spoznavno-emocionalno poslušanje glasbe v šoli katarina habe Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo katarina.habe@ag.uni-lj.si Vidulin, S., Plavšić, M., in Žauhar, V. (2020). Spoznajno-emocionalno slušanje glazbe u školi. Pula: Sveučilište Jurja Dobrile u Puli i Filozofski fakultet u Rije- ci. ISBN 978-953-8278-39-6. 297 str. Knjiga z naslovom Spoznavno-emocionalno poslušanje glasbe v šoli, ki je v letu 2020 izšla pri založbi Univerze Jurija Dobrile v Puli, je nastala izpod peresa treh hrvaških avtoric, glasbene pedagoginje izr. prof. Sa- bine Vidulin z Glasbene akademije Univerze Juraja Dobrile v Pulju, pedago- ške psihologinje doc. dr. Marlene Plavšič s Filozofske fakultete Univerze Jura- ja Dobrile v Pulju in glasbene psihologinje doc. dr. Valneje Žauhar s Filozofske fakultete Univerze na Reki. Knjiga je kategorizirana kot znanstvena monogra- fija, čeprav daleč presega akademske okvire. Pravzaprav predstavlja trden most med teorijo in prakso, kot ključni namen pa je izpostavljena uporabna vred- nost teoretičnih dognanj. Slednja so oblikovana v nazorne didaktične pristope, ki učinkujejo kot smernice izboljšav v glasbenoizobraževalnem sistemu. Kot taka knjiga nagovarja širok krog bralcev, od strokovnjakov iz prakse, študen- tov različnih smeri (glasbene pedagogike, predšolske vzgoje, razrednega pou- ka, muzikologije, psihologije), raziskovalcev različnih področij, ki se ukvarjajo s fenomenom poslušanja glasbe, do vseh tistih, ki jih zanima poslušanje glas- be. Knjiga je namreč napisana v jasnem, razumljivem in nazornem jeziku, ki pri bralcu spodbudi tudi čustveno in ne zgolj spoznavno angažiranost ob bra- nju. Besedilo je razdeljeno na sedem poglavij, pri čemer sta zadnji dve namenje- ni obsežnemu naboru literature in predstavitvi več prilog, ki imajo uporabno vrednost predvsem za praktike na področju glasbenega izobraževanja. Odlika knjige je njena multidiciplinarna usmerjenost, ki se kot rdeča nit tke skozi vsa poglavja. Tako bralec spozna fenomen glasbenega poslušanja z različnih per- spektiv, kar obogati njegov pogled na obravnavano tematiko. Delo je nastalo kot odgovor na aktualno problematiko vzgajanja in izobraževanja otrok v re- flektivne odrasle poslušalce, ki cenijo lepoto slišanega in prepoznajo kakovost umetniškega glasbenega izraza ter jih pri njihovem poslušanju vodita tako ču- stveno kot spoznavno doživljanje. V prvem poglavju je opredeljeno poslušanje glasbe v šoli, njegova zgodo- vina, trenutno stanje in vizija za prihodnost. Avtorice izpostavljajo, kako po- membno je pri poslušanju v šolskem okolju čustveno in ne zgolj spoznavno Recenzija◆ Book Review https://doi.org/10.26493/2712-3987.16(32)75-78 g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik 16 ◆ št ev il k a 32 76 doživljanje poslušanega. Realnost je namreč ta, da je čustveni vidik v izobra- ževalnem okolju pogostokrat postavljen na stranski tir, poslušanje glasbe brez nagovarjanja čustvenega doživetja pa je kot bežen dotik informacije, ki v poslu- šalcu, še posebej otroku, ne zazveni, ne zavibrira, zato tudi hitro izveni. Pravza- prav je ravno čustveno doživetje temelj, ki razumu učencev omogoči, da odpre pot novih glasbenim spoznanjem, ki jih učenci tako tudi lažje vsidrajo v svoj spomin. Avtorice poslušanje glasbe razdelijo na pasivno in aktivno, na anali- tično in na celostno ter pri tem izpostavijo, da je aktivno in celostno poslušanje tisto, ki oblikuje reflektivnega poslušalca. Navajajo, da mladi na vsakodnevni ravni glasbo največkrat poslušajo preko medijev, in to precej pasivno, kot neke vrste zvočno ozadje, ki je stalno prisotno v njihovem okolju. Ker so tovrstnemu načinu poslušanja »instant« glasbe, polne klišejev, izpostavljeni že predšolski otroci, je vloga vzgojno-izobraževalnega okolja pri oblikovanju glasbenega oku- sa otrok toliko večja; še posebej v predšolskem obdobju, ko je otrok v fazi slušne odprtosti in z radovednostjo ter veseljem sprejema raznolike glasbene dražljaje, je potrebno postaviti temelje za reflektivno poslušanje, ki pa mora izvirati iz ču- stvenega doživetja slišanega. Čim bolj se otrok približuje obdobju mladostni- štva, tem bolj se zmanjšuje njegova odprtost za glasbeno raznolikost. Avtorice navajajo, da je kljub temu, da so ključni elementi glasbenega doživljanja dosto- pni vsem poslušalcem, subjektivni glasbeni doživljaj posameznika pod vpli- vom njegovih predhodnih izkušenj poslušanja in izpostavljenosti glasbi, nje- govih glasbenih preferenc, poznavanja glasbe, učenja o glasbi in pod vplivom njene izvedbe. V prvem poglavju je izpostavljen tudi vpliv poslušanja kakovo- stne umetniške glasbe na celotno družbeno-kulturno okolje in poudarjena nje- gova transferna vrednost, ki se odraža v razvoju estetskih preferenc, obliko- vanju identitete, izboljšanju socializacije in regulaciji emocij. Z zgodovinskega vidika avtorice obravnavano tematiko osvetlijo s podatkom, da je bilo posluša- nje glasbe v šolski sistem uvedeno šele po drugi svetovni vojni in da se je nje- gova vloga v odnosu do drugih glasbenih področij spreminjala v odvisnosti od vzgojno-izobraževalnega ciklusa. V hrvaškem izobraževalnem okolju se izvaja standardni, spoznavni pristop poslušanja glasbe, ki je sicer metodično razde- lan in s svojim analitičnim pristopom uspešno nagovorja razumsko poslušanje, zapostavljen pa je čustveni pristop poslušanja glasbe, pri čemer avtorice to iz- postavljajo kot problematično. Drugo poglavje obravnava multimodalno poslušanje glasbe. Multimoda- len pristop predstavlja eno od osnovnih paradigem sodobnega izobraževanja, ne glede na izobraževalno področje in predmet. Ta pristop rezultira v kako- vostnejših učnih izidih, ki jih lahko prepoznamo v večji asociativnosti, glob- lji obdelavi podatkov, zmožnosti daljšega vzdrževanja pozornosti, boljšem ra- zumevanju ter nenazadnje večji motiviranosti in pozitivnih čustvih ob učenju. Avtorice opozarjajo, da so mladi v svojem vsakdanu izpostavljeni veččutnemu doživljanju poslušane glasbe, predvsem sta s slušno zaznavo prepleteni vidna in čutna zaznava. Zato je pomembno, da se tudi v učnem okolju pri poslušanju k ata rin a h a be ◆ spo zn av n o -em o c io n a ln o po slu ša n je g la sbe v šo li 77 uporablja multimodalni pristop, ki je na eni strani otroku bolj domač, po dru- gi strani pa povečuje njegovo izkušnjo doživljanja glasbe. Tako se poleg glasbe in govora pri pouku glasbe uporabljajo tudi slike, filmi, radijske in TV-oddaje, računalniški programi, kvizi in ostala multimedijska orodja. V poglavju je pri- kazanih tudi nekaj primerov dobre prakse, projektov in konceptov, s pomoč- jo katerih so se učenci seznanili z umetniško glasbo in ki so temeljili ravno na uporabi multimodalnega pristopa. Velik poudarek pa je zopet na praktičnos- ti uporabe multimodalnega pristopa pri pouku glasbe v šoli, kjer se poslušanje glasbe kombinira s petjem, z igranjem, doživljanjem, s spoznavanjem glasbene- ga dela. Navedena sta dva modela multimodalnega poslušanja glasbe v šolskem okolju, SEM (Stage-English-Music) in SGS (slušanje glasbe-skladanje), ki s svo- jim pristopom promovirata umetniško glasbo med otroki in mladino ter jo že- lita približati njihovemu svetu. Tretje poglavje še bolj odpira vrata uporabni vrednosti predstavljenega, saj je spoznavno-emocionalni pristop poslušanja in spoznavanja glasbe postavljen v glasbenopedagoški kontekst. V tem poglavju avtorice opozarjajo, zakaj je pri poslušanju glasbe v šolskem okolju nujno aktivirati čustva otrok in mladostni- kov. Cilj poslušanja glasbe v šoli je v skladu s spoznavno-čustvenim pristopom v glasbenopedagoškem kontekstu oblikovati kulturno-umetniški svetovni na- zor učencev, razviti in izboljšati njihove glasbene kompetence, hkrati pa obo- gatiti njihovo doživljanje, razumevanje in sprejemanje glasbe. Pri spoznavno- -čustvenem pristopu se s pomočjo multimodalnih intearktivnih načinov dela s pomočjo uporabe multimedije spodbuja uresničevanje spoznavnih in emoci- onalnih nalog, ki podpirajo otrokov celostni razvoj. Pri tem pristopu se glas- ba doživlja s poslušanjem, petjem, z igranjem melodije, izvajanjem ritmičnih obrazcev, glasbenih oblik s plesom in podobno. Spoznavno-čustveni pristop omogoča usmerjanje pozornosti učencev tako v posamezne dele kot celoto, s prepletanjem nalog, ki zahtevajo analitičen um, in tistih, ki zahtevajo celos- ten, intuitiven um. Tako se glasbeno delo v okviru posamezne učne ure poslu- ša večkrat, z različnim namenom: od prvobitnega celostnega doživljanja preko spoznanja do ponovnega doživljanja. Pri tem pomembno vlogo odigra refle- ksija doživetega in razumljenega; pogovor o različnih načinih čustvenega do- življanja, o različnih miselnih predstavah, o različnem dojemanju informa- cij, posredovanih s strani učitelja. Ta proces je dialoški in od učencev zahteva čustveno in miselno angažiranost. Učitelj pri tem odigra vlogo navdihovalca in ne zgolj prenašalca znanja, pomemben motivacijski moment pa predstavlja skupinsko poslušanje s sovrstniki. Četrto poglavje je zelo praktično naravnano, saj so v njem predstavljene priprave učiteljev na pouk glasbe, ki je vključeval spoznavno-čustven pristop poslušanja. Poglavje je zelo nazorno, saj vsebuje primere učnih priprav, simpa- tično pa jih popestrijo tudi ilustracije in komentarji učencev, ki kažejo, da se jih je poslušana glasbena vsebina, posredovana s pomočjo spoznavno-čustvenega pristopa, dotaknila. V pripravah, narejenih po spoznavno-čustvenem pristopu g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik 16 ◆ št ev il k a 32 78 v glasbenopedagoškem kontekstu, se enako vrednotijo strokovnoglasbeni (teo- retični in muzikološki del), družbeno-humanistični (pedagoški, psihološki in etični del) ter estetski vidik. Cilj opisanega pristopa je opolnomočiti pozicijo glasbe skozi združevanje emocionalne in spoznavne komponente doživljanja glasbe. Posebna pozornost je namenjena motivacijskemu momentu, saj navede- ni pristop želi čim bolj vključiti celotnega učenca, ga spodbuditi k skupni in sa- mostojni aktivnosti ter mu s pomočjo glasbe omogočiti uspešen razvoj njego- ve celovite osebnosti. Peto poglavje predstavlja empirično raziskavo, kjer so avtorice preverjale spoznavno-emocionalni način poslušanja glasba pri pouku glasbe pri 557 učen- cih iz 30 oddelkov petega razreda in 16 različnih osnovnih šol na Hrvaškem in 15 njihovih učiteljih. Učenci so poslušali 4 njim manj znana glasbena dela, bodisi s pomočjo običajnega spoznavnega pristopa bodisi s pomočjo eksperi- mentalnega spoznavno-emocionalnega pristopa. Rezultati so pokazali, da več- jih razlik v bližnjih učnih izidih sicer ni, pokazale pa so se razlike v tem, da so učenci, ki so poslušali glasbene primere s pomočjo spoznavno-emocionalnega pristopa, poročali o intenzivnejšem pozitivnem čustvenem doživljanju všečnih glasbenih primerov in manj intenzivnem negativnem čustvenem doživljanju manj všečnih glasbenih primerov. Uvodna aktivnost pri spoznavno-emocio- nalnem pristopu je pri učencih spodbudila večjo pozornost in več razmišljujo- čih odgovorov v zvezi s skladbo, prav tako pa so celotno uro kot tudi poslušane skladbe učenci eksperimentalne skupine vrednostili pozitivneje. Večja čustve- na angažiranost je spodbudila tudi boljšo zapomnitev sklab pri učencih eks- perimentalne skupine. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, so pri uporabi spoznavno-emocionalnega pristopa zaznavali večjo osredotočenost, zainetere- siranost in vključenost učencev, zato bodo tovrsten pristop uporabljali tudi v prihodnje. Zaključujem z besedami, da je to knjiga, ki jo priporočam vsakomur, ki mu ni vseeno, kaj poslušajo otroci, in ki se zaveda vzgoje in izobraževanja bodočih reflektivnih poslušalcev umetniške glasbe ter obiskovalcev klasičnih koncer- tov. Je zelo berljiva in ponudi odličen celostni vpogled v problematiko posluša- nja glasbe skupaj z vizijo za prihodnost. S svojo vsebino je aktualna za danajšnji čas, privlačna pa je tudi njena oblikovna podoba. Vsekakor gre za delo, ki bo s svojimi spoznanji iz teorije in prakse odzvanjalo v bralcu.