala SK Plirifa za svojo predipustno prireditev, tradioijo-nalni bohemski karneval, ki se je vršil v soboto zvečer. Prve dm-i po prvem je ; lainptionfiki. Ves strop je bil preprečen s koriamdoli, ki so padali v serpentinah navzdoJ. Oder je okupiral izvrstni ja®z Ronny, ki danes po pravici uživa sloves najboljšega plesnega orkestra v LjiubKanS. Pod zvok? tega, 11 mož močnega* orkestra se je publika kmalu razgibala. Se boli se je pa razpoloženje stopnjevalo, ko je okrog 10. plesni mojster g. Jenko privedel v dvorano okrog 100 mask. Ob polnoči je razsodišče prisodilo prvo nagrado, lepo cvetlično vazo, najoriginal-nejtši maski gdč. O&či Krašnovi, drugo pa gdč. EJfci Janovski iz Ljubljane. Nagrajena je bi'la tudi skupina originalnih kmečkih dečkov z izvrstnima maskami, ki so bile deležne splošnega priznanja. Skupina se je nazvala »Sex A/ppeal«; sestavljale so jo gospe Hittyjeva, Virantova, Raudrova, Ciubova in širikovčeva ter gd&ni. Pajml-čeva in Zabukovčeva. V komisiji so bila režiser Debevc, inž. Hus, Tone Kos, Rajko Kos in plesni moitsteT Jenko. ObrtniSki ples Na večer od sobote na nedeljo ie imeto ljubljansko obrtništvo pleisr.o prireditev, kateri je bila priključena revija takih dam-sklih toalet, ki bodo prišle letošnje leto r modo. Prireditev je posetifo toliko obrtnikov, da dvorana Kazine do sedaj še ni bila nikoli tako polna. Mize so bile postavljene in zasedene tudi na galeriji. Jazz Sonny boy je za uvod zaigral nekaj koncertnih komadov, nato so pa pevci mojstri zapeli res dobro nekaj pesmi. Naposled je sledila otvoritev plesa in so tvorile prve tri pare naslednje dame in gospodje: ga. VLndmarjeva in g. Pičman, ga. Piomanova in g. Ivan Šimenc, ga. Mo-retova in g. Geyer. Ob desetih je bila modna revija ia je g Kunstler pojasnil njen pomen z naslednjim nagovorom: »Spoštovani gostje, otvarjam današnjo modmo revijo, na kateri Vam pokažemo najnovejše modele oblek za dame, nadalje zadraio modo frizur, čevljev in drugo. Vse pokazane predmete so nam dali na razpolago naši priznani obrtniki, da s tem podprejo in pripomorejo naši prvi plesni prireditvi do siiajnejšega obrtniškega značaja. Istočasno hočemo vzbuditi potrebo po obrtnih izdelkih pri kupcih, katerih mnogi mislijo, da pri nas v domačem mestu obrtniki nismo zmožni ustvarjati kvalitetnega dela. Obleke, krzno, čevlje, klobuke, rokavice in izdelavo frizur so oskrbele tvrdke: damski modni atelje H.itty, pletenin- tvrdka Kos, krznarska tvrdka Rot, damska klobučarska Sark, rokavicama Perko, čev-Ijama Rozman in frizerski salon »Vena«. Vsi izdelki so bili zelo elegantni ter so dobila lepa oblačila nošena od postavnih predvajalk. nedelj eno zasluženo priznanje. Splošna želja je bila. da se tako kazanje novih obrtniških izdelkov uvede v vsakoletno prireditev tega društva. Ob dvanajsti uri je bila po pevskem nastopu o tvor i en a borza za plesne pare po številkah. Kot najoriginalnejša para sta bila izbrana in obdarovana dva para. Za kraljico nageljnov je bila izvoljena ga. Zalokarjeva. drugo, tretje in četrto darilo so pa dobile ga. Pičmanova, ga. Kastana-tosova in ga. Bizjakova. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU potresni sunKi Sestre Rdečega križa hite na alarm v ogroženo vojno ozemlje Sredi karnevala bede — karneval obilice V Kaliforniji se je že začel veseli predpastrd čas. Na sliki vidimo sloviti praznik veeeUk • evetttčno kmtjtao Tltanijo Sankafvaa po Japonski zasedbi Francoski poslanec — tat Neodvisni poslanec pariške zbornice PW- libert Beseon, ki je še pred nekaj dnevi najavil interpelacijo o požaru prefoomomi-ka »L' Atlantrique«, je bil od sodišča v Le Puyu zaradi tatvine obsojen na tri mesece ječe in 300 frankov globe. Njegova interpelacija je s to obsodbo doživet konec, ki si ga poslanec najbrže ra predstavljal. Znižane najemnine za mladoporočence Mesto Genova je nedavno iz demografskih razlogov znižalo najemnine mladoporočencem za 50 odst. Temu vzopou hočejo zdaj slediti še druga mesta v Italiji, med njimi Trst, Bologna, Floren-ca in druga, kjer fcaže statistika, da porodi nazadujejo in jah ni mogoče dvigmi-tri z nobenimi umetnimi sredstvi. japonska artiljerija je takole razrušila kitajski zid pri šankajvanu Zemlja se odpfrh Naselbini Soooromi v Peruju grozi nevarnost, da jo bo pogoltnila zemlja. V zemeljski skorji se je namreč pojavila odprtja, ka se je na obeh straneh večkrat raD«ce* so morale v kot in kot nalašč Je prišlo ornim nožicam, ki bi bile sicer morda le pc-hitele v belo naravo, da je bila na programu važna nogometna prireditev, ki naj bi do polovice odločila, kateri med ii ubijalskih predstavnikov — Ilirije Primorja — bo v letošnji sezoni prevzel častno naiogo in zastopal Ljubljano v na-ciomalTB konkurenci za najvišji nogometni naslon. Se nikoli, odlkar se ta dva »večna« nasprotnika borita za nogometni primat v Limbljani, iti bilo za r.iuno srečanje na zelenem poijni toliko zanimanja kot danes. Zna™ dogodki za zeleno mizo, katerih iz-id ye mova opredelil vse njune prijatellje na dva strogo ločena ia tembolj zavedma tabora, so z vso svojo tehtnosti o poskrbeli za hnprovfafrano reklamo, ki je daleko presegala običajno iznajdljivost vsaSkokratnih aratržerjev. Zadnje dini pred tekmo sta iz obeh taboro-v izšla še dva živobarvma letaka, ki sta še vsem onim, ki jim je sicer naš nogomet, še mani pa zmaga tega ali onega, deveta briga, v do-sedai nenavadni obliki obrazložila sta-» lišče obali strarik v vprašanju tolikokrat izgovorjene »fuzije«. Za dogodek se je po vsem tem začela zani.n- najširša javnost im zato ni čudno, če smo danes med publiko opazili gledalce, ki so pač prišli mnogo manj zaradi športa in mnogo več zaradi drugačnih senzacij. Ta ckolinoe no S Din. (1) Stepa rico in pomožno delavko dobro izvežban; v vzdel-o vanju lam« ki.h oorbic. t«, koj sprejmem — Ponudbe t*a ogla=ni oddelek Jutra pod šifro »Stalno mesto«. 3213-1 Mesarski pomočnik (m l s (i — z dež-e-le 'ma prednost) dobi takoj služ-Im v Ljub'j a t«. Oglasiti ge nvor« o?ebno n« naslov, ki ga pore oglasni oddelek »Jutra«. 3169-1 1000 Din mesečno samostojni ženi v Ljubljani. za lSdnevno nadzorovanje toka!a in za lSdnevno hrano s prenočevanjem — afco boljšemu obrtniku začasno posodi 10.(K¥) Din. »Štefan«. Maribor. Mlinska it. 8. 2904-1 Samostojno kuharico vajeno okusne meščanske kuhe, ki j« ie el urila v boljših družinah, z dobrimi »pričevali- sprejmem b d/vero oeebom proti dobri plaSi. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 2977-1 Tkalski mojster i večletno prakso dobi dobro mesto v večji tkalnici. Roflektira se samo n« strokovnjaka svoje stroke. Ponudbe je poslati n« ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »Mojster«. 2610-1 Modni salon »Klobuk« aprejane vajerako takoj. Gajeli •vpied odpustitve trgovine vstopiti do popolne iz-učitve v večjo trgoviuo i mešanim blagom. Na-ulov: Danica Babič, Za-corje ob Savi - Kisovec. 4264-44 Gospodična s petletno prakso v vodstvu vele-prodaje tobaka, želi s 1. aprilom 1933 kjerkoli v Jugoslaviji namešče-nje. Cenj. ponudbe prosf na oglasni oddelek Jutra o od šifro »Vestna in delovna«. 2241-2 Starejši mož čvrst, popolnoma trezen, že del j časa brez dela, vsled česar trpi cela dru žina veliko pomanjikanje, sprejme vsako delo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značiko »Marljiv 844«. 3200-3 Mlada služkinja z večletno prakso, vešča vseh hišnih de! in kuhanja. išče mesta za takoj pod šifro: »Pridna in vestna« na oglasni odd. »Jutra«. 3102-2 Vrtnar verziran v v s e h panogah vrtnarstva in vajen samostojnega vodstva, z večletnimi spričevali, želi stal.no ali tudi samo začasno namestitev. Prevzame t.udi vsa v stroko spadajoča dola. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv vrtnar«. 1738-2 Gospodična ti boljše družine, vešča nemščine. slovenščine in šivanja iSoe mesta kot vzgojiteljica. Ponudbe na naslov: A. Knez. Breg pri Ptuju. 2587-2 Prodajalka mešane stroke, z večletno prakso, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl a sini oddelek »Jutra« pod šifro »Boljše mesto«. 4838-2 Gospodična zmožna lepih ročnih det, šivainja, vajena dela in občevanja s strankami, ki obvlada slov., nemški ;n srbohrv. jezik, išče pri-menao službo. Naslov pove ogasui oddelek »Jutra«. 3205-3 Maserka dobro izvežibana, se priporoča. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4318-2 Mlad fant star 18 let, vajen trgovine ln gostilne, išče nameščenje kjerkoli. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4353-2 Blagajničarka s prakso, v kolodvorski restavraciji ln avtomatičnem buffetu išče mesta. Nastopi takoj. — Cenj. odgovore pod šifro »Vestna« poslati na ogl. odd. »Jutra«. 4390-2 K. (kur išče metu potnika, plača n vaake beeedo 50 pwr; m dajanje naslov« ali sa Šifro 3 Di«. — Kdor sprejema potoCk«, plača besedo po 1 Din; ta dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (5) Potnika m Gorenjsko sprejme dobro upeijaina trvrdka ma-mif ati/Trr e za obisk privatnih str-a.uk. — Služba »talna.. Ponudbe na po-družntioo »Jutra« Jeeeiii-co pod ?Dober iae:uižt-k«. 4SBe-5 Uspeli daje pogum! Z našim svetovnim šlager-jem zasdužio meeto in okolico išče zavarovalnica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Vis-o-k* provizija«. 4046-5 Prodam Ogiaai trg. značaja po 1 Dia beseda; za da janje naakrra aii n šifro S Din. — Ogla« socialnega »aSaja vaa- ; ka beseda SO par: aa j dajanj« oaakrra ali •* . Si fino pa 3 Di*. (6) j Kuh. kredenco trodelno, novo, in pred-sobno steno i ogleda lom po ceni prodam. Ceeta v Rožno dolino. Mrak (paviljon). 4291-6 Otroški voziček modem, zelo lep, in otroško košaro poceni predam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 4294-6 Prodam: Škarje m vinograd, vwMe-ne »veče, mast za Serij*. Poroid.be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Škarje« 8096-6 Gašenega apna 20 m' naprodaj r Spodaj! Šiški, KavSkov« cesta. 2828-6 Posteljo z nočno omarico, popolnoma novo, mo-"3 no iade-lano z okraski, proda A.n tonija Kožemna. Cromilsk« 5t 5. 2972-6 škornje St. 42. štrapac-čevlje, nepremočljive, št. 45, ženske Haferl št. 40. 100 parov Wtzard vložke poceni prodam. Po-beška, Cankarjevo 7/1. 4357-6 Mlaiilnico za motorni pogon, fie skoraj novo, prodam ali zamenjam za močnega konja. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zamenjam«. 4354-« Velika pisal, miza lz trdega lesa. 2 šivalna stroja za čevljarje, Sln-ger Flach ln (knopflo-lierca), visoke, močne stelaže ln pulte prodam Pobeška, Cankarjevo 7/1. 4358-6 Hrastovo jedilnico lepo ln klubgarnituro v usnju prodam. Zarnt-kova ul. 17. 4483-6 Kuhinjsko opravo 2 beli železni postelji otroški stol prodam. — Naslov pove podružnic; »Jutra« Trbovlje. 4412-6 Zaslužek Kdor i I« « taslnika, plača aa vsako besedo ! 50 par; za naator ali • Šifro S Din. — Kdor a a d i zaslužek, pa za . vsako bnsedo 1 Din. ta dajanje naslova ali | ia Šifro pa 5 Di*. (81 Zaslužek ■tnidj upokojencu (-ki) ko; •tihi siodelojiočn družabnik ■so nudi 10—15.000 Din ba.m5nega ja mstva srr>ož nim. Princ Za kot, p. Bre ■žace. 4246-0 Pouk Nemško fcomrenzaeijo ia pouk nudi iaobražeaa go«pa po 10 Din za uro. Poljanska c. 13/11 levo. 1013-4 Knjige Koaeda 1 Dia; sa da jaaja aastora aii aa fcfro • Dia. Dijaki, ki iS«ejo iostrakolj«, pla 6a)0 vsake besed« 50 par; sa Šifro ali ta dajanj« nastora 8 Dia. (4) > Učni tečaj) ta odpuščene sTednj«£o4«+ tnformacije mod 14. in 16. aro na Borfrmikevem trgu St. 2. 3315-4 Dve revni dijakinji ISSeta T svrho nadaljnji študij htotrukcije. — Po nud.be na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Siguren uspeto«. 4473-4 Nemko sprejmem kot oJSteJjieo nemščine. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Nemka«. 4413 4 Nemško in rusko govoriti, teorijo te kon-verzaoijo ee hitro vsi na-oče po moji najbolj&i metodi. Uspeh tajamčen. Informacije od 12. do 4. te rvečer. Ljutova, Bertjeva eests 13/1. 2789-4 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta da 'anje naslova ali sa šifro 5 Din. — Oglasi socialnega i na čaja pa vsaka boseda 30 par; za dajanj« naekova ali za Šifro pa S Dta. (g) Mayer-jev leksikon najnovejše izdaje, popolnoma nov (nerazmotana pošiljka) zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44T1-8 Romane 90 kojig — slovenske te nemške, veoam« v uenje, polusnje ter platno, popolnoma nove prodam. Vprašati pri vratarjiu na Sv. Petra cesti St. 25. 44 Kupim j ugiaai trg. saafeja po 1 Dia beseda; ta da- j janje aaaiova aii sa t šifra 5 Din. — Oglasi i socialnega anačaja vsa ■ ka beseda 50 par: ta ; dajanj« oaai. Naslov pove ofra.sni oddelek »Jutra«. 4;»4-22 Vsaka beseda 1 Din; sa dajanj« naslova ali t« Šifro pa 5 Din. (30) Posteljne mreže izdeluje in popravlja najceneje po naročilu Alojzij Andlovic, Komenskega ul. St. 34. 2871-30 Graviranje Sitar & Svetek, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 18. 340-30 Vsaka beseda 1 ta dajanje masiota a£ šifro pa 5 Dia. (37 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica Št. 5 Alojz Grebene ■nakup in prodaja vreč, LjmbHana. Dunajska f. 36. 69 trr Zhutli Vsaka Oeseda 1 Din: »B dajanj« naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (2T1 Psa ovčarja dobrega čuvaja, 10 nese-eev starega proda Fra.-njo Kunovar, Sv. Krii. 3214-27 t Umrla je, rešena hudega, dolgega trpljenja, previdena s tolažili sv. vere, naša ljubljena, nepozabna sestra, teta in svakinja, gospodična Marija Mattanovič danes ob 1. uri ponoči. Spremili bomo drago pokojnico dne 7. februarja 1933 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Rimska cesta št. 24, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. februarja 1933. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI 0 c o* 1 c' C- ■g 1 >s E Ure ji: je Davorin Ravlien. Izda.ia za konzomi »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.