tETO XVIII. - številka 3 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorerjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ — sobota, 14.1.1957 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja oa oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer o' siedah in sobotah ZA GORENJSKO Bled Jezero zamrznjeno Blejsko jezero je pokrila 5 cm debela ledena Plast. Ce bo še naprej hladno, bo jezero v nedeljo primerno za drsanje. Prvi drsalci so se sicer že pojavili na še nevarnem ledu. V četrtek je prišlo Že tudi do nesreče, ko se je nekemu drsalcu led ugreznil. K sreči je vse ostalo le pri mokrih hlačah neučakanca. Šesti plenum CK ZKJ V Beogradu je bil v torek, 10. januarja, šesti plenum CK ZKJ. V središču pozornosti je bila ocena političnega položaja po zadnjih dveh plenumih in obravnavanje nalog zveze komunistov v zvezi z nekaterimi aktualnimi problemi v mednarodnem delavskem gibanju. Ugotovili so, da je zavest množic močno porasla. Ljudje trdno stojijo za idejo družbene in gospodarske reforme. Odnos do reforme v Paksi, ne le na besedah, postaja vse bolj merilo za vrednotenje ljudi. V razpravi o mednarodnih odnosih in delavskem gibanju so rned drugim ugotovili, da razlog za posvetovanje komunističnih partij, ki ga predlagajo nekatere partije, niso dovolj prepričljivi. Zlati Tekstilindus Zmagoslavje uglednega kranjskega podjetja na sejmu MODA 67 — Največ zlatih odli-čij med 72 tekmeci — Prvi rezultati odločne usmeritve v kvaliteto Od danes, 14. januarja, do nedeije, 22. januarja, je odprt v Ljubljani 12. sejem MODA 67. Na sejmu sodelujejo vsi vidnejši proizvajalci blaga, obutve in konfekcije iz vse države, pa tudi iz Avstrije in Italije. Pred otvoritvijo sejma je bilo ocenjevanje izdelkov, ki slo jih posilala na sejem jugoslovanska podjetja. Za medalje se je potegovalo 72 podjetij tekstilne in usnjarske industrije, in sicer 39 iz Slovenje in 33 iz ositalih republik. Tekstilna tovarna Tekstilindus je dobila za razstavljene vzorce 16 zlatih medalj — največ med vsemi. Na drugem mestu je BEKO z 11 zlatimi itd. Razen tega je dobil Tekstilindus za svoje proizvode še 3 srebrne in 3 bronaste medalje. Skupno torej 22 pomembnih priznanj za kvaliteto. Tekstilindus se je pred leti odločno usmeril v modernizacijo. Predvsem so posvetili pozornost kvaliteti. Prvi rezultati so tu. Z delom v tej smeri mislijo nadaljevati, že letos bodo nabavili kvalitetno opremo za najsodobnejšo predelavo sintetičnih vlaken. — ik obrazi in pojavi # obrazi In pojavi # obrazi in pojavi # obrazi ln pojavi $ obrazi in pojavi V prejšnji številki smo pisali o pokojninah. Ostanimo pri njih. Neki revizor komunalnih zavodov za socialno zavarovanje mi je dejal, da ob reviziji pokojnin ni bilo senzacij. — Vsi, ki imajo visoke pokojnine, je pripovedoval, so si jih pridobili po vseh predpisih, skladno s pravilniki o delitvi osebnih dohodkov. Nikjer nobene »pomote«. Nekaj pomot smo odkrili le pri tistih, ki pokojnine nimajo ravno visoke. Ponekod so (pomotoma) upoštevali pri izračunavanju poprečnega zaslužka tudi nadure, spet drugod so skušali malo povišati popreček z nagrado itd. Res zanimivo! Napak torej pri delavcih z visokimi osebnimi dohodki ni bilo. Bile so le pri tistih z manjšimi. Slaba logika? Ne! Slabi pravilniki o delitvi osebnega dohodka. Tisti, ki so jih sestavili in neposredno izvajali, vse kaže, da nase niso pozabili. Pozabili pa so v nekaterih primerih očitno na druge. Pravilnike o delitvi osebnih dohodkov bi morali torej po delovnih skupnostih sprejemati javno in jih poprej dodatno obrazložiti. Kaj pomeni brezbrižno dvigniti roko, pove zgornji primer. ABC Jesenice Kandidati za odpravo v gore Planinska zveza Slovenije pripravlja za najboljše plezalce in alpiniste, ki so se uveljavili v preteklih sezonah in ki so se izkazali v letošnji zimski sezoni, nove odprave v Kavkaz, Pamir in na Himailajo. V sestavu alpinistične odprave v Pamir je med šestimi izbranci tudi Pavle Di-mitrov, član jeseniškega železarskega kolektiva, ki se je v Himalaji, na Kongbečenu, povzpel najvišje 7460 metrov, kar je višinski rekord v našem aiipinizmu. Med resnimi kandidati za odpravo v gore na Kavkazu letos poleti pa sta tudi alpinista z Jesenic Jože Mihelčič in Tone Oman. - už Vsako soboto GLAS na 24 straneh Razmišljanja pred volitvami Čimprej in javno Smo na pragu skupščinskih volitev. Načelno smo vsi sklenili, da bomo o kandidatih razpravljali javno. Dejansko pa tega ne delamo, človek dobi vtis, da občinske organizacije — oziroma njihovi pristojni organi — ne upajo Z besedo na dan, ker se boje, da jih bo kdo, obdolžil, da spet vsiljujejo »svoje« kandidate. Tako mnenje je zmotno. Nekdo pač mora predlagati kandidate, o katerih bomo potem javno razpravljali. Ca bo za razpravo dovolj časa, se bomo laliko v miru in na demokratičen način pomenili, kdo ustreza in kdo ne. Zato je skrajni čas, da nekaj storimo. Če bomo čakali, bomo morali na vrat na nos nadoknaditi zamujeno. Potem resirč-no ne bo časa za strpno i:i demokratično obravnavanje, kandidatur. Vsako odlašanje pelje vnelo na mlin vsem tistim, ki t 'z še naprej kadrovati za zaprtimi vrati in potem zadnji hip postaviti volivce pred gotovo dejstvo. Taki »kombinatorji« ustvarjajo ugodna tla za uveljavljanje mnogih preživelih idej pri izbiranju kandidatov. Tako, na primer, nekateri še vedno mislijo, da je kandidiranje priznanje za dosedanje dnužbeuopolitieno delo ali pa najboljši način za »čakanje na pokojnino«. To je v grobem nasprotju z resnično vlogo odbornika in poslanca, ki mora biti borec za nove družbene odnose — za reformo. Zato prav take zakulisne kombinacije slabo vplivajo na volivce, ne pa odkrita beseda in pripravljenost na pogovor. Občinski odbori socialistične zveze bi se morali torej aktivneje in predvsem javno uveljaviti kot nosilci predvolilne dejavnosti. Pri tem je odveč bojazen, da bodo s svojimi predlogi škodovali demokratičnemu postopku. Škodujejo lahko le z odlašanjem. Zaupnica direktorju Konec lanskega leta smo pisali o dogodkih v Iskri Železniki. Težave, v katere Je tovarna zašla, so se nujno odrazile tudi na odnosih v kolektivu. Zato je med drugim delavski svet postavil vprašanje o sposobnosti direktorja in zahteval oceno strokovne komisije združenega podjetja. Komisija je pregledala vso dokumentacijo in ugotovila, da ni razlogov za dvom o sposobnosti direktorja. Delavski svet Je pretekli ponedeljek razpravljal o poročilu komisije in z veliko večino izglasoval direktorju zaupnico. — ik Samo ena pot »Gospodarski reformi vsi ploskamo, nad ukrepi za njeno uveljavljanje se pa jezimo,* je dejal eden izmed vidnih gorenjskih gospodarstvenikov. Mol je imel prav! Vsi smo pripravljeni ploskati, rokave pa si še nismo zavihali nad komolec. A jih bomo morali! Letos se bomo morali izboriti za reformo na delu in v naših glavah. Morda bo slednje še bolj pomembno od prvega. Mnogo jih namreč še vedno misli po starem in to je večja ovira za hitrejše uveljavljanje novih ukrepov v gospodarstvu kot slabo delo. Celo več! V večini naši ljudje delajo dobro. Slabemu delu je kriva slaba organizacija, slabi produktivnosti pa slaba tehnika in predvsem tehnologija. Reforma bo letos tudi mnogo bolj iivo prizadela vse družbene službe, ne le gospodarstvo. Lani družbene službe reforme niso občutile v tolikšni meri. Zato tudi primanjkljaji na vseh koncih, ki jh bomo morali pokriti letos, v še težjih razmerah! Prvi pogoj, da uspemo, je uskladiti potrošnjo z denarjem in želje z možnostmi. Tu pa smo še vedno neutrudni računarji — na prste. Poglejmo samo tale primer. Vsi na široko razpravljamo o ugodnem položaju naše industrije in gospodarstva nasploh. Skladi delovnih organizacij so resnično nekajkrat večji kot lani. Na osnovi teh podatkov že delajo nekateri račune brez krčmar ja. Nekdo bi rad denar za komunalo, nekdo za Šoto, pa turizem in podobno. Vsakdo bi rad pristavil svoj lonček. Vsakdo pričakuje več denarja za te namene kot lani. Po logiki pač, da so tudi skladi večji. Pri tem pa pozabljamo, da je eno bistvenih načel reforme boj zoper preporazdelitev dohodka. Svetovni trg ne bo priznal v strukturi cene tistih izdatkov, ki drugod niso običajni. Zato lahko pretiran odliv denarja izven delovnih organizacij prizadene le razvojne možnosti podjetja, na notranjem trgu pa kvečjemu vpliva na zvišanje cen. Tako se krog zaključuje. Delovne organizacije imajo resnično več skladov kot so jih imele doslej. Tiste, seveda, ki dobro poslujejo. Njihov delež v delitvi narodnega dohodka raste. To so prvi ugodni rezultati reforme. Toda, hkrati je manj tako imenovanih zveznih in republiških denarjev za razvoj našega gospodarstva. Hkrati se zaostrujejo tudi pogoji za najemanje kratkoročnih kreditov, ki jih bodo delovne organizacije morale vse bolj priskrbeti iz lastnega denarja. Vse to bodo gospodarske organizacije torej morale »nadoknaditi« iz lastnega denarja. Sta samo dve možnosti: porabiti denar, ki je na razpolago za modernizacijo, hitrejši napredek in tako omogočiti enakopravno vključitev našega gospodarstva v svetovni trg, ali pa po stari navadi poskusiti čim več tega denarja »pretočiti« za najrazličnejše bolj in manj potrebne namene. Katera pot je pravilna — vemo. Prav bi bilo, da bi jo zato tudi upoštevali. S. Beznik Dodatna pomoč za učence V kranjskih osemletkah je 9,17 odstotka takšnih učencev, ki so napredovali v višji razred z eno negativno oceno Zavod za prosvetno pedagoško službo v Kranju je pred kratkim poslal vsem popolnim osnovnim šolam v kranjski, škofjeloški in trži-ški občini priporočilo, da v zimskih počitnicah organizirajo dodatno pomoč. Pomoč naj bi organizirali predvsem za tiste učence, ki so napredovali v naslednji rćizred z eno nezadostno oceno. To so predvsem učenci 5. do 8. razreda osemletke. Priporočilo za šole sicer ni obvezno, je pa v skladu z 39. členom zakona o osnovnih šolah, ki pravi, da za učence, ki napredujejo z negativnimi ocenami organizirajo šole dodatni pouk, ki je obvezen za te učence. V kranjski občini je takšnih učencev 9.17 odstotka aM za okrog 20 oddelkov, v Skorji Loki. 8,53 in v Tržiču 8,85 odstotka. O dodatni pomoči so predstavniki Zavoda za prcsvet-no-pedagoško službo razpravljali z ravnatelji šol že konec lanskega leta, vendar pa .na vseh šolah tega niso najbolje opravili. Najmanj so izvajali dodatno pomoč za učence od 5. do 8. razreda, kljub temu, da so učni uspehi že vrsto let v nižjih razredih boljši kot v višjih. Prav tako občinske skupščine dajejo poseben denair za dodatno pomoč učencem. In sicer posebej za vsak oddelek od 5. do 8. razreda plačajo šoli dve učni uri na teden. Ne- Kandidata za zvezno konferenco SZDL Protekli torek je bila v Kranju seja izvršnih odborov SZDL občinskih r ruborov Kamnika, Kranja, škofje Loke in Tržiča. Ti izvršni odbori morajo namreč predlagati občinskim konferencam SZDL v teh gorenjskih občinah dtva kandidata za zvezno konferenco socialistič- ne zveze Jugoslavije. Na sestanku so se dogovorili, da naj občinske konference SZDL razpravljajo in izvolijo Toneta Fajfarja, ki je rojen na Spodnjem Brniku in Zoro šemrl iz Tržiča. O Tonetu Fajfarju, kandidatu za zvezno konferenco SZDL, so rapravljali tudi na konferen- ci krajevne organizacije socialistične zveze na Brniku in se s predlogom strinjali. V Sloveniji je potrebno za zvezno konferenco izvoliti 40 kandidatov. 27 jih bodo izvolile občinske konference SZDL, 13 pa republiška konferenca socialistične zveze. A. Ž. katere šole so se te oblike poslužile že po prvi redovalni konferenci v letošnjem šolskem letu, ker so opazili, da je uspeh pri učencih, ki jih omenja 39. člen precej slab. Največ takšne dodatne pomoči so organizirali v šoli heroja Grajzerja v Tržiču. Ker imajo šole v zimskih počitnicah dovolj prostora, j-Zavod za prosvetno-pedago-ško službo menil, da bi to dodatno pomoč najlaže organizirali v tem času. Posebn predmetni učitelji, ki so sicer precej obremenjeni, bi se v tem času laže posvetili takšnemu delu z učenci. Zadovoljni pa bi bili prav gotovo tudi starša. A. Zalar Razgovor o poslancih V ponedeljek, 16. januarja, bo na Jesenicah razgovor predstavnikov izvršnih odborov SZDL iz vseh gorenjskih občin. Razpravljali bodo o kandidatih za zvezne in republiške poslance ob bližnjih volitvah. Na Gorenjskem bomo tokrat izvolili pet zveznih poslancev, v kranjski občini pa tudi šest republiških poslancev. Dva od teh, za so-cialno-zdravstveni in organi-zacijsko-politični zbor bomo izvolili skupno z volivci iz tr-žiške občine. Na občinskem odboru SZDL v Kranju smo izvedeli, da za sedaj še ni znan noben kandidat za republiškega aH zveznega poslanca. Zbori volivcev v kranjski občini O urbanističnem programu občine 1995. leta bo v kranjski občini 75 tisoč prebivalcev — Kmečkega prebivalstva bo za tretjino manj — V šolah bomo potrebovali dvakrat več prosvetnih delavcev, v trgovini pa trikrat več ljudi — Dohodek v gostinstvu se bo povečal šestkrat — Prehodni turizem bo devetkrat večji Občinska skupščina v Kranju je na zadnji lanskoletni seji razpravljala tudi 0 predlogu urbanističnega programa občine (brez mesta Kranja) za prihodnjih 30 let. Sprejeli so sklep, da se v januarju o tem skliče jo zbori volivcev. V predlogu urbanističnega programa je obdelano kmetijstvo, trgovina, gostinstvo, turizem, razvoj obrti servisov in komunalnih podjetij, soistivo, zdravstvo, industrija, povečanje prebivalstva in razvoj premeta. V predlogu urbanističnega programa je predvideno, da se kmetijske površine ne bodo bistveno spreminjale. Kaže, da v prihodnjih 30 letih ne bomo uspeli popolnoma mehanizirati kmetijsko proizvodnjo in bo za delo potrebnih okrog tri tisoč delavcev. Od vseh prebivalcev v občini (predvideno je, da jih bo leta 1995 okrog 75 ti- V LESCAH PODIRAJO — Nasproti Murke tik ob železniškem prehodu bodo v Lescah podrli hišo Valentina Derlinga. Hišo bodo podrli zato, da bodo tod uredili pregledno križišče cest proti železniški postaji oziroma Radovljici. Zaradi nepreglednega ovinka je bilo tod v preteklosti več prometnih nesreč. — POKRITE ČAKALNICE — Ob cesti I. reda bodo v jeseniški občini od Most do Belce uredili 15 prostorov za potnike, da bodo vsaj pod zasilno streho lahko čakali na avtobuse. Osem takih čakalnic pravkar montirajo, 7 pa jih bodo uredili pozneje, najkasneje čo spomladi. Za odprte čakalnice so se odločili zato, da jih ljudje slučajno ne bi uporabili za druge namene, tako kot tisto v Mojstrani. SMREČICE NA SMETIŠČU — V Naklem že dlje leži velik kup smrečic, ki so jih posekali, da bi ob novem letu krasile naše domove. Vse kaže, da smrečice niso šle dobro v promet, kdove če ne zato, ker so v dneh pred novoletnimi prazniki ljudje pokazali preveč samoiniciative. — Foto: F. Perdan GLAS @ MOTORNI DROBILEC (šrotar) ORION - 65 DROBI: koruzo, ječmen, oves, ajdo itd. © AVTOMATIČNI PRALNI STROJ in še 100 drugih nagrad je pripravljenih za vse, ki bodo do konca februarja plačali vsaj polletno naročnino za GLAS. Naročnino boste poravnali pismonošem, ki vas bodo obiskali te dni. Kranjčani in okoličani lahko plačajo naročnino na upravi, Kranj, Trg revolucije 4 (občinska stavba, pritličje). Pravico do sodelovanja pri žrebanju imajo tudi vsi novi naročniki! Zato. naročaj te gorenjski list! GLAS V VSAKO GORENJSKO HIŠO! soč) pa bo le okrog šest tisoč kmetov. S tem bi se število kmečkega prebivalstva zmanjšalo za tretjino. Razvoj trgovine bo v celoti odvisen od razvoja trgovine na drobno. Predvidevajo, da bo takrat v trgovini zaposlenih okrog tri tisoč ljudi, kar bo približno trikrat več kot danes. Promet v trgovini pa naj bi se povečal štirikrat. S tem se bo dvignila tudi vrednost proizvodnje od 4 milijard 1963. leta, na okrog 16 milijard starih dinarjev leta 1995. Najbolj pa se bodo povečale zmogljivosti v gostinstvu. V Kranju je predviden mov hotel in motel. Prav tako bo treba zgraditi Kotel na Jezerskem in na Brniku. V Preddvoru in v Goricah pa bi bilo več« gostinskih organizacij s prenočišči. Planinskih domov naj bi bilo toliko kot sedaj; izjema bo le Krvavec, kjer bi zgradili večji dom, ki bi imel takšne zmogljivosti kot hotel. Počitniške domove pa bi gradili predvsem na Jezerskem, Krvavcu in na preddvorskem območju. Z zgraditvijo vseh teh objektov pa bi se povečalo število sedežev in zaposlenih v gostinstvu za trikrat. S tem pa bi dohodek v gostinstvu znašal okrog devet milijard starih dinarjev, kar je šestkrat več kot danes. Osnovo turizma v kranjski občini predstavlja predvsem domači turizem. Zato bo v prihodnje treba računati prvenstveno s tem. Tuji turisti, ki prihajajo v našo občino, so v večini prehodni. Z zgraditvijo nove ceste pa se bo zato povečal tudi prehodni turizem. Predvidevajo, da bo kranjsko občino takrat obiskalo najmanj devetkrat več tujih turistov kot danes. Na prehodni turizem pa bo vplivala tudi večja zmogljivost v gospodarstvu. Ker se bodo takrat gospodarske in druge zmogljivosti povečale za približno petkrat, se bo za toliko povečal najbrž tudi Koristi od prispevka Asfaltirani Železniki v letu 1966 — Načrti za uporabo denarja od prispevka za mestna zemljišča Krajevna skupnost v Železnikih je v preteklem letu asfaltirala precej lokalnih poti. Tako so asfaltirali naselje Racovnik, Glavni trg, prostor pred Zadružnim domom na Češnjici ter pot od Racovnika do zdravstvenega doma. Dela so stala okoli 15 milijonov starih dinarjev. Prav tako so v preteklem letu zaključili tretjo fazo izgradnje vodovoda v Železnikih z izgradnjo rezervoarja na Trebušniku. Dela 60 stala okoli 12 milijonov starih dinajev. Nekaj denarja so dobili iz leta 65 (vodovod imajo v lastni režiji), za 6 milijonov pa so najeli posojila. Letos bo dobila KS prvi denar od prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Izračuni kažejo, da bo s prispevkom priteklo od 10 do 12 mi- obis-k poslovnih prehodnih gostov. Sedanji položaj šolstva v občini kaže, da bi se šolske površine v Kranju morale čez trideset let povečati za tri in pol krat, na podeželju pa za trikrat. Takšno povečanje pa bo vplivalo tudi na povečanje prosvetnih delavcev. Trenutno imamo v občini okrog štiristo učnih moči, takrat pa jih bomo potrebovali prek osemsto. Kljub temu, da je zdravstvena služba že sedaj dokaj dobro razvita, jo bo v prihodnjih letih potrebno še izboljšati. Na enega zdravnika splošne prakse naj bi čez trideset let prišlo okrog tisoč prebivalcev, zato bo potrebnih približno 76 zdravnikov. Podvojilo pa se b0 tudi število ostalega medicinskega kadra. Prav tako se bo po-trojila lekarniška služba in bo treba zato zgraditi več lekrniških postaj v mestu in na deželi. Zmogljivosti na lijonov dinarjev. Največ od prispevka bodo porabili za javno razsvetljavo spodnjega dela Železnikov, to je od Iskre do Zadružnega doma na Češnjici. -pc Smlednik Novinarski večer Kolektiv Glasa bo s krajevno skupnostjo Smlednik priredil v soboto, 28. januarja, v Smledniku novinarski večer. Novinarji Glasa bodo po straneh lista ustno obravnavali problematiko naše notranje in zunanje politike, kulture, športa itd. s posebnim poudarkom na krajevnih problemih. Večer besta popestrila humorist in zabavni orkester. — c Golniku naj bi se povečale od sedanjih 695 postelj na tisoč. Bolnišnica za očesno TBC na Jezerskem pa naj bi imela takrat 80 postelj. Ker bo industrija v prihodnjih tridesetih letih usmerjena v avtomatizacijo, se zato ne bo bistveno povečalo število zaposlenih v njej. Prav tako se ne bodo veliko razširjale sedanje industrijske površine, razen severovzhodno od Hrastja, kar bo pospešila predvsem na novo zgrajena avtomobilska cesta in priključek na njo iz Vo-klega. Avtomobilska cesta pa bo vplivala tudi na prometno (cestno) omrežje v občini. Na cesto, ki bo najbrž potekala severno od mesta Kranja, So predvideni trije priključki, ki bi mesto povezovali s cesto. V predlogu je predvideno, da bi bil priključek pri Naklem, na cesti JLA in pri Voklem. A. Ž al ar Kranjska gora Avto za gasilsko enoto Ker je gasilska enota v Kranjski gori preslabo opremljena*, so na predzadnjem zasedanju delavskega sveta Železarne na Jesenicah sklenili, da se ji odobri orodni gasilski avto TAM-pionir za uporabo na njihovem območju. Gošpodatske novice ATOMSKA ELEKTRARNA? Vse kaže, da bomo do 1972. leta dogradili prvo atomsko elektrarno v naši državi. Morda bo elektrarna dograjena tudi kako leto pozneje. Končno odločitev o lokaciji in obsegu elektrarne mora sprejeti Jugoslovanska elektrogospodarska skupnost, ki bo tudi investitor. Vse pa kaže, da je načelna odločitev že sprejeta. Končno smo torej tudi mi sprejeli sklep o gradnji takega objekta. Doslej je bila namreč Jugoslavija edina država v Evropi, ki še ni sprejela sklepa o gradnji atomske elektrarne. OSEBNI DOHODKI Prvi na lestvici poprečnih osebnih dohodkov v oktobru lani so bili zaposleni v rečnem prometu v Vojvodini z 2201 N-dinar-jev. Na drugo mesto so se plasirali uslužbenci Jugoslovanske loterije s Kosova in Metohije (2074 N-di-narjev), na tretjem mestu pa so bili niihovi kolegi iz Crne gore (2026 N-di-narjev) Projektanti iz Slovenije — prvi med Slovenci na rang listi — so zasedli 6. mesto (1773 N-dinarjev). Poprečni osebni dohodek pa je ta mesce znašal v jugoslovanskem gospodarstvu 751 N-dinarjev. Pred občinsko mladinsko konferenco v Tržiču Skrbno pripravljene teze i Predsedstvo izvršilno telo občinskega komiteja Občinski komite mladine v Tržiču ima za jutrišnjo konferenco skrbno pripravljen program dela. Največ pozornosti bodo posvetili štirim vprašanjem, in sicer reorganizaciji organizacije ZM v komuni, programu dela občinskega komiteja, položaju mladega človeka v eamoupravnem sistemu in sprejemanju mladih v ZK. Med drugim bodo delegatom predlagali, da izvolijo poleg 27 članskega plenuma kot izvršilno telo občinskega komiteja še predsedstvo. Sedanja organizacija namreč ni izpolnila pričakovanj predvsem zato, ker so bili člani plenuma hkrati člani sekretariata. Zato so se isti problemi — vprašanja obravnavala dvakrat v praktično istem sestavu. Razumljivo, da tako delo ni moglo biti u?pešno. Nov0 izvršilno telo, predsedstvo občinskega komiteja pa naj bi delovalo kolektivno z nalogo, da organizira izvajanje programa konference. Da bi se dosegla večja zainteresiranost vseh članov, je predviden poseben program dela za glavne tri skupine mladine, t. j. delavsko, srednješolsko in visokošolsko mladino. Za reševanje posebnih nalog pa naj b| se v bodoče ustanovile pri občinskem komiteju posamezne grupe '.l vrst članstva, ki je za postavljeno nalogo najbolj primerno in strokovno. Konference aktivov so pokazale, da je mladina v tr-žiški občini sorazmerno slabo zastopana v organih samoupravljanja. Bližnja konferenca naj bi dala smernice za hitrejše vključevanje mladih v samoupravne organe in ostale organe družbenega upravljanja v občini. Odnos mladih do ZK je velikokrat neustrezen in celo odklonilen. Vzrok za to lahko iščemo v nepravilnemu pri-etorm ZK do mladih in ne-življenjsikih kriterijih za sprejem v organizacijo, ki ocenjujejo poslušnost posameznika, ne pa njegovo delo in odnos do našega družbenopolitičnega dogajanja. Neupravičen pa je tudi dosedanji način sprejemanja mladih v ZK (samo na predlog ZMS). 0 sprejemanju mladih v ZK bi morale razpravljati specializirane mladinske organizacije, šole, delovne skupnosti, to je organizacije, kjer mladina aktivno deluje. Prav tako naj bi se mladi sami odločali za vstop v ZK na osnovi lastnega prepričanja in politične zrelosti. To je nekaj glavnih problemov, ki jih bodo izbrani zastopniki tržiške mladine reševali na jutrišnii konferenci. S. šolar Žiri Nov vodovod Krajevna skupnost je pred zaključkom del pri obnovi vodovoda v Zireh. Letos so naredili drugi rezervoar na Taboru. Denar za vodovod so prispevala žirovska podjetja, 30 odstotkov pa ga je dala krajevna .skupnost. Čeprav za rezervoar manjkajo le še nekateri deli in so ga začeli delati že pred 3 leti, še vedno niso dobili gradbenega dovoljenja. Prošnja za dovoljenje je bila oddana prav tako pred 3 leti. Po predračunu, ki so ga naredili julija, naj bi stal vodovod 3,193.000 starih dinarjev, sedanji računi pa so to vsoto že prešli za približno milijon dinarjev. — c Cesta do meje Zirovčani so lani položili asfalt do meje z loško občino, t. j. v dolžini približno 2 km. Graditelje je pri polaganju prehitela zima, tako da bodo položili vrhnjo asfaltno plast pomladi. —' C Delo hortikulturnega društva v Kranju Končno dobili svoj Hortikulturno društvo v Kranju je v lanskem letu končno dobilo svoj prostor. Pred tem so poslovali v prostorih turističnega društva v Kranju, kar pa je precej oviralo njihovo delo. Z dvema milijonoma in pol so popravili in uredili paviljon ob Prešernovem gaju oziroma na vrtu šole France Prešeren v Kranju. Ta prostor, ki je bil v Kranju že dalj časa kamen spotike in je bil last društva akvaristov, je občinska skupščina dala v upravljanje in lastništvo hortikulturnemu društvu, ki bo zaenkrat v njem imelo pisarno, kasneje pa najbrž tudi skladišče raz- nih semen, sadik in umetnih gnojil. Denar za popravilo in preureditev je dala občinska skupščina, okrog pol milijona pa so prispevali sami. Prostor so odprli 30. decembra lani in imeli v njem tudi že prvo sejo. V društvo je včlanjenih prek tristo posameznikov in precej gospodarskih organi-zaicj ,ustanov in drugih. Lani so za člane pripravili vrsto vrtnarskih predavanj, organizirali ekskurzije doma in v inozemstvo; predvsem v Avstrijo, Švico in Italijo, kjer so si ogledali različne vrtnarske objekte. Letos pa nameravajo organizirati pre- Preddvor Kai s staro šolo ? Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Preddvor so med drugim obširno obravnavali tudi zaključke razširjenega sestanka, na katerem so govorili o namembnosti stare šolske stavbe. Z novo šolo v Preddvoru je ostala stara šolska stavba neizkoriščena. Za vzgojno-varstveno ustanovo ne pride v poštev, ker je stara nad 100 let in za te namene neuporabna. Zato so se Pred- dvorčani odločili, da bodo zgornje prostore stavbe preuredili v stanovanja, v spodnjih pa bi bili kostori krajevnega urada, sejna dvorana in poslovni prostori pošte. Prostore, kjer je bil doslej krjevni urad in pošta, bo trgovsko podjetje Ziviia preuredilo v samopostrežni trgovino. Ko bo tudi delikatesni oddelek z bifejem, povezan s hodnikom na plato sedanje tržnice. Nedvomno bo imel objekt, ko bo dograjen, velik značaj za mesto Jesenice. Tvoril bo sestavni del novega centra. Občanom, okoličanom in priložnostnim kupcem iz zamejstva bo nudil kompleten asortiment industrijskih in prehranjevalnih artiklov, v občinski proračun pa bo ob sedanjih davčnih stopnjah letno dajal približno 800.000 novih din dohodka. TRGOVSKI LOKAL ZA STANOVALCE NAD PROGO VPRAŠANJE: Ali obstaja-, jo možnosti, da bi občani, ki stanujejo nad progo, dobili trgovski lokal za najnujnejše življenjske artikle. Prav bi bilo, če nekdo pove, kaj bo s skeletom objekta na industrijski cesti. ODGOVOR? Trgovima na omenjenem območju je že dlje predmet razprav in tudi potreb občanov tega območja. Skupščina je prek njenih organov že nekajkrat priporočila trgovskim organizacijam, tako domačim kot tujim^ naj v tem delu Jesenic zgrade manjši lokal, kjer bi se prodajali najosnovnejši življenjski artikli, vendar se doslej še ni našel interesent, ki bi to realiziral. Opravičil jo več: razvločenoist naselja, najhna koncentracija prebivalstva, slabe komunikacije itd. Skupščina oziroma upravni organi lahko le dajejo priporočilo, (lokacija ne bo zadržek, če se le najde interesent za gradnjo), intervenirati pa ne morejo, ker za to vrsto investicij nimajo finančnih sredstev. Po zadnji varianti, ki nam je poznana, je Trgovsko podjetje Zarja odprodailo nedokončan objekt na idustri iski cesti Stanovanjskemu podjetju Jesenice. V njem bodo prostori za uslužnoslno obrt ali servise (steklarji, vodovodni instalaterji. pečarji itd.), ki jih podjetje ustanavlja zato, da bo lahko učinkovito zaičelo vzdrževati stanovanjske hiše v družbeni lastnini. NOVA OGRAJA OB ŽELEZNIŠKEM MOSTU VPRAŠANJE: Ali se lesena ograja ob železniškem mostu proti cesti Viktorja Kejžar-ja res ne bi mogla po tolikih letih nadomestiti s stabilnejšo ograjo. ODGOVOR: Lesena ograja ob železniškem mestu, pri fizkulturnemu domu je bila postavljena le začasno kot nujen varnostni ukrep. Predvideno je, da se zgradi nova in hkrati zasadi živa meja. Priredila: Sonja Šolar i Gorenjske občine v mednarodnem letu turizma Investicije v gorenjski turizem razumemo pod pojmom turizem vse, s čimer se srečuje turist pri nas, vse, kar lahko vpliva na njegovo dobro ali Slabo razpoloženje, kar ga lahko ponovno privabi ali odbije, nam postanejo lahko razumljivi podatki o velikih vlaganjih v turizem v letu 1966. Po približnih podatkih je je bilo v preteklem letu investirano v turizem na Gorenjskem 4,584,304.000 starih dinarjev. Največjo postavko pri tem zajemajo gostinski obrati, saj je šlo v te namene kar 2.673,700.000 starih dinarjev. Med posameznimi občinami je na prvem mestu občina Radovljica z 2.070,700.000 starih dinarjev, slede Jesenice 1.450,000.000, Kranj 709 milijonov, Tržič' 254.000.000 in Skorja Loka 100,500.000 starih dinarjev. Med največjimi investicijami je prenovitev hotela Grajski dvor v Radovljici (240 milijonov), prenovitev Doma na Jezerskem (100 milijonov), prenovitev hotela Slavec in depandanse pri Pri-sanku v Kranjski gori (118 milijonov). Turistični objekt na Korenskem sedlu z restavracijo, menjalnico in txrgovi-no je stal 130 milijonov. V preteklem letu smo bili priča velike prenovitve bohinjskih hotelov. 455 milijonov so stale prenovitve, in sicer: Pod Voglom in Belle-vue po 80 milijonov, Mladinski dom 195 ter Stane Žagar Knjižnice v radovljiški občini Največ bere mladina Leta 1959 so se vse knjižnice združile; manjše knjižnice zalaga s knjigami potujoča knjižnica — Vseh knjig imajo 35.000 — V Lescah, v novem domu kulture, imajo najboljše prostore, na Bledu pa najslabše, vendar upajo, da bodo še letos dobili boljše — V matični knjižnici v Radovljici uslužbenci sami vežejo stare knjige V radovljiški občini je 20 knjižnic, ki so se leta 1959 združile v eno. Center knjižničarstva je zdaj v stari graščini, kjer gostuje v dveh sobah matična knjižnica, ostalih 19 knjižnic, ki so prej delale vsaka zase pri prosvetnih društvih v vseh večjih krajih v občini, pa so zdaj le nekakšne podružnice. Ker fond knjig pri večini teb krajevnih knjižnic ni ravno zavidanja vreden in ker si / njim pridni bralci ne bi mogli dolgo pomagati, so po združitvi vseh knjižnic v eno ustanovili še posebno potujočo knjižnico, ki posoja knjige podružničnim. Nova zaloga knjig potujoče knjižnice se je začela zbirati pri matični knjižnici v Radovljici in se iz leta v leto — seveda v okviru finančnih možnosti — izpopolnjuje. Vendar v radovljiški občini nimajo kovčkov, kot v nekaterih drugih krajih na Gorenjskem, ampak pridejo knjižničarji manjših krajevnih knjižnic v Radovljico in imed knjig v potujoči knjižnici izberejo za svoj kraj tiste, ki jih imajo bralci najraje, ki gredo »najbolje v promet«. U s t an ovit ev p otu j oče kn j iž-riice je bila nujno potrebna, saj imajo nekatere manjše krajevne knjižnice tako malo knjig, da bralci dolgo pač ne bi imeli kaj brati. Večje knjižnice, M jh je — razen matične v Radovljici še 6 — po združitvi še naprej dopolnjujejo svojo zalogo knjig, kolikor jim seveda dopuščajo finančne monžosti. Take knjižnice so na Bledu, v Lescah, v Begunjah, v Kropi, v Podnartu in v Bohinjski Bistrici. V vseh ostalih trinajstih knjižnicah, kjer osnovni fond dosega komaj nekaj sto primerkov, pa si knjige po združitvi izposojajo v potujoči knjižnici, vendar za denar, ki ga dobijo za izposojanje teh knjig, tudi sami dokupujejo nove knjige, ki so potem njihova last. Tako se veča njihova skromna zaloga knjig. V matični knjižnici v Radovljici smo zvedeli, da vse te krajevne knjižnice dobro delajo, čeprav imajo le honorarne knjižničarje s skromnimi nagradami. Vse knjižnice imajo namreč le 3 redno zaposlene uslužbence. Knjižnice v radovljiški občini imajo skupno okrog 35.000 knjig, od katerih jih je v matični 7.800, v potujoči 1900, ostale pa v krajevnih knjižnicah. Lani so izposodili skupno 56.700 knjig, od te- Mavčiče Prvo dramsko delo Dramska sekcija Kulturno umetniškega društva v Mavčičah se bo v nedeljo, 15. januarja, predstavila domačemu občinstvu s prvim letošnjim delom — dramo Spomenik pod Hrastovcem. Igro režira domačin Filip Lavriša. Za to dramsko delo je med domačini in okoličani precejšnje zanimanje. ga v matični 17.900, ostalo pa po krajevnih knjižnicah (pri čemer so vštete tudi knjige potujoče knjižnice); na Bledu so jih izposodili 12.900, v Lescah 9.300, v Begunjah 2.700, v Kropi 2.100, v Bohinjski Bistrici 1.700, v Podnartu 1.300 itd. Povedali so nam, da največ berejo mladi. Teh je v vseh krajih več kot starejših, razen na Gorjušah, kar pa je razumljivo, saj mladina iz te in okoliških visokogorskih vasic odhaja. Sicer pa ima knjižnica na Gorjušah komaj 200 knjig. Lani so knjižnice posodile bralcem največ leposlovnih knjig; od avtorjev je med starejšimi največ zanimanja za Janeza Jalna, med mlajšimi pa za Smdljana Rozmana. Denar je tudi v radovljiški občini problem, ki onemogoča — posebno pri sedanjih cenah — nakup večjega števila knjig. Za vse knjižnice so lani dobili 6,500.000 statrih din dotacije. Prav zaradi premalo denarja so vzadnjih letih začeli več 'knjig kupovati za potujočo knjižnico in maraj za matično; na ta način je dana možnost, da več bralcev pride do knjige. Sami uslužbenci so začeli lani knjige tudi vezati — stare in nove, tiste, ki nimajo primernih platnic za izposojanje (npr. zbirka Sto romanov); za to so se odločili predvsem zato, ker jim v knjigoveznici v Radovljici posebno starih knjig, kjer je potrebno precej potrpljenja in dela, niso hoteli več vezati. Pomembno pa je tudi to, da s tem prihranijo precej denarja, saj vezave ene knjige velja poprečno kar 2000 din. Drug problem pa so prostori.. Najbolj na tesnem je knjižnica na Bledlu, ki ima okrog 6000 knjig, v dveh sobicah v Janežičevi hiši pa nimajo prostora niti 40 kvadratnih metrov. Razumljivo je,- da sta sobici talko zelo natrpani, da je res problem priti do knjige. Kaže pa, da bodo letos le dobili nove prostore v hiši, kjer je bila nekdaj občina. To bo še toliko bolj pomembno predvsem zato, ker blejsko knjižnico obiskujejo tudi tujci (največ Nemci). Najboljše prostore v občini pa ima knjižnica \ Lescah, in sicer v novem domu kulture, ki ga je zgradila Veriga. A. Triler Brez kulturno -zabavnega Tržičani so veseli ljudje, toda če jih vprašate, kje se lahko veselijo in zabavajo, naredijo kaj kisel obraz. In res, če odštejemo skromno kavarno in staro kino dvorat-no, Tržič ne premore kaj več. Za tako razvit kraj pa je to brez dvoma premalo, saj imajo danes mnogo manjši in revnejši kraji boljše pogoje za družabno življenje. Mnogi Tržičani se sprašujejo zakaj tako in kdo je temu kriv. Tudi mi ne vemo odgovora. Vemo le, da do danes v Tržiču še nimajo izdelanega osnutka o bodočem družabnem centru, kljub temu, da je kulturno življenje sorazmerno bogato. Skromna amaterska skupina ni izgubila volje do dela in skuša v danih pogojih predstaviti Tržičanom čim več gledaliških del. Le-te posredujejo gledalcem v edinem primernem prostoru, t. j. kino dvorani. Uprava kina pa ne kaže ravno velikega razumevanja in dovoli predstave, tudi premienske, samo ob torkih in petkih, te dni pa ima televizija običajno dober program. Zato je obisk manjši kot bi bil, če bi bile predstave na primer, v soboto ali nedeljo. Tržičani pa so znani tudi kot dobri pevci in glasbeniki in vendar danes nimajo organiziranega pevskega društva, komornega ali zabavnega orkestra, da o drugih kulturnih dejavnostih ne govorimo. Na srečo občani vedo in razumejo, da kulturno in družabno življenje v takih pogo-jT.i ne more napredovati in da je zgraditev kulturno-za-bavtnega centra nujno potrebna. Zato ob koncu starega leta želimo, da bi v letošnjem letu Tržičani začeli vsaj z resnimi pripravami za gradnjo in tako pričeli ustvarjati boljše pogoje za kulturno-družabno življenje. S. Šolar V nekaj stavkih KRANJ: nov ciklus predavanj Staneta Tavčarja ob mednarodnem turističnem letu — Znani kranjski popotnik in predavatelj Stane Tavčar je za mednarodno leto turizma pripravil ciklus treh predavanj s skupnim naslovom »Svetovne turistične zanimivosti«. Vsako predavanje obsega okrog 250 barvnih diapozitivov, opremljeno pa je tudi z besedilom in originalno glasbo tistih dežel, ki jih prikazuje. Prvo predavanje prikazuje Evropo, drugo Severno in Južno Ameriko, tretje pa Afriko in Azijo. Premiera prvega predavanja bo 18. januarja v Ljubljani, pozneje pa bomo vsa predavanja lahko poslušali tudi pri nas. BESNICA: pripravljajo dramo Mladost pred sodiščem — Dramska sekcija KUD Jože Papler v Besnici pripravlja uprizoritev drame Mladost pred sodiščem, ki jo režira Alojz Eržen. Z njo bodo gostovali tudi po okoliških krajih. Premiera bo še ta mesec. KROPA: satirična komedija Naši trije angeli — V kulturnem domu v Kropi bo danes zvečer ob 19.30 prva gledališka predstava letos. Mestno gledališče ljubljansko bo uprizorilo satirično komedijo Naši trije angeli. To bo obenem tudi prva predstava v okviru programa abonmaja, ki obsega šest gledaliških gostovanj. ZASIP: občni zbor Svobode — Danes zvečer, 14. januarja, bo v Zasipu pri Bledu redni občni zbor tamkajšnje Svobode. Prizadevni kulturni deiavci so v tem kraju v preteklih letih izvedli več uspešnih kulturnih akcij. Posebno uspešno pa je sodelovanje vseh organizacij, saj so s skupnimi napori med drugim zgradili tudi kulturni dom. BLED: nastop folklorne skupine — V sredo, 18. januarja, bo na Bledu v hotelu Toplice nastopila folklorna skupina Turističnega društva Bled s sporedom slovenskih narodnih plesov. CELOVEC: koroški umetniki bodo razstavljali na Japonskem — »Galerija 61« iz Celovca, ki redno pripravlja likovne razstave in si prizadeva popularizirati sodobno umetnost, bo koroške slikarje predstavila tudi na Japonskem. Prvi razgovori koroških umetnikov na Japonskem so že rodili ugodne rezultate. Koncert orkestra in solistov glasbene šole Kranj orkester pa bo pod vodstvom dirigenta Petra Lip ar j a izvajal allegro moderato in Menuet iz Serenade za godala dr. B. Ipavca. Učenci kranjske glasbene šole so v letošnjem šolskem letu izvedli že več nastopov v okviru proslav družbenih organizacij in delovnih kolektivov. Med temi je imel štiri nastope godalni orkester. Dva 20-minutna programa pa so učenci tudi izvedli za RTV Ljubljano na temo »Pesem mladih vojakov« in »Zimska pokrajina«. V ponedeljek, 16. januarja ob 19. uri, bo v koncertni dvorani delavskega doma koncert naših najmlajših glasbenih reproduktivcev — učencev kranjske glasbene šole. Skladbe domačih in tujih skladateljev bodo izvajali učenci oddelka za klavir: Dušan Bavdek, Mirjana Ber-jak, Mirica Govekar, Tilka Laznik, Arne Maučič, Irma Rauh, Mira Rozman in Drago Seliškar; iz oddelka za violino: špelca Kosec; za violončelo: Irena Markelj; za klarinet: Peter Smodila; za solo-petje: Sonja Gabršček in Helena Sodnik. Šolski godalmi Filmska vzgoja v Tržiču Osnovno poznavanje filmske vzgoje dandanes narekuje nivo splošne razgledanosti in kulture. Jasno je, da je film treba predvsem razumeti, to pa je možno samo z določeno filmsko izobrazbo, ki nam pomaga usmerjati svoj odinos do sedme umet-moti. V nasprotnem primeru nas film, nepoučene, lahko zavaja. Razveseljivo je, da se tega nekateri živo zavedajo in poskušajo s svojim delom problem načeti, čeravno vedo, da bodo rezultati še dolgo neznatni in nezadovoljivi. To velja za Delavsko univerzo v Tržiču, ki je v program svojega dela v letu 1966/67 vključila tudi filmsko vzgojo. 1 Dela so se lotili z zavestjo, da orjejo ledino, kljub temu pa so program zasnovali zelo široko. Širšo' zasnovano dejavnost predstavlja potujoči kino po okoliških vaseh, kjer poleg predvajanja filmov nudijo gledalcem tudi skromen filmski list, ki zajema najvažnejše podatke o režiserju in posameznem deiu. Rezultati so dokaj zadovoljivi. Kajti to je edina kulturna prireditev v oddaljenih vaseh. Rekreacija, zdravje in produktivnost Naš Kranjec s smučkami in kopalkami Kdaj bo Krvavec naše resnično smučarsko središče? Smo v središču zimske turistične sezone. Gostilničarji in drugi jo plansko upoštevajo. Zlasti v smučarskih krajih. Toda letos smo se menda »bogu« zamerili. Povsod drugod imajo več snega, čeprav je že zdavanaj veljala Gorenjska za domovino zime. Na Voglu, na Komni, Črnem vrhu, Zelenici, Krvavcu, v Kranjski gori in drugod se sliši med smučarji, da je premalo snega. Nekaterim organizatorjem pa to pride prav za izgovor zaradi praznih sob. Domače viže Po Kranju se je že pred desetimi leti začelo govoriti o Krvavcu kot rekreacijskem središču. In Kranj z 22.000 zaposlenimi delavci bi tudi moral imeti kaj takega. Bilo je veliko razprav, priprav, obetov in urbanističnih načrtov za območje Krvavca. Koliko denarja pa je za to rekreacijsko središče dala občina, kolektivi in drugi, o tem je bolje da ne govorimo, da bj se ljudje ne zgražali. KomiiSiija za vzgojo in varnost prometa pri skupščini občine Jesenice je bila tudi v zadnjih treh deževnih in snežnih mesecih zelo aktivna. V raznih krajih občine bo organiziral 20 predavanj, katerih se je udeležilo okrog 900 poslušalcev. Tudi prometni krožki so I In ob vsakem načrtu ali investiciji so bile ugotovitve, I da bo Krvavec oživel, da je pač samo še to potrebno itd. Tako je šlo naprej od reševanja velike stavbe znanega doma na Krvavcu, kjer je zamakalo, do načrtov za zagotovitev potrebne pitne vode in podobno. Toda pustimo to ob strani. Ljudje, ki so vse to organizirali in vodili so pač imeli dober namen. Raje poglejmo, kaj je iz vsega tega nastalo danes, kaj imajo danes delavci, mladina in ljubitelji belega športa na Krvavcu? Bore malo. Ko smo v sredo, 11. januarja, obiskali to »rekreacijsko središče« v domu sploh niso vedeli če in kolilco kosil naj kuhajo. Abo-nentov sploh niso imeli in le kak posameznik je prišel na čaj z limono. Pravili so le, da je navadno ob sobotah in nedeljah več ljudi, da imajo že neka naročila za čas bližnjih zimskih šolskih počitnic itd. In vendar smo sredi sezone smučanja. Se pravi, upi o rekreacijskem središču so dokaj odpadli, ostali zelo uspešno delali. Teh je bilo 13. 245 učencev je uspešno opravilo izpit za vožnjo s kolesom, napisali so 860 spisov in narisali 112 risb s področja prometne vzgoje. Izdelali so tudi 24 likovnih in tehničnih predmetov za pouk prometne vzgoje. J-V. kot izpeta popevka domače viže, kot jih slišimo vedno in so se nam ušesa že privadila nanje. Privilegirani potnik Kljub vsej strogosti, kontroli in evidenci imajo na kr-vavški žičnici na tiho privilegiranega potnika, ki se prevaža gori in doli brez dinarja in brez službe. Vendar, da ne bodo prdiitro zamerili tamkajšni uslužbenci naj povem, da je to kodravo črni Džimi, kuža, ki naj bi bil doma iz elesovega počitniškega doma na Krvavcu, v resnici pa je simpatični prijatelj vseh na žičnici, ki se zelo rad vozi. Enkrat je menda padel ali skočil iz sedež-nice in se vrnil opraskan in prestrašen nazaj. Toda zdaj je na to dogodivščino že pozabil, toda izvoli si svojo se-dežnico samo. če mu odgovorni uslužbenec to ponudi. Tudi ondam ni hotel z mano marveč se je zatem sam pripeljal v dolino. To naj velja kot šala k resničnemu stanju, da je bilo ondan, ob izredno lepem zimskem dnevu bore malo potnikov tako na glavni se-dežnici kot na vlečnici in se-dožnici na Gospine (podaljšek od gornje postaje glavne žičnice do doma). Človek se zamisli ob tolikih investici-jaih in napravah z vsemi potrebnimi uslužbenci in maloštevilnimi potniki. Ob jutranji vožnji smo bili menda samo štirje, ki smo plačali vožnjo. Na vlečnici v Tihi dolini je bilo kakih 8 korist-nikov v dopoldanskem času, na sedežnici Gospine pa še manj. V tem oziru ima Džimi zelo prav, da se brezplačno poslužuje »neizkoriščenih rezerv«. Smuka po 1000 dinarjev na uro Med potniki v sredo zjutraj, ki bi jih preštel na prste, je bil tudi mlad fant iz Kranja. Spoznala sva se na žičnici in se slučajno našla kot edina tudi na povratku. Prišel je na dopust od vojakov in si privoščil dopoldansko smuko na Krvavcu. In ko je računafl, koliko ga je to veljalo, je ugotovil, da je za dobre 4 ure smuke potrošil približno 4.600 dinarjev za avtobus, žičnico, 23 kratno vožnjo na žičnici Gospine ter seveda za dvakratni obisk v domu kjer si je pač ob suhi malici zdoma privoščil še kaj tekočega. Vsaka ura smuka je torej veljala okrog 10 novih dinarjev. To pa seveda ni malo in vsakdo si ne more tega privoščiti, vsaj ne kadar bi si želel. Sicer cene v domu niso »-višinsko« pretirane, a vendar za povprečnega človeka nesimpailiene: kranjska klobasa 900 starih dinarjev, prav toliko naravni ali dunajski zrezek, pasulj 800, golaž 550, makaronovo meso 600, žganci 300, enolončnica 400 do 500, čaj z limono 110, slivovka 180 starih dinarjev itd. Celodnevna oskrba (panzion) v sobah z dvoma posteljama pa velja 3.800 in na skupnem ležišču 3.200 starih dinarjev. Malo ali pa nič izbire v cenah verjetno ne bi našli tudi v novi »brunarici« v Tihi dolini, kjer upravlja to gostišče s 40 posteljami kolektiv Letališče. Tudi tam so špageti 700. telečji zrezek 1.000. ražnjići ali čevapeiei po 900 starli dinarjev itd. Kaj bo iz tega? O Krvavcu, kot že rečeno, je bilo zadnja leta: veliko go-vora/ in obetov. O rekreaciji mladine in delavstva je razpravljal posebni organ in delal načrte. Toda vse je zatem utihnilo. Prav zdaj je pri občinskem sindikalnem svetu spet vznikla neka komisija ali odbor, ki naj (»jo-vo na novo«) izdela nek načrt in skuša usmerjati, razvijati najrazličnejše oblike rekreacije. Kaj bo iz tega je res še prezgodaj govoriti. Res je, da kolektivi veliko dajo za te namene in da tudi današnji staindard že povprečnemu človeku dovoljuje skromne oblike rekreacije. Vendar primanjkuje načrtnosti, sodelovanja med raznimi organizacijami. Pred leti je bilo večkrat slišati o počit- niških skupnosti, o tabornikih, planincih, raznih šport-r nih društvih itd. Zdaj pa» kot da je reforma postavila v ozadje človeka. In ob tem se odpira še eno vprašanje — razširitve letnih dopustov iz poletnih tudi na zimske mesece, na rekreacijo v zimskem času za kar imamo zlasti po naših krajih toliko možnosti. j Po junaku \ suknja! Ko govorimo o rekreaciji in počitnicah navadno mislimo zgolj na bivanje nekje ob morju. Zanemarjamo pa smučanje, sankanje, drsanje ini druge vrste zimske rekreaci-: je, ki je dostikrat bolj zdrava za fizičnega in umskega' delavca. Seveda si vsakdo ne more privoščiti plastičnih smučk z bundo, gojzericami in vso ostalo smučarsko opremo. Zlasti če ima večjo družino. Vsakdo si ne more privoščiti Krvavca. Zaito bodo morda novi organizatorji rekreacije iskali izhodišč take rešitve, ki bi v vsakdanjem* skromnem življenju nudi'a čim večjemu številu ljudi ta možnosti. To so lahko manjša vlečnice nekje pod Šmarjetno; improvizirana drsališča kjerkoli in druge oblike izvabljanja ljudi na sveži zrak, na vsakodnevno rekreacijo in na le na letovanje ob morju enkrat na leto. Sprijazniti so moramo, da se naš standard še ne more primerjati z drugimi, ekonomsko razviteišimi deželami ter se prilagoditi staremu izreku — »po junaku suknja« in v trik Si okvirih iskati cenejše, skromnejše oblike rekreacije, kajti člo-^ vek. njegovo zdravje in ob tem tudi produktivnost nam mora biti glavni cilj. K. Makuc Glavno dejavnost pri filmski vzgoji pa predstavljajo kinotečne predstave v Tržiču, ki so na sporedu dvakrat mesečno v prostorih Delavske univerze. Program zajema 20 kinotečnih rilmov, ki so izbrani kot prerez zgodovine filma. Pred projekcijo filma je kratko predavanje, s katerim žalijo gledalce opozoriti pa dobo, v kateri je delo nastalo in pa na osnovne estetske probleme in umetniške sugestije, ki jih režiser obravnava v svojem delu. Ob filmu izide tudi tekoča številka filmskega lista, v katerem so zajeti vsi važni podatki o ustvarjalcu, umetniški sraen in delu samem. Njegov osnovni namen pa je, da pomagajo gledalcem do spoznanja, kako gledati film. Začeli so z Griffithovo Ameriko, dalje pa so predstavili še ustvarjalnost Bu-sterja Keatona, Jamesa Cru-sa (Karavana potuje na vzhod) in Eisensteina (Oktober). Z odzivom pa vsekakor ne morejo biti zadovoljni, saj so se zadnje predstave (Oktober) udeležili le trije gledalci. O problemu nezadostne zainteresiranosti je bilo govora na tržiškem radiu. Rešitev je v sodelovanju z mladinsko organizacijo in osnovnimi šolami, škoda bi bilo, če bi tako vzorno zasnovana dejavnost, morala naposled zamreti in da bi bilo delo zaman. — J.Perko Zima je nepreklicno tu. Blejsko jezero je že zamrznjeno in prvi drsalci se poganjajo čezenj. Mi pa še kar veslamo! Prometno vzgojo v šolo jezom Jeza nad jezom se je v Železnikih že malo ohladila, vendar jez še vedno ni narejen — Razmišljanja na mostu pred novim letom September 19G5. Poplave so odnesle jez v Železnikih, okoli 500 m obrežja. Na desnem bregu je bila precejšnja nevarnost za obstoječe objekte. Krajevna skupnost je poskušala vse mogoče, da bi obrežje zaščitili. Želeli so dati dela na licitacijo, vendar so jim na Vodnem sklndu v Ljubljani dejali, da obstajajo za to specializirana podjetja in — dobili so tako specializirano podjetje v Vodni skupnosti Gorenjske. Trije občani Železnikov so modrovali na mostu in si ogledovali gradnjo. To je bilo v decembru leta 1966. Modrovali so kot je med starejšimi možaki navada: »Z delom na našem jezu bo marsikdo dočakal penzijo ...« Vodna skupnost je obljubila, da bo jez narjan avgusta. Skoda je bila ocenjena na okoli 120 milijonov starih dinarjev. Začeli so delati in začeli so se zastoji. Enkrat ni bilo primernih strojev, enkrat delaA'cev itd. Vedno nekaj ni bilo v redu. »Pretegnil se tu še nobeden ni in kaže da se tudi ne bo ...« je modroval očanec na mositu. Dela tečejo počasi, počasi, škoda, da ne moremo reči počasi in gotovo. Zakaj pri- | šel je avgust in jezu še ni : biio: j Prišel je november in nova poplava. Ker jez ni bil nare- j jen do roka, je voda odnesla lopo, del hiše in vrtove pod jezom. »Pa niso vsi enaki,« pravijo možaki na mestu. »Tisti .hudourničarji' so bili drugačni. Tisti so delali...« Za utrditev nasipa nad je-jom je Krajevna skupnost sklenila pogoa'bo s podjetjem Hudourndčar iz Ljubljane. Od jumja do avgusta so naredili okoli 250 metrov nasipa. »Naredili so ga hitro in tudi dobro,« modrujejo na mostu. »Da se, da, pri nas delati, če se le hoče!« Jez stoji nedograjen, čeprav sem bil v Železnikih malo pred novim letom, vem, da še ne more biti dograjen. Še »Pustite nas živeti« Pojasnilo »Iskre« in bralcev na članek z dne 7.1.1967 Na članek »Pustite nas živeti« smo pejeli pojasnilo kadrovske službe Iskra iz Kranja in pisma nekaterih bralcev. ISKRA — ELEKTROMEHANIKA — šef kadrovske službe Ivan C var nam je sporoči, da so v tovarni obravnavali Fejzičevo zaposlitev, in sicer za delovno mesto umetnih mas. Fejzič je bil odk'cmjen, ker se za delo na st Vikal nicrh zahteva starost 25 let zaradi uspešne priučit-ve. Drugih prostih mest v tovarni ni. Očitek, da o odločitvi Fejzič ni bil obveščen, ne more iti na račun Iskre. Na vprašal ni poli za sprejem v tovarno je Fejzič namreč napsal, da stanuje na Stru-ževski cesti 2. 29. 4. 1966 je bil Fejzič z denisom EV/TM-22. Kadr. obveščen o odločitvi. S priporočenim dopisom št. 22 Kadr. F.V z dne 14. 5. 1966 ga je šef takratnega splošnega sektorja tovarne ponovno obvestil. Obe pošiljki sta bili 1'ikri vrnjeni s pripombo, da je naslovnik nepoznan, odroma, da je naslovnik odipotoval . .. Pri sekretarju — to je šefu sTilošnega sektorja se Fejzič ni nikoli orlasH, razen če zmotno nrv-sli, da je govoril s sekretarjem, ko je b:l pri referentu na kadrovskem o,lr1e!'ku. F** V "T - ... \dvo'cktr?»-no, plačujejo rr-erečno 1 milijon za elektriko.« Šel sem v NIKO. Niso radi govorili o iezu ter zajetju za niihovo hidrocentralo. Potrdili so le. da ie točno o tistem milijonu. Dejali so, da je e'ektram^ stala od 2. septembra 1965 do 13. decembra 196*. Sedaj že dela. »Pri n^s se le zataknilo, ker ni bila izdelani tehnična dokumentacija. Boljo rečeno — ni je bilo za zajetje ...« Iz razgovora sem spoznal, da ni čisto ip^no, kdo je bil dic'ž^n to dokumentacijo narediti. Sedaj ie narejena in e'ektrarna dela ... 4» m m i* m m Na jezu v Železnikih je še vedno vel;ka odortina. Upam. da ne bodo dočekali nc-;ih poplav. Jeza nad jcTom se Je že ma'n ohladila. Nerodno bi bilo, če bi se ponovno rprvncla. VsM upam, da bi bilo nerodno ... P. Čolnar Položaj zdravilišča Stane Žagar iz Bohinja po novih predpisih o socialnem zavarovanju Prehod na zdraviliški turizem ni boleč Direktorica hotela Štefka Markelj o delu kolektiva — Potrebna bo prenovitev Socialno zavarovanje ne plačuje več zdravljenja v zdraviliščih. Tako lahko grobo pojasnimo zadnje predpise. Pričakovali smo, da se bodo zdravilišča znašla v precej težavnem položaju. Direktorico hotela Stane Žagar v Bohinju Štefko Markelj smo prosili, da nam razloži1, položaj svojega kolektiva, ki je nastal po zadnjih ukrepih. — Hotel Stane Žagar obnavljate. Nam lahko poveste, kaj obnavljate in zakaj? S prehodom na turistično dejavnost je to potrebno. Dom je bil grajen za rekonvalescente. Restavracija je majhna, saj so bolniki potrebovali mir. Domenili smo se s »•Kompasom«, da so nam dali okrog 200 milijonov starih dinarjev kredita. Predvsem moramo zgraditi restavracijo s 100 sedeži ter dodatni objekt, ki bo imel 30 enoposteljnih sob ter 3 apartmaje.« — Kakšna bo zmogljivost po rekonstrukciji? »Razpolagali bomo s 180 ležišči ter še posebej s 30 v bungalovu.« — Kako čutite prehod od »zdravilišča« na »hotel«? »Prav gotovo ne slabo. Će pogledamo preteklo leto, vidimo, da smo imeli 70 odstotkov tujih in 30 odstotkov domačih gostov. Finančnih težav zaradi tega nimamo. Lahko povem, da smo 2 leti celo sami regresirali bolnike, ki nam jih je pošiljalo socialno zavarovanje, s svojimi postranskimi dejavnostmi.« — Kaj pravijo vaši gostje o vas in o Bohinju? »V množici novoletnih čestitk predvsem hvalijo domačnost in prisrčnost osebja. Med letom delajo veliko izletov ter se navdušujejo nad pokrajino. Vidim, da sami ne »Panorama« na Ljubelju Nov hotel rešuje premajhne zmogljivosti Z novim letom je bil na Ljubelju odprt nov hotel Panorama. Hotel je že sedaj mnogo pripomogel k reševanju majhnih prenočitvenih zmogljivosti na tem področju, ki je zaradi žičnic postalo najpriljubljenejše zatekališče smučarjev. Hotel Panorama Ljubelj je bil preurejen iz mladinskega klimat kega okrevališča ter ga je Kompas odkupil ,od skupščine občine Tržič. Oddaljen je 200 metrov od restavracije Kompas Ljubelj in 250 metrov od žičnice. V njegovi bližini so sankaška pr^i coni do štirih dni, ne računajoč pri tem dneva vstopa. Po mnenju avstrijske delegacije tudi ne bi bilo treba i omejevati števila prehodov meje (doslej šestkrat mesečno). Stalna komisija je razen tega sprejela še nekaj predlogov glede prenašanja blaga In denarja v maloobmejnem prometu ter o zaposlovanju imetnikov propust-nic v sosednjem obmejnem prostoru. Sklepi komisije se začasno uporabljajo od 1. decembra 1966 naprej, kolikor ena ali druga delegacija ns sporoči, da organi njene države niso soglasni s predlaganimi spremembami in dokler dokumenta o sporar zumu ne podpišeta obe državi — at PANORAMA e PANORAMA • PANORAMA * PANORAMA % PANORAMA # PANORAMA O PANORAMA % PANORA? gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje Izdelovanje platna v Besnici (4) Ko so klobčiče prinesli k tkalcu, so jih najprej stehtali. To je bilo pomembno tako za gospodarja kot za tkalca. Za prvega zato, da je vedel, koliko izdelanega platna mora dobiti, za drugega pa zato, ker je moral klobčiče razdeliti točno na dve polovici; polovico jih je pustil v klobčičih za poprečne niti, drugo polovico pa je takoj porabil za osnovo. Tako so imenovali podolžne niti, ki so bile včasih tudi več kot 150 cm dolge, toliko pač, kolikor je kdo prinesel klobčičev. Osnovo so pripravili takole: v hiši so postavili posebno napravo, imenovano rema. To je bilo pravzaprav zelo veliko motovilo, gotovo trikrat večje od tistega, na katerega so navijali štrene. Rcr mo so pritrdili na eni strani na tla, na drugi pa v strop. Istočasno so prinesli v hišo tudi okrog 250 x 80 x 20 cm velik, zgoraj odprt zaboj, ki je imel okrog 100 malih predalov; v vsak predal so položili po en klobčič. Vse niti so napeljali skozi majhno desko, ki je morala imeti najmanj toliko lukenj, kolikor je bilo niti oz. klobčičev. Nato so niti povezali in jih v kot pest debelem snopu začeli navijati na remo. Za to delo so bili potrebni trije ljudje. Eden je počasi ročno vrtel remo, drugi je držal desko, skozi katero so bile napeljane niti, in je moral paziti, da se jc vse v redu odvijalo oziroma navijalo, tretji, navadno otrok, pa je pobiral klobčiče, če je kateri skočil iz predala, in gledal, če se je kakšna nit pretrgala; on je to najprej opazil, ker se klobčič, katerega nit se je pretrgala, ni več vrtel. Ko so bili vsi klobčiči premotani na remo, je bila osnova gotova in pripravljena, da se dene v statve. Statve, s katerimi so delala platno, so bile leseno ogrodje, dolgo približno 259 cm, široko približno 140 cm in v sredini visoko približno 180 cm. V srednjem delu je bil valjar s premerom okrog 20 cm, na katerega so navili osnovo. V zadnjem delu spodaj je bil manjši valjar s premerom okrog 10 cm, na katerega se je navijalo izdelano platno. Tkalec je sedel v zadnjem delu približno 120 cm visoko od tal. Pred njim točno v sredini je bil na gibajočem se obešenem lesenem okviru pritrjen greben. Takoj za grebenom sta viseli na vrveh dve brdi. Greben je bil okrog 80 x 12 cm velik lesen okvir, v katerega so bile vstavljene tanke deščice iz zelo trdega lesa (navadno češm i novega). Deščice so bile postavljene v taki razdalji ena od druge, da se je lahko potegnila n;t skozi odprtino. Namen grebena je bil to, da je tkalec z njim udarjal na poprečne niti trko, da je bilo platno čimbolj gesto. Grebene so izdelovali v Slra/išču pri hiši, kjer se še danes pravi po domače pri Grcbcnarju. Grebeni za platno so bili seveda dosti večji od sitarskih. Brdo je bila naprava, sestavljena iz dveh mučnih pa- lic, ki sta bili oddaljeni druga od druge približno 20 cm. Okoli teh palic so bile navile močne vrvice, ki so bile v sredini med palicama zvezane v vozle. Statve so imele dve taki brdi. Gornji palici obeh sta bili obešeni zgoraj na prečni gredi statev na kolesce z močnejšo vrvjo, in sicer zato, da takrat, ko se potegne eno brdo gor, gre drugo dol in obratno. Spodnji palici brd sta bili privezani vsaka na svoje stopalo. Tako so monovali deski, s katerima je tkalec menjal položaj brd, in sicer enkrat z eno in drugič z drugo nogo. Brda je lha/ko napravil vsak tkalec sam. Osnovo so z reme skozi nekakšne grabijo previli na ve-»liki valjar v statvah; skozi grablje zato, da se je vsak snop niti osnove razširil po valjarju na širino okrog enega metra. Nato so niti — vsako posebej — potegnili skozi brda in greben. Skozi brda so bile potegnjene tako, da je polovico niti eno brdo s pomočjo sredln.skih vozlov potegnilo gor, istočasno pa drugo brdo drugo polovico niti dol; tako je nastala od- prtina, široka okrog 10 cm. Vse niti, ki so bile speljane skozi brda in greben, so privezali na močno palico, ki je bila s tankimi vrvmi privezana na mali valjar. Ko so že napravili nekaj platna, so to palico in vrvi odstranili, ker se je zdaj platno lahko samo navijalo na valjar. Tkalec je zdaj lahko začel z delom, ker je bila osnova (podolžne niti) nategnjena. Za poprečne (ali prečne) niti je tkalec . potreboval vadko in cevke, na katere so se navile niti. Niti na cevke smo navijali največkrat otroci, in sicer s pomočjo kolovrata. Vadka je bila približno 22 cm dolg čolniček, v katerega so v sredino na žico položili cevko z nitjo tako, da se je lahko vrtela. (Izraz vadka je izpeljan iz ladjice = ladka, v dialektu vadka, kar pomeni isto kot čolniček.) Tkalec jc sedel na svoj sedež, z nogami pritisnil na stopalo brd tako, da so se i niti razširile, vrgel prečno Skrivnostna bolnišnica v Dallasu Jack Ruby je umrl. Krog se zaključuje. Zid med nami in resničnostjo je nepremagljiv. Ruby je bil verjetno zadnji, ki bi nam lahko marsikaj pojasnil. »Ne ubijte ga«, je rotila Osvvaldova mati. »Mora živeti, kajti samo on ve, zakaj je moral umreti moj sin.« Ali je Ruby ustrelil dozdevnega Kennedyjeve-ga morilca na lastno pobudo ali po naročilu. Kdo se skriva za njim? Ruby nam ne more odgovoriti. Umrl je v dallaški bolnišnici, kjer sta umrla tudi Kennedy in Osvvald. Človek se zgrozi; ko-bko ljudi je že umrlo v tej bolnišnici, in to ljudje, ki 80 bili kakorkoli povezani s tem primerom. • Umrl je Tom Hovvard, «ubyjev prvi odvetnik. Predati je hotel Rubyjevo stanovanje, toda nekdo ga je Prehitel. Odpovedalo mu je 8rce. V dallaški bolnišnici je umrl. Osvvald. Na sodišču je izjavila: »Ko je bil ustreljen Tippit — policist, ki naj bi aretiral Osivalda — sem videla Oswalda na neki avtobusni postaji.« Po večkratnem zaslišanju ji je odpovedalo srce. Umrla je v dallaški bolnišnici. # Umrl je voznik taksija VVilliam Whaley, ki je trdil: »Ko je bil ustreljen Kenne-dy, je sedel Oswald v mojem taksiju.« Tri leta pozneje se je v njegov taksi zaletel avto. Hudo ranjenega so prenesli v dallaško bolnišnico, kjer je umrl. Earlene Robert s • Umrla je Earlene Ro-berts, pri kateri je stanoval VVilliam VVhalcjr # Umrl je Lee Bowers, priča, ki je trdila, da Osvval • ni streljal .sam, ampak je videl strel še iz druge strani. Cez dobre dve leti je umrl v dallaški bolnišnici. Ranjen je bil pri avtomobilski nesreči. # Umrl je Edward Donavi d os. Je bila krogla namenjena njegovemu bratu Do-mingu, ki je zatrjeval, da je videl pravega' Tippitevega morilca. Hudo ranjenega so prenesli v dallaško bolnišnico, kjer je umrl. O Umrl jc policist Frank Martin, ki je izjavil: »K tej zadevi bi lahko marsikaj pripomnil, toda bolje je molčati.« Zbolel je za rakom. Umrl je v dallaški bolnišnici. £ Umrl je časnikar Jim Koethe. Spremljal je Ruby-jevega odvetnika, ko je pre-iskal Rubyjevo stanovanje. Dve leti kasneje ga je neznanec ubil. Truplo so prenesli v dallaško bolnišnico. # Umrla je Nancy J. Moo-ney, plesalka v Rubyjevem nočnem lokalu. Pričala je v korist Osvvaldai. Zaprli so jo. V svoji celici se je obesila. Truplo so prenesli v dallaško bolnišnico. So ti tragični primeri samo naključje? Zakaj je Kenne-dy ukazal svoji telesni straži, naj zapusti njegov avto, medtem ko je bil Jchnsonov avto dobro zastražen? Zakaj avto ni bil pokrit, čeprav je deževalo? Ali je naključje, da je Osvvald delal prav v stavbi, mimo katere je pripeljal Kennedy. Ali naj verjamemo Rubyjevemu testamentu, v kateerm trdi: »Nihče mi ni ukazal, naj ubijem Osivalda, nihče mi ni pomagal in tudi nihče ni vedel, kaj bom naredil.-« Samo dve možnosti sta: naključje ali... Kdaj bo prišla resnica na dan? Priredil: V. Z. Dober spomin Dirigent Eugene Ormandy se nauči vsako glaisbeno delo na pamet. Njegov spomin je kot ugrajen magnetofon in vsebuje prek tisoč kompozicij. Eugene pravi, da je svoj spomn utrdil že kot otrok v Budmpešti. Njegov oče je namreč sklenil, da mora sin postati slaven violinist. Medtem ko je oče, ki je bil zobozdravnik, vrtal po zobeh, je Eugene vadil na violini. Oče je seveda poslušal, če sin res igra. Eugene se je znašel. Delo se je naučil na pamet in namesto not bral knjigo ter igral. Te navade se drži še danes. Izid nagradnega žrebanja Rešitve novoletne križanke nam je poslalo 570 bralcev. Zreb je naklonil nagrade naslednjim reševalcem, ki so pravilno rešili križanko: 1. nagrada 100 N-din Nataša Purgar, Kranj, Župančičeva 11 2. nagrada 50 N-din Andrej Perne, Kranj, Titov trg 12 3. nagrada 50 N-din Francka Cuderman, Ljubljana, Vožarski pot 2 Nagrade od 4. do 10. — 30 N-din: Franci Perdan, Kranj, Pševska 2, Pavel Valant, Golnik 45, Pepca Dimnik, Kranj, Tavčarjeva 13, Tilka Magdič, Kranj, Zupančičeva 5, Ana Pretnar, Podbrezje 67, Ignac Polajnar, Potoče 14, p. Preddvor, Pepca Dimnik, Kranj, Tavčarjeva 13. Vsem srečnim dobitnikom sporočamo, da jim bomo nagrade poslali po pošti. nit s pomočjo vadke z eno roko skozi odprtino, z drugo roko pa je vadlko na drugi strani ujel. Z nogami je takoj s pomočjo brd prekrižal prečno nit, z roko, s katero je vrgel vadko, pa je hitro potegnil greben in z njim pritisnil prečno nit na že prej potegnjene niti, da je bilo platno čimbolj gosto. Nato je isto delo napravil z drugo roko na drugi strani. T0 se je ponavljalo in to je bilo tkanje. Tkalec je delal menjaje z obema rokama in nogama. Dober tkalec jc naredil dosti metrov platna vsak dan; ne vem več točno koliko, a ni jih bilo malo. Ko je bilo platno gotovo, so ga gospodinje obelile. Platno obeli sonce; položili so ga po travi in ga polivali z vodo takoj, ko ga je sonce posušilo. To so ponavljali včasih tudi po 14 sončnih dni. Tako je platno postalo belo kakor sneg. S tem je bilo platno gotovo, gospu dinje so ga spravile v skrinje, kjer je počakalo, dokler ga niso rabili. France Kozjek Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, i?« a■«>*VH,-**. ■> dolgo v noč zvenijo v ušesih. Sluti, da se bo avstrijski prodor nadaljeval proti Borjani in moji nad Benečijo, naravnost v Berginjski kot. Bosta oče in mati vendar tako pametna, da se bosta umaknila v italijansko zaledje in ušla pogubi. Strah jo je ob misli na materino pismo, ki ga je zvečer vnovič prebrala v upanju, da ga je zadnjič prepovršno in da bo našla v njem kljub vsemu kaj, da bi si olajšala skrb. Toda pismo jc odkrito nedvoumno. Naslednji stavki se boleče zarežejo vanjo: »Midva z očetom ne namerava nikoli več zapustiti Borjane. Stara sva in utrujena od trpljenja zadnjih let Rada bi v bogu zatisnila oči na domači zemlji in ne v begunstvu, čeprav se jc domača zemlja spremenila v ruševine. Smrt je sredi vojnih grozot izgubila grozo, ki smo jo včasih čutili pred njo.« In ko naslednji dan bere v časopisu: »Am Rombon, Kanin und Monte Stol Gelande. des Fcindes erzvvungen. Erstiirmung des Monte Matajur,« se ji stemni pred očmi, potem pa izbruhne iz nje jok in se trga iz nje, kakor da bi stala ob smrtni postelji staršev in gledala, kako umirata. Oče mrtev, mati mrtva, Borjana, zravnana z zemljo. Matajur spremenjen v gozd bajonetov, rdečih od sveze krvi in plamenov ... Privid, ki ga vidi v sebi, je skoro prav tako strahoten kakor tiste davne strahotne sanje v času njene bolezni in obupa po drugem moževem pobegu. Dne 6. novembra se začne italijanski beg proti Piavi. Ta dan in ohraniti zase novice. Opoldanski odmor je, ko prosi vratarja, priteče iz šole Slavko naravnost v tovarno. Ni mogel vzdržati doma da bi ga pustil k mami ali pa jo za trenutek poklical. »Mama, mama,« kliče že od daleč. »Mama, babica in ded sta pisala.« »Hvala bogu,« se oddahne štefi. Torej sta bila oče in mati vseeno toliko pametna in se umaknila še pred italijanskim umikom v Italijo. »Mama, kajne zdaj se bova lahko vrnila domov v Borjano.« Štefi ne razume otroka, šele tedaj opazi, da je na pismu avstrijska znamka in ne znamka rdečega križa. Torej so domači preživeli frontni pekel v Borjani. Borjana? O bog, kakšno domotožje jo je nenadoma zajelo. A zakaj bi se ne vrnila domov? Saj ju tudi oče in mati vabita, naj prideta tja dol: »Pridita! Kaj bi živela sama v tujem kraju in trpela pomanjkanje in lakoto. Tudi pri nas ni vsega dovolj, a krompir imamo. In mleko tudi. Kokoši sem dobro skrila pred vojaki, zato imamo tudi jajca. Italijani so prehitro zbežali in jih niso utegnili poloviti, a avstrijski in nemški prav tako ne, ker so se pognali za njimi kakor burja. Zato imam doma lepo število kokoši, pa tudi kravico. Ni se ti treba bati, da bo otrok lačen. Na deželi se še vedno kaj dobi, toda v mestih je hudo. Tam ljudje že dolgo umirajo od lakote.« Tako piše mati. »Saj poj deva, mama?« Slav ko proseče pogleduje. Da, šla bosta, mu obljubi. »O, mama,« zavriska Slavko. To bo najlepše darilo za njegov deseti rojstni dan. /večer govorita samo o tem. Ni jima mar za novembrski veter, ki buta ob okno in slači drevje ob jezeru. 1 štirinajsto poglavje V Rusiji je nova revolucija. Boljševiki so prevzeli oblast in Štefi sc spomni Konstantina. Odgovor, kdaj bo prišlo do prevzema oblasti po proletariatu je tu. Lenin je v Rusiji že od aprila in zdaj je prvi voditelj revolucije in prvi predstavnik nove ruske oblasti. Tudi nemški socialisti pozdravljajo zmago proletariata v Rusiji, ki se ne namerava več vojskovati za imperialistične cilje zaveznikov nekdanjega carja, ki ga je že vlada prejšnje revolucije internirala v Tobolsk skupaj s carico, bivšo kneginjo Hessensko, ne za vlado prejšnje revolucije, ker ni izpolnila delavskih zahtev po miru. Nova vlada delavskih, kmečkih in vojaških sovjetov pa je prav včeraj, 29. novembra 1917 ponudila centralnim silam predlog za sklenitev premirja. Včeraj je bil Slavkov deseti rojstni dan. Slavko je že od dne, ko mu je obljubila, da sc bosta vrnila v Borjano, ves iz sebe. Nenehno jo vprašuje, ali so ji že odgovorili z Miinchna z avstrijskega konzulata in ji poslali potrebne dokumente, da bosta lahko odpotovala. Ne nehno mora brzdati njegovo neučakanost in mu dopovedovati, naj misli na šolo, dokler ne bosta odpotovala, a zraven je sama neučakana kakor on. štirinajst dni je že, kar je pisala v Miinchen na Schackstrasse, kjer ie avstro-ogrski konzulat, a odgovora še vedno ni. Zato je danes tu na konzulatu sama. Ko bi ne prišla, bi zaman čakala na odgovor, ker so njeno pismo nekam založili in ga sedaj z neprikrivanim negodovanjem iščeta obe urad-dnici. Ne najdeta ga ali pa ga nočeta najti. Naposled ni potrebno, da ga gospodični iščeta. Z otrokom bi rada odpotovala v Borjano, na Goriško, doda, ker je Borjana uradnicama kakor španska vas Toda imena Kobarid, Stol in Matajur poznata. Zato pravita, da bo komaj kaj in da bo treba vprašati zunanje ministrstvo na Dunaju, ker spadajo ti kraji še vedno v frontno območje, čeprav je sedaj fronta že daleč v Italiji. Vseeno vzameta njene podatke. »Slovenka?« se namrdne ena izmed uradnic, ko štefi pove narodnost, nato pa se obrne k drugi in pravi, ali ni bil tudi tisti avstrijski častnik, tisti veleizdajalec Pivko, ki se je septembra predal Italijanom z vso enoto na tirolski fronti, Slovenec in tako omogočil sovražnikov prodor pri Carzanu GLAS * 10. STRAN GLAS # 15. STRAN SOBOTA — 14. januarja 1967 Tri dežele, eno gospodarsko središče GLAS * H. STRAN Turistične informacije Vreme V soboto in nedeljo bo Se Jasno in sončno. Vremenska slika kaže, da se tudi v naslednjih dneh vreme ne bo bistveno sprememnllo. • BOHINJ — Prostor v vseh hotelih in zasebnih sobah. • KRANJSKA GORA — Prostor v hotelu Erika. Pri-sank in Razor zasedena od 15. januarja do 1. februarja. Motel zaseden do 20. februarja dalje. • PODKOREN — GOZD MARTULJK — Hotel Vitranc zaseden od 20. februarja dalje. Prostor v hotelu Franc Rozman ter hotelu špik in gostilni Pri Jožici. KOMPAS Ljubljana turistično in avtobusno podjetje Poslovalnica Kranj, Koroška 2 (tel. 21431) — odkupuje tuja plačilna sredstva — organizira izlete z lastnimi modernimi turističnimi avtobasi za tu- in inozemstvo (tel. 22-076) — opravlja taxi službo (služba je neprekinjena) — Priporočamo naše usluge! Zahtevajte informacije! Geschaftstelle Kranj, Korcška 2 (tel. 21431) — kauft ab fremde VVahrungen — organisicrt Ausfliige im Inn- und Ausland mit eigenen touristisehen Autobussen (tel. 22-076) — besorgt Taxidienste (jederzeit zur Verfugung) Wir empfehlen unsere Gcfalligkciten! Vcrlangen Sie Inlormationcn! • VRSlC — Prostor v Ti-čarjevem domu in Koči na gozdu. Erjavčeva koča od 20. januarja dalje zasedena. • RATEČE — Pri zasebnikih prostih 28 postelj. Gostišči Moj mir in Žerjav zasedeni. • JESENICE — Dovolj prostora pri zasebnikih, Domu pod Golico, smučarskem domu na Črnem v.liu, na Planini pod Golico. • TRZlC — V Tržiču, Podljubnlju, hotelu Panorama, na Ljubelju, na Zelenici, Kofcah, pod Storži čem še nekaj prostora. Odprta planinska postojanka Gozd, medtem ko je na Kriški gori odprta le v sobotah in nedeljah. A BLED — Prostor v vseh hotelih. Jezero jc zmrznjeno. 9 KRANJ — Prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Pro tor ie tudi na Šmar-jotni gori, Brniku in Krvavcu. A JEZERSKO — PREDDVOR — Dovolj prostora v hotelih in pri za s<^bn i ki h. m ŠKOFJA LOKA — Dovoli prostora v tosfeh turističnih krnh'h v Sel«ki in Po-lianski dolini. V pnstišču Krona kot ludi v ©stalTi domovih ie dovolj prostora. m PRIREDITVE — V Sel-£k* dolini bodo prrcsIr-vHf krajevni prf»z~ik oh 25-letniri draž^oSk" bitke. M. januaHa ob 18. uri nočni slalom v Železnikih. *b 8. uri v nedeljo pa sankaške tekme v Selcah. Obloge za pode, tapete, oknice, zavese nod@Sko Celovec — Klagenfurt, 8 Maistrasse 11 Smuči, smuči in še enkrat Sport smuči Celovec — Klagenfurt, R Ma*stiasse 47, Telephon 6657 Fiedler Celovec — Klagenfurt, VVicnergasse 7, Telephon 5493 Dobro založena skladišča modernih in primernih športnih obk čil ter smučarskih čevljev vas bodo prepričala, da kupujete pri strokovnjaku Postrežba v slovenskem jeziku! Vsa tekstilna blaga v eni trgovini! — Plačate lahko tudi v dinarjih! hiša dobre kakovosti Celovec — Klagenfurt, Feldni. Conradplatz 1 Trgovina L0DR0N v njej boste našli veliko izbiro blaga za zavese Btijak - Villach Ledergasse 12 Juriga seVvIsne^delavnice, skladišče rezervnih delov Velika zaloga rabljenih strojev za kmetijstvo Zastopstvo Stcyer Beljak - Villach, Rathaus Specialna trgovina za moške in ženske pletenine. Velika izbira puloverjev, telovnikov m pletenih kostimov Vse stroje in orodja za kmetijstvo, obrt in in- STROJI MORE Spittal/Drau, Bahnhofstrasse 13, Koroška Rezervni deli, prevleke, preproge in svetila ter vse ostalo za vsa vozila dobite pri F.LLI Cibin Trbiž, Via Roma 21 Majhna gostilna za vse ljudi Jože Malle St. Lenart v Brodeh Loibltal Ob gostilni tudi trgovina Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po Izredno ugodnih cenah • pralne stroje • gorilnike na ma-ut • peči za centralna kurjavo • svetila — kolesa — otroške vozičke • keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Ena beseda! En pojem! Vse za gospodinjstvo, industrijo, kmetijstvo. Mehanična delavnica. Za vas in za družino Maria Paulitsch Vellach — Bela Trgovina z mešanim blažom in gostilna. Obiščite nas, strežemo v slovenšči-ai, sprejemamo dinarje. K. Stromberger Klagenfurt — Celovec, Alter Platz 12 Med zimsko razprodajo vam zlasti nudimo: posteljnino, zavese, ženske in moške puloverje, perilo, volnene odeje. Lastni otroški oddelek v I. nadstropju Objavljamo prosta delovna mesta 1. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA 2. SKLADIŠČNIKA založnega skladišča v škof ji Loki in zatožnega skladišča v Tržiču Pogoji: pod 1. Kandidat mora biti visoko kvalificiran oziroma kvalificiran strojni ključavničar, zaželjena je praksa pri strojih za polnjenje pijač, starosti do največ 35 let, imeti mora odslužen vojaški rok in 2 leti prakse na delovnem mestu strojnega ključavničarja. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Za usposobitev na delovnem mestu se predvideva praksa v inozemstvu. pod 2. Za objavljeni mesti skladiščnika se zahteva strokovna sposobnost kvalificiranega delavca v trgovini z najmanj 5-letno prakso v prodajalni ali v skladišču. Nastop službe po dogovoru. Kandidati morajo imeti stanovanje v Škofji Loki oziroma Tržiču ali v bližnji okolici, pod L in 2. Poskusno delo traja 1 mesec. Osebni dohodki so določeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijavni rok na objavljena mesta je 10 dni od dneva objave. Pismene vloge naslovite na komisijo za delovna razmerja pri »VINO KRANJ« Kranj, Mladinska 2 Oglašajte v Glasu! Priporočamo vam hotel Evropa v Kranju — odlična kuhinja — nizke penzionske cene — ausgezeichnete Kiiche — niedrige Pensionspreise — ottima cucina — bassi prezzi di pensione hotel Grad Hrib v Preddvoru — nočni lokal, smučarska vlečnica, penzion 3354 S din — Nachtlokal, Drathseilbahn, Pension 3354 Alte Dinar — locale notturno, strascico con slite, pension Din 3354 trgovina Delikatesa v Kranju — odprta tudi ob nedeljah od 6. do 20. ure — gebffnet auch sonn- und feiertags von 6 bis 20. llhr — aperta anehe nei giorni festivi ed alle Domeniche dalle 6—2C Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi SAP Ljubljana sporoča: začela ie obia-ovati nova žičnica-sedežnica, k. vas Ho oooeliala do hotela na vrhu Krvavca, tejema- naročila za zimske počitnice v hote.u Porentov dom Kranjska gora Harmonike, kitare, pihal ni inštrumenti svetovne | znamke, poceni v trgovini z glasbili Hergeht Celovec — Klagenfurt, Burggasse 23 Postrežemo tudi v slovenščini Josef Strauss stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Beljak — Villach prodaja na velike — Gasvverkstrasse 7 prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telephon 042 42, 60 61 in 68 53 IDcdter UJlnkSer Celovec — Klagenfurt Getreidegasse 1 i— bogata izbira ženskih, moških in otroških modnih oblek po zelo ugodnih cen ali! • — Pogovorili se boste v slovenščini! I— Veselimo se vašega cenjenega obiska! SOBOTA - 14. januarja 1967 Tri dežele, eno gospodarsko središče GLAS * 13. STRAN Največja specializirana tekstilna hiša — Das grosste spezialisierte Textilhaus moda, tekstil, preproge konfekcija, čevlji itd. Mode, Textilien, Teppiche Konfektion, Schuhe usw. Pri plačilu v tuji valuti 10 odstotkov popusta — Bei Zahlung in auslandischen VVahrungen 10 D/» Nachlass Kmetovalci! Kupujte visoko kvalitetne kmetijske stroje svetovno znanih nemških tovarn iz prvovrstnega jekla. Zastopstvo: Joscf Vipave, Stuttgart KUXMANN — izkopalnik za krompir Ouersieber z navzknžmm tresalnim sitom. S priključki prime-j , V za okopavanje repe, korenja, zelene itd. f- ":'"tVJ Pnde k'ompir z zemljo na dve navzkrižni Sltl- kl "ločita zemljo in odlagata nepoškodovan krompir v ozke vrste. ?,* ?*?V,tT vrl d^Ll Je nastala pravcat* \'::\ no- voletna prireditev. 45 pionirjev iz osnovne šole iz Preddvora je prineslo svoj mladi novoletni pozdrav na grad Turn, v Dom onemoglih. S prijetnim sporedom jih niso samo pozdravili, ampak do solz razveselili. Lepa pesem, nato vedra igrica »Sedem šolskih bav-bavčkov«, nato še čisto sodobna smešnica »Konec dober — vse dobro«. In še in še je odmevalo: Srečno, zdravo in mirno novo leto! »Se svoj živ dan nisem gledal kaj tako prijetnega. Recite vašim otrokom, da se jim zahvalim in da naj še pridejo k »am,« je dejal star mož, ki me je pričakal ob vhodnih vratih. S 45 našimi pionirji sem bila od srca vesela. Stisnila sem nenzanemu možu rok* in dejala: »Srečno novo leto, očka! Se bomo prišli, mod mladostjo in starostjo ne sme biti več mrzlih prepadov In ledenih gora, prek katerih ne posije nikoli sonce človeško dobrohotnosti.« Pogovor z Borisom Kraigherjem Tovariš Boris Kraigher Je bil doma iz družine zdravnika. Znan Je bil kot zaveden Slovenec. Na svojem zadnjem praznovanju novega leta Je bil na Voglu. Tudi jaz sem bila tam. Zadnji dan praznovanja, v torek, smo se smučali na istem hribu. Z mojim očetom in še nekim znancem so sc pogovarjali. Takoj sem spoznala, da je skromen in dober človek. Bil je malo nezadovoljen, ker vlečnica ni delala. Ko pa je začela delati, je bil vesel In dobro razpoložen. Bilo mu je zelo žal, ker je moral že ob enih domov, ker je hotel biti že ob sedmih zjutraj na svojem delovnem mestu v Beogradu. Na vse načine so ga prepričevali, da jc to tvegano. Ostal Je pri svojem, ker je bil ver'no rad točen, žal nn svojo delovno mesto m bo nikoli več prispel. Ko sem zvedeli za to ne-srcLo, v kateri j; tragično preminil s svojim sinom, me je zelo pretreslo. Prejšnji dan sem ga še videla veselega, zdavega in dobro razpoloženega. Kadar bom prišla na Vogel, se bom spomnila tega skromnega in dobrega človeka, ki je dal življenje zaradi svoje vestnosti. Verena Sušnik, 4. b Osn. šola »France Prešeren« Kranj SGP GORENJC RADOVLJICA proda na Golniku 8 stoječih gairaž po ceni 1.500,00 N-din (brez prepisa in brez zemljišča). rt Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja do vštetega 31. 1. 1967. Zaskrbljujoča statistika z naših cest Opomin vsem voznikom Štirje mrtvi na dan — Zadnja leta 40.000 teže ranjenih — Spremeniti bo treba predpise v prometu Odkar se je začel hitreje razvijati promet pri nas, smo iz dneva v dan priče žalostne žetve na naših cestah. Zadnjih pet let je v prometnih nesrečah izgubilo življenje 7000 ljudi, medtem ko jih je bilo več kot 100.030 ranjenih. Od tega je bilo 40.000 ljudi teže ranjenih. Sam o 1965. leta so poprečno štirje ljudje na dan našli smrt na cesti. To je zaskrbljujoča statistika, ki postavlja Jugoslavijo na evropski vrh glede števila smrtnih žrtev v primerjavi s številom vozil v prometu. Hkrati pa je promet na naših cestah čedalje i gostejši. Letos stopamo v mednarodno leto turizma in pričakujemo, da bo poleti na naših cestah dodatno od 10 do 12 milijonov vozil. Vse to zahteva posebne ukrepe za varnost prometa. Vsega nc bomo mogli storit; z gradnjo novih avtomobilskih cest, ki jih bomo morali graditi še hitreje. Vsi bomo morali sodelovati v akciji za vzgojo ljudi v prometu. Potrebno pa bo spremeniti tudi prometne predpise. O tem so v zvezni skupščini že razpravljali konec preteklega leta. Med predlogi za spremembo predpisov s tega področja naj posebej omenimo tiste, ki govore o poostritvi kazni za prometne prekrške. Nekateri predlagajo, da je treba težke prometne prekrške izenačiti s težkimi kaznivimi dejanji. Predlagajo tudi, naj bi imeli vsi vozniki motornih vozil posebne knjižice s kuponi. Ob vsakem prometnem prekršku naj bi prometni miličniki odvzemali določeno število kuponov (odvisno od težine prekrSka). Ko bi voznik ostal brez kuponov, bi avtomatično izgubil pravico do vozniškega dovoljenja za določen čas. Vozniki po novem tudi pred vožnjo in med njo ne bi smeli pokusiti alkohola. »Devizna« moč Jugoslovanov je v zadnjih letih močno narasla. Samo lani do oktobra smo »uvozili« v privatni režiji za 40 mila jenov dolarjev blaga. Res, da je trenutno zaposlenih v inozemstvu že nad 300 tisoč Jugoslovanov, vendar vseh 12.500 avtomobilov, 23.000 pralnih strojev in na desetine tisočev drugih tehničnih pripomočkov ni kupljenih le iz njihovega denarja. Uvoz v privatni režiji se ie povečal tudi zaradi tako imenovanega privatnega kl i ringa in zaradi drugih obVik prepovedanega premeta s tujim denarjem. Toda zakaj to? Predvsem zato, ker naša trgovina in naši proizvajale i niso bili sposobni niti po kvaliteti niti po ceni zadovoljiti potrebe potrošnikov. VeČ ko 40 milijonov deviznih dinar- Posebno pozornost je izzval predlog, da bi morah vsi vozniki obvezno imeti v avtomobilu vse potreono za prvo pomoč. Izkušnje namreč kažejo, da bi bilo število smrtnih žrtev za 40 odstotkov nižje, če bi imeli vozniki pr, roki prvo pomoč Ptav tako smo zvedeli, da zvezni sekretariat za notranje zadeve pripravlja nove predpise o dovoljeni hitrosti posameznih vozil v javnem premetu. jev bi ostalo doma, če bi bili to sposobni storiti. Ves ta denar, seveda, ne bi ostal doma. Porabili bi ga trgovci za uvoz določenega blaga. Tako bi odstranili najraziičnejše ilegalne poti do blaga in odpravili mnoge posrednike, ki sedaj služijo na račun naših ljudi. Toda kaj, ko vedno primanjkuje blaga, po katerem je največje povpraševanje, če pa že blago je, potem so cene tako astronomske, da se ljudem bolj splača iti ponj v zamejstvo. Vzemimo za primer kmetovalce. Lanska letina je bila rekordna in kmetovalci so dob'li za pridelke več denarja kot doslej. Posrkali so na vrata trgovin s kmetijskimi stroii, toda zaman. Zato ni 'čudno, da so odšli p0 stroje v tujino, kakor je kdo vedel in znal. Samo do oktobra lani so uvozili 16.120 različnih kmetijskih strojev. Morda š° več pa iih bodo uvozili do spomladi. V istem času pa so naši držav!iani uvozili nol manj televizoriev kot 1965. leta, in sicer le 1840. To pomeni, da je naša industrija televizijskih sorejemn;kov občutno namredcvala. Hkrati na se je za 61 odstotkov povečal uvoz avtomobilov. Posebno značilen na ie nodatok. da smo uvozUi 23.000 pralnih strojev. Ti podatki povedo, da naša industrija na teh oodročjih ne pcmeni dosti. Proizvajalci bi se morali nad tem zamisliti. Uvoz avtomatičnih pralnih strojev spodbujajo tudi razlike v cenah. Zato je uprava carin predlagala, naj za naprej ne velja več pri uvozu tehničnih predmetov za gospodinjstvo pavšalna carina, marveč naj se v vsakem primeru plaču ie carina po rednih predpisih. Zemlja z višine 38,000 km Na tej sliki se vidi skoraj vsa zemeljska polobla. Posnele so jo kamere ameriškega satelita »ATS« 9. decembra lani. Zemlja je slikana z višine 38 tisoč kilometrov na ekvatorialnim delom Tihega oceana. Posnetek so prestregli v Severni Ka-rolinl (ZDA). Bele lise na sliki predstavljajo skupine oblakov, črne pa Zemljo. Privatni uvoz narašča Kaj ljudje uvažajo? — Opomin proizvajalcem in trgovcem Svetovni znanstveniki govore Človek bo premagal raka Lahko smo optimisti, čeprav je še dolga pot do zmage nad to boleznijo Leto 1966 je bilo izredno pomembno v boju proti raku, to »travmo sodobnega človeštva«. V Stockhol-mu je bila Nobelova nagrada podeljena dvema vidnima borcema proti tej trdoživi in zahrbtni bolezni, ameriškima znanstvenikoma profesorju Pevtonu Rou-su, strokovnjaku za patologijo in profesorju kirurgije Charlesu Hagginsiu V Tokiu pa se je pred kratkim končal IX. mednarodni kongres onkologov. Na njem je bilo pred 5000 zdravniki prebranih 800 referatov o pojavih raka in zdravljenju. Med znanstveniki iz 70 dežel so bili tudi jugoslovanski onkologi, ki so prebrali svoje referate. Kako priti do skrivnosti rakavih celic in preprečiti njihovo nekontrolirano razmnoževanje tako, kakor je človek obvladal skrivnost atomskega jedra in podvrgel njegovo moč človeškemu nadzoru? Kaj je znanost do sedaj spoznala o tej bolezni in kakšne izkušnje si je pridobila v boju z njo? Kakšne so možnosti za zmago človeškega genija nad rakom? Na taka in podobna vprašanja bodo odgovarjali s svojimi referati, ki so jih imeli v Tokiu ali pa z mnenji, ki so jih o teh problemih izrazili v svetovnem časopisju najvidnejši onkologi iz največjih svetovnih središč za zatiranje raka. Splošno prevladuje vtis, da je svetovna znanost storila prve pomembne in pogumne korake, čeprav začetne, da bi prišla na sled skrivnostim te bolezni. Znanstveniki ne prikrivajo optimizma in z dokajš-njim prepričanjem govore o možnosti, da bodo premagali to bolezen. Značilno je, da so se neodvisno drug od drugega, znanstveniki iz svetovnih središč znanosti medsebojno dopolnjevali, ko so izražali podobna in skladna mišljenja, sklicujoč se pri tem na dosežke te ali one dežele. Najprej nekaj o sporočilih, ki so jih dali onkologi na kongresu v Tokiu. Kemično izzivanje raka Na podlagi pisanja sovjetskega akademika Leoba Šabada, enega izmed udeležencev kongresa onkologov v Tokiu, se velika pozornost posveča preučevanju mehanizma kemičnega izzivanja raka, oziroma temeljitemu preiskovanju delovanja kemičnih sestavin tako imenovanih »kancerogenih snovi«. Razen tega pa po svetu hkrati proučujejo normalne in rakave celice. Po mnenju akademika šabada je zanimiv referat o značilnostih eksperimentalnega dobivanja otekline jeter na podganah ob kombiniranem učinkovanju kancerogenih in drugih kemičnih prvin, ki posebno učinkujejo na ščitno žlezo. Več referatov je posvečenih preučevanju zaščitnih reakcij organizma. Na podlagi preiskovanj v zadnjih letih pa so potrdili že prej izraženo mnenje o pomenu zadrževanja kancerogenih snovi v organizmu. i. Nevarnost pred bencinom Avtomobili ne povzročajo samo nesreče na cestah, marveč predstavljajo — kot vsa motorna vozila z notranjim izgorevanjem — vedno nevarnost, ker zastrupljajo ozračje. V Tokiu so dokazali, da motorji izpuščajo največ kancerogenega ogljikovega vodika, kar predstavlja poseben problem za velika mesta z avtobusnim in avtomobilskim prometom. (Nadaljevanje prihodnjič) j Mala večerna obleka Kaj bomo (ali bolje — kaj bi rade) oblekle Tako priljubljeno črnino, naj bi letos tudi za svečane prilike nadomestile žive in pestre barve: rumena, oranž- Obleka, ki Jo lahko nosite popoldne in zvečer. Nizko-dlako krzno krasi ta model iz volnenega žoržeta Mala večerna obleka — lahko črna. Poživlja jo zanimiv izrez na, nežno zelena barva mladega listja, bela, srebrna, modra in predvsem vijoličasta. Poleg tega naj se še vse blešči: če že blago ni lesketajoče, naj bo obleka pošita okrog vratnega izreza, na rokavih, na robu krila z bleščečimi ploščicami ali kar s trakovi. Tiste z vitkimi nogami in z merico modnega poguma bodo morda oblekle svetleče nogavice (najraje srebrne) in tako poživile tudi ne-lcsketaročo obleko. Poleg preprosto krojenih oblek brez rokavov (nekatere imajo nenavadne oglate rokavne izreze) so moderne tudi obleke z dolgimi rokavi včasih cevastimi in ozkimi, včasih — pri tanjših materialih — na zapestju zbranimi v gube, manšete pa so največkrat lesketajoče. Vendar pa vse to navdušenje nad mavričnimi barvami in lesketom ne pomeni, da ne bi mogle biti elegantne pa tudi moderne, v črni, tem- Modnim krcatorjem zahodnega sveta so se svetlikajoči materiaili tako priljubili, da so napravili celo smučarske komplete svetleče: prešite vetrovke (precej tesno prilegajoče) in prav takšne hlače. Na srečo si najbrž ne bomo kar pri priči zaželele tolikšne bleščave in ekstra-vagantnosti na smučeh in nas zato ne bo prav nič motilo, da teli »krasot« še ni v naših izložbah. Svetlikajoče blago pa bomo rade (oz. bi rade) kupovale za večerne obleke. Pri smučarskih hlačah so se domislili nekaj novega: zelo tesne so: (to sicer ni novo), segajo prek smučarskih čevljev in so zato spodaj malce razširjene. Material je raztegljivi najlon ali pa lurex. Tesno se prilegajoča vetrovka in takšne hlače baje na- rode postavo silno vitko. Pa vendar — me bomo najbrž še kar naprej smučale v praktičnih lastex ali pa *he-lanca« hlačah. Tudi ta modna muha, da bi hodile na sneg v izredno kratkem mini-krilu in debelih nogavicah, nas k sreči ne bo popadla. Morda pa se bo katera od nas prav rada smučala v »pumpari-cah«, ki so spet velika moda. Spleti naj bi se letos oblačile po vzoru vrhunskih smučark, četudi se ne upamo spustiti niti z vrha Vilranca. Se kakšne barve nam priporočajo kreator ji: poleg svetlečih srebrnih z modrikastim, violetnim ali zelenkastim nadihom, rdečo (oker), svetlo ter temno zeleno, rumeno kot limona, oranžno, akvamarin, ter vselej moderno in elegantno belo (saj dodatke, če se nam drugače ne zdi ravno praktična). Uporabni drobiž © Po barvanju vrat in okenskih okvirov ostane na steklih, če še tako pazimo, nekaj oljnate barve. Najlaže jo boste odstranili z britvico. O Kruh ali pecivo, ki ste ga dali v pečico, da bi ga zmehčali, morate porabiti takoj. Ce postopek ponovite, bo ostal kruh trd. O Blatne madeže na preprogi zdrgnemo z mokro krpo, ki smo jo pomočili z vodo z dodatkom dveh žlic kisa. Z drugo — suho — krpo poberemo vso vlago. $ Rumenjak bo ostal v hladilniku svež in se ne bo s trdil, če ga prelijemo z mlekom. Mleko ga mora popolnoma prekriti. ® Sveže mastne madeže zlahka odpravimo, če jih potre =;e.mo s krompirjevo moko. 9 Cvetača bo ostala snežno bela, če dodamo vodi za kuhanje nek oliko kapljic ml oka. ®l Testo lahko zvailjamo tudi s čisto steklenico. no modri ali temno rjavi barvi. Takšno obleko lahko poživimo s sten as t o obrobo, večno sveže učinkujočim belim ovratnikom ali pa z veliko belo vrtnico, če smo nagnjeni k romantiki. V modnih časopisih gledano zdaj v glavnem sama mini-krila. O estetskem oz. neestetskem videzu te modne domislice na različniin postavah je bilo napisanega in izrečenega že dovolj. Zato le kratek, četudi že »-zguljen« n?Bvet: ne skušajmo biti poceni moderne (res ni cenejšega kot skrajšati krilo) kritično se poglejmo v veliko zrcalo in če nismo posebno visoke in vitke (pa še tedaj je zadeva lahko problematična), potem mini-krilo ni za nas. Poleg tega nikdar ne mislimo, da bo stara obleka postala moderna že samo s tem, da jo bomo skrajšale. Lahko pa postane smešna. gust Breme lj za hudo prometno nesrečo Okrožno sodišče v Kranju je te dni izreklo kazen Avgu- stu Dremlju iz Kranja, ki je dne 9. oktobra lani zakrivil hudo prometno nesrečo. Nesreča V jeseniški železarni se je v četrtek ob 13.15 zgodila težja obratna nesreča. Po'kvalificirani delavec Luka Mali z Jesenic je vstopil v neza-i varovan opaž betonske plošče na jašku in padel 4 metre globoko. Nezavestnega so odpeljai v jeseniško bonišni-co. Ce perete s strojem Gospodinjam, ki so si že omislile pralni stroj, ne povzročajo pralni dnevi nikakršnih težav, saj se v bistvu sploh ne razlikujejo od ostalih. Pač pa je precejšnje število novopečenih lastnic pralnih strojev, ki imajo pomisleke glede pranja teh ali drugačnih blag. Tako na primer prevladuje mnenje, da pralni stroji — seveda gre za popolnoma avtomatične — ne perejo dobro sintetičnih blag. Od kod se je vzela ta trditev, ni jasno. Dejstvo pa je, da moremo tudi s pralnim strojem lepo oprati oblačila iz sintetičnih vlaken, le poznati moramo nekaj povsem običajnih pravil pri takšnem pranju. Oblačila iz sintetičnih vlaken morajo v pralnem stroju plavati, se pravi, da potrebujejo več vode kot druga blaga. Ali z drugimi besedami: če je blago navadno, ga damo v stroj tri tretjine, sintetičnega pa le eno tretjino. Paziti je treba tudi na toploto vode: čista sintetična vlakna peremo pri toploti 30° Celzija. Pranje sintetičnih blag ne sme trajati dlje kot pet do deset minut. Po izpiranju ne denemo sintetičnih oblačil v ožemalnik, temveč jih sušimo popolnoma mokre. Dremelj je omenjenega dne okoli 20.30 vozil po Jezerski cesti s svojim avtomobilom pijan in s hitrostjo okoli 70 km na uro. Zaradi naselja in mokre ceste je bila to prevelika hitrost. Bil je tudi nepreviden in ■ tako na cesti pred cerkvijo zadel in zbil po tleh pešca Vinka Zrimška, ki je šel po skrajni desni strani cestišča. Hudo ranjeni je takoj po nesreči umrl. Za hudo kaznivo dejanje je bil Dremelj obsojen na 8 mesecev zapora pogojno za dve leti, odvzeto mu je bilo tudi vozniško dovoljenje za dve leti. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno okolnost, da Dremelj doslej ni bil kaznovan, da je bil udeležen v NOB in večkrat odlikovan ter da je poročen in oče dveh otrok. S. S. Drobne novice v tem tednu © V ponedeljek so izpred stavbe št. 5 v Begunjski ulici v Kranju ukradli Alojzu Kalinšku iz Sp. Brnikov 3 osebni avtomobil fiat 6C0 LJ 185-51. Avtomobila do dames, ko to poročamo še niso našli. Q Drago Ziherl iz Kranja je v ponedeljek prijavil, da mu je bilo ukradeno dvokolo v vrednosti 20.000 dinarjev. % V Kebetovi ulici v Kranju je uslužbenec TNZ Ludvik Dolinar našel osebni avtomobil LJ 63-98, za katerega je bilo ugotovljeno, da je bil ukraden v Ljubljani. $ V počitniškem domu Ljubljana-center v Kranjski gori so bile v torek ukradene smuči Matjažu Penku iz Ljubljane. Vredne so bile 80 tisoč starih dinarjev. 9 V tem tednu so organi milice priprli zaradi vinjenosti in razgrajanja 5 oseb - š Kje je osem bronastih ležajnih puš? Prejemnik nepoznan Kovinsko podjetje v Kranju oškodovano za 728.000 din Kovinsko podjetje v Kranju je poslalo Občinskemu javnemu tožilstvu v Kranju prijavo, da je neznani storilec 27. maja lani prevzel v njihovem podjetju 8 bronastih ležajnih puš za stroje v vrednosti 728.000 starih dinarjev. Te je podjetje izdelalo po naročilu za tovarno Sava, ki pa blaga ni prejela. Izkazalo se je, da je puše prevzel nekdo tretji, čeprav se je predstavil kot šofer tovarne. Podpis prejemnika je namreč nepoznan in vse kaže, da gre za krajo. S.Š. Jeklena plastika Plastični materiali so v sodobnem svetu zelo popularni. Domala vse že izdelujemo iz plastičnih snovi. Če že ne v celoti, pa vsaj posamezne dele. Toda v nekaterih primerih so bile običajne plastične snovi prekrhke in nasploh premalo odporne. Zato so znanstveniki po vsem svetu začeli izdelovati plastične snovi okrepljene s steklenimi vlakni. Rezultati so bili sicer dobri, vendar ne dovolj. Za izdelovanje posameznih delov letal je bil tudi ta material premalo odporen. Znanstveniki so zato z raziskavami nadaljevali in pred kratkim se je raziskovalcem v Britanskem institutu za aero-navtiko v Farnboroughu posrečilo izdelati plastično snov, ki po trdnosti ne zaostaja za jeklom in povsem ustreza. Kemiki so namreč pridobili čista ogljikova vlakna, s katerimi so »armiraJi« plastične snovi. Tehnologi predvidevajo, da imajo tako pripravljene plastične snovi veliko prihodnost, predvsem v letalski industriji. Trikloretil namesto žganja Nekaj dni pred novim letom se je v tovarni čevljev Planika v Kranju zastrupil z razredčenim trikloretilom mojster Peter Škrjanc. V obratu vulkanizirane obutve, kjer dela kot mojster njegov prijatelj Vido Bulovec, je Skrjanc pomotoma vzel iz omarice za prvo pomoč, ki že dlje ne služi v te namene, stekleničko, za katero je mislil, da je v njej žganje. Ze takoj po prvem požirku je opazil da se je zmotil in popil trikloretil, katerega v tovarni uporabljajo za čiščenje madežev na usnju. Ker ni mogel bruhaiti in mu je poslalo slabo, ga je Bulovec odpeljal v zdravstveni dom v Kranju, od tu pa v ljubljansko bolnišnico, kjer je že čez nekaj dni okreval. S. S. Zadel v drevo Na Zasavski cesti v Kranju je v sredo okoli 21. ure zaneslo v drevo osebni avtomobil KR 10-60, ki ga je vozil Ciril Zupan iz Kranja. Do nesreče je prišlo zaradi prevelike hitrosti na poledeneli cesti. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za 900 novih dinarjev. - š Nekaj o kmetijstvu na kamniškem in domžalskem področju Kombinat namesto zadrug Čeprav sta bili zadrugi v Kamniku in Lukovici leta 1964 pripojeni Agrokombinatu Emona Ljubljana, se kooperacija z zasebnimi kmeti dobro razvija V letu 1964 sta bili kmetijski zadrugi v Kamniku in v Lukovici pripojeni Agrokombinatu Emona iz Ljubljane (poročilo likvidacijske komisije o izvršenem postopku redne likvidacije KZ Lukovica je bilo na dnevnem redu domžalske občinske skupščine še 17. novembra lani). Po pripojitvi sta ostali na sedežih nekdanjih zadrug delovni enoti obrata Kooperacija ljubljanskega agrokombinata. Vsaka delovna enota je razdeljena na teritorialno zaključena področja. Na območju nekdanje zadruge Kamnik so področja Komenda, Kamnik in Tuhinjska dolina, na področju zadruge Lukovica pa področja Domžale, Lukovica — Crni graben in Moravče. Na teh področjih delajo terenski inštruktorji, ki so v glavnem stari zadružni delavci. V posameznih področjih so skladišča za prodajo in odkup, ki jih vodi po en skladiščnik." Na omenjenih področjih so formirani zbori kooperantov, ki imajo svojega predsednika in namestnika. V delavskem svetu obrata Kooperacija agrokombinata Emona pa je šest članov iz vrst kooperantov. Podrobnejše sem to organizacijo opisal zato, ker na ozemlju ožje Gorenjske doslej ni bilo primerov, da bi kombinat prevzel vlogo zadruge pri kooperaciji z zasebnimi kmeti. Da pa tako vseeno gre, morda še celo boljše kot v primerih, kjer se zadruge največ ukvarjajo s svojo lastno proizvodnjo, kaže prav ta kamniški in domžalski primer. Težišče dela obrata Kooperacija je živinoreja. Po poročilih iz novembra lani ima obrat v reji pri kooperantih 360 krav sivorjave pasme in 120 glav mlade plemenske živine iste pasme. Obrat pa sodeluje s kmeti tucfi pri odkupu njihove živine, poljskih pridelkov, gozdnih sadežev itd., posreduje pa jim umetna gnojila, semena, krmila, zaščitna sredstva, gradbeni material, kmetijske stroje in orodje. Kmetom so lani v devetih mesecih prodali 1277 ton umetnih gnojil, 55.000 kg semen žit, 1100 ton krmil (predvsem za piščance), iz lastnih sredstev kreditirajo nakun kosilnic (leta 1964 — 36, 1965 — 46 in 1966 — 66), vprežnih obračalnikov itd. Za pridelovanje mleka in pitanje govedi je obrat sklenil lani s kmeti prek 800 pogodb. Da bi omogočil organizirano prodajo mleka, je sklenil pogodbo z Ljubljanskimi mlekarnami za odkup iz 45 zbiralnic na območju občin Kamnik in Domžale. V spominu Koroški kurir — Alojz Rožič Golica se je v četrtek kopala v sončnih žarkih in s svojo lepoto samo povečala bol vseh, ki so tistega popoldneva pospremili na zadnji poti nenadoma preminulega aktivnega majorja JLA Alojza Rožiča. Kruta usoda se je zopet poigrala s človeško usodo. Zdrav in krepak je v krogu svoje družine in prijateljev v Beogradu pričakoval Novo leto. Nihče od prijateljev ni slutil, da je stisk roke in izrečena želja za srečo v novem letu, obenem slovo. Ko se je na novega leta zjutraj zbudil in hotel vstati, je omagal zadet od možganske kapi in čez devet dni umrl. Major Alojz Rožič je bil rojen 21. V. 1922. leta v Planini pod Golico nad Jesenicami kot sin železničarja. Po končani meščanski šoli se je zaposlil v mehanični delavnici železarne Jesenice. Kot sin planin je bil na svojo zemljo trdno vezan in ji bil vdan iz vsega srca. Spomladi 1943. leta je začel aktivno delati za NOB, leto dni kasneje pa se je priključil partizanski vojski. V JLA je Alojz končal Vojno pomorsko akademijo in postal eden najboljših strokovnjakov za ladijsko topništvo. Pod Golico je odjeknil plotun čete vojakov in ostal nam je v srcu boleč spomin. Spomin na nekdanjega partizanskega koroškega kurirja. Jože Vidlc Kranj Tekmovanje o čistoči naselja Organizacija podmladka RK na osnovni šoli France Prešeren v Kranju je na svojem zadnjem sestanku sklenila, da bo razen dragih del v letu 1967 sprejela tudi tekmovanje o čistoči naselja Zlato polje. Ce bo tekmovanje uspelo tako kot je zamišljeno, jim je svet krajevne skupnosti obljubil lepo nagrado 200.000 starih dinarjev. Tekmovanje ima predvsem vzgojni namen, saj je prav območje Zlatega polja zgrajeno šele v zadnjih letih in bi mladina lahko precej pripomogla, da bi bile zelenice bolj čiste in urejene kot doslej. - č Vsak dan oddajo zbiralnice poprečno okrog 5000 litrov mleka. Za odkup živine so redni in izredni dogoni, s posameznimi odkupnimi podjetji pa so tudi sklenjene pogodbe. Lani so v devetih mesecih odkupili 768 ton živine (živa teža). Malo pa je bilo doslej odkupljeno za izvoz, ker kvaliteta ne ustreza. Prevladujoča pinagavska pasma ni primerna za pitanje-zato pitališča teh telet ne odkupujejo. Za vzrejo kvalitetne živine za meso bi bilo potrebno pospešiti uvedbo sivorjave pasme goveda. Agro-kombinat Emona je v letih 1964 in 1965 kreditiral nakup 456 krav in 234 telic sivorjave pasme z namenom, da bi se pasma hitreje razširila in da bi si s tem pridobili tudi več primernih telet za svoja pitališča, kar bi bistveno povečalo dohodek iz živinoreje. V ta namen posreduje obrat Kooperacija tudi plemenjaka sivorjave pasme rejcem za prirodni pripust na tistih področjih občine Domžale, kjer ni možno organizirati umetnega osemenjevanja. Obrat Perutnina agrokombinata Emona se preusmerja v rejo plemenske jate — kokoši nesnic za pridobivanje valilnih in konsumnih jajc ter enodnevnih piščancev. Vse pitanje piščancev pa gre v kooperacijsko proizvodnjo. V 1. 1964 je obrat Kooperacija organiziral pitanje 47 tisoč piščancev, leto pozneje že 133.000, lani do konca septembra 140.000 (plan za vse leto je predvideval 220.000), plan za leto 1967 pa predvideva 1,200.000 piščancev v kooperacijski proizvodnji. A. Triler Pionir knjižničarstva na Gorenjskem V ponedeljek, 9. januarja je v 74. letu starosti umrl Ludvik Erjavec, železniški upokojenec, kateremu gre velika zasluga za razvoj slovenskega knjižničarstva. Že 1941. leta se je vključil v narodnoosvobodilno borbo in bil zaradi tega 1942. leta pregnan v Nemčijo. Kasneje so ga preselili v Podklošter, kjer je kmalu navezal stike s koroškimi partizani. Takoj po vojni je začel po hišah zbirati slovenske knjige, katere okupatorju ni uspelo požgali. Okrajni sindikalni svet ga je 1946. leta postavil za organizatorja knjižnice v Kranju. Na tem področju je delal celih petnajst let in veliko pripomogel k razvoju knjižničarstva na Gorenjskem. Ustanavljal je potujoče knjižnice hi razširjal knjigo tudi med ljudi v tovar-nali. Na njegovo pobudo je bila 1960. leta v Krem j u ustanovljena tudi Osrednja knjižnica občine Kranj. Dolga leta pa je bil tudi član občinskega odbora Osvobodilne fronte in dobil 1955. leta tudi odlikovanje. Bil je več tet predsednik Prešernove družbe pri občinskem odboru SZDL, prvi predsednik Svobode v Stra~ žišču in aktivno delal v organizaciji Rdečega križa. Pionirja gorenjskega knjižničarstva in prizadevnega družbenopolitičnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. A. Žalar 14. decembra smo v Glasu že enkrat objavili to sliko. Gre za kiosk na Laborah, zraven trgovine. Prejšnja slika je bila precej žalostna. Otroci so namreč kiosk precej poškodovali. Kiosk so uredili in od 9. januarja že služi svojemu namenu. Lastnika sta Delo in Tobak. Za ta kraj je prodajalna vsekakor potrebna, saj prej prebivalci tega področja niso mogli nikjer kupiti časopisov. Nove ugodnosti za varčevalce pri bankah Od 1. januarja 1967 lahko varčevalci, ki imajo hranilne knjižice pri poslovnih enotah vseh bank v Sloveniji: Q vlagajo in dvigajo svoje prihranke tudi pri vseh poštah v Sloveniji, © dvigajo tudi pri poštah svoje prihranke do 1000 N-din dnevno, © s telefonskim primerjanjem stanja vloge v banki dvigajo tudi pri poštah neomejene zneske, O dobijo pri vseh poštah nove hranilne knjižice poslovnih enot posameznih bank GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s podružnicami Jesenice, Radovljica, Škof j a Loka in Tržič Kreditna banka Celje Kreditna banka in hranilnica Nova Gorica Kreditna banka Koper Kreditna banka in hranilnica Ljubljana Kreditna banka Maribor Pomurska kreditna banka Murska Sobota Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto Kreditna banka Ptuj Hranilno službo čimbliže varčevalcem Da bi uresničila to geslo je Gorenjska kreditna banka skupaj z ostalimi bankami v Sloveniji sklenila dogovor s PTT podjetji v Sloveniji. Po tem dogovoru bo vsakdo, ki varčuje, lahko nalagal svoje prihranke na hranilno knjižico Gorenjske kreditne banke na najbližji pošti oziroma katerikoli pošti v Sloveniji. Prav tako bo tam prihranke lahko tudi dvigal. Ne bo mu torej treba več tekati v Kranj, na Jesonice, v Radovljico, Tržič ali škof jo Loko. Opravil bo praktično kar doma, saj je poštni urad v vsakem večjem naselju. Na poštah boste dobili tudi nove hranilne knjižice Gorenjske kreditne banke. Tako bodo tudi tisti, ki so šele začeli varčevati, lahko uredili vse potrebno kar na poštnem uradu. Ne bo jim več treba tekati za hranilno knjižico v mesto in po nepotrebnem izgubljati časa. Ko boste odšli na po*t, vam ne bo potrebno več nositi s seboj denarja. Pri vseh poštah v Sloveniji boste lahko dvignili do 1000 N dinarjev vašega denarja na dan. Ce pa boste potrebovali več, bodo na pošti kar po telefonu primerjali stanje hranilne vloge na vaši knjižici in v banki, potem pa vam bo- do izplačali lahko tudi več denarja oziroma ves znesek, ki ga imate na hranilni knjižici. Varčevanje dobiva tako širšo vsebino in vsem, ki varčujejo sc odpirajo nove možnosti! Razen tega ne kaže pozabiti, da je denar, ki ga naložite v Gorenjsko kreditno banko, varno shranjen, medtem ko se lahko marsikaj pripeti, če ga hranite kar doma v nogavici. Doma vam denar leži brez haška, Gorenjska kreditna banka pa vam ga obrestuje po 5% na leto, če pa ga vezete za več kot leto dni (pustite torej v banki vsaj 13 mesecev), dobite 6,5% obresti, če pa ga pustite v banki dve leti, pa celo 7 % obresti. Za hranilne vloge jamči država. Vsi, ki imajo v Gorenjski kreditni banki hranilne Vloge, so razen tega še nezgodno zavarovani, in sicer za 1000 N dinarjev za primer nezgodne smrti, če imate na hranilni knjižici vsaj 1000 N dinarjev. Ce pa vezete teh 1000 N dinarjev vsaj za eno leto, potem ste zavarovani za 1000 N dinarjev v primeru nezgodne smrti in za 2000 N dinarjev v primeru trajne invalidnosti. Vaše prihranke lahko vezete na določen rok tudi na poštnih uradih. Na poštnih uradih boste sklenili dodatno z vlogo še posebno pogodbo — in stvar bo urejena! Tako boste deležni višjih obresti, imeli boste več ugodnosti pri nezgodnem zavarovanju in hkrati se boste lahko udeležili velikega nagradnega žrebanja, ki ga Gorenjska kreditna banka pripravi vsako leto za vse varčevalce, ki oroči j o svoje prihranke vsaj za leto dni. Gorenjska kreditna banka in PTT podjetja v Sloveniji vam omogočajo varčevanje brez potov in izgubljanja časa! Z namenskim varčevanjem in oro-čanjem denarja za stanovanjsko Igradnjo si boste lahko zagotovili nov dom! Vključite se tudi vi v to akcijo in izkoristite priložnost, ki vam jo nudi Gorenjska kreditna banka. Novo veliko nagradno žrebanje Čaka pri Gorenjski kreditni banki na tiste varčevalce, ki bodo v letu 1967 vezali pri banki ali pošti za najmanj leto dni 2000 N-dinarjev ali 1000 N-dinarjev za 2 leti. Če se boste pravočasno vključili v krog varčevalcev in vezali prihranke, boste lahko dobili eno izmed naslednjih nagrad: 1 osebni avtomobil 1 motorno kosilnico 5 televizorjev 10 radioaparatov 10 transistorjev 1 pralni stroj 15 ročnih ur 20 hranilnih knjižic 5 koles 10 jedilnih priborov 78 nagrad Skupaj torej 78 lepih, praktičnih nagrad! Stanovanjski varčevalci so vključeni v žrebanje s posebnimi nagradami. 00020100000700000100000100010100000002020001020107020508020000000001000102000001020000010001000102000101040202000002010102025323234848232323234889 Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 10. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam fička 750 s 3000 km letnik 1964. Gazvoda Matevž, Breg, Preddvor 13 Prodam dobro ohranjen pralni stroj »Riber« s centrifugo. Naslov v oglasnem oddelku 107 Ugodno prodam 550 kg težko kravo, ki bo čez dva meseca četrtič teletila. Sp. Lip-nica 20. Radovljica 123 Prodam lepo spredeno domačo volno. Gole, Zasip 65, Bled 124 Zazidljivo parcelo v Podnartu — blizu železniške postaje — prodam. Ing. Vrtač-nik Stane, Trg Svobode 22, Trbovlje 125 Prodam 10 let starega konja, 500 kg težkega, sposoben za vsako delo in 1 m3 suhih mecesnovih plohov 50 milimetrov. Naslov v oglasnem oddelku 126 Prodam kravo, ki bo v kratkem drugič teletila in bukove plohe. Bašelj 20, Preddvor 127 Prodam kompletno kombinirano peč za kopalnico. Šk. Loka, Kopališka 22 128 Ugodno prodam fiat 600. Žlebir, Dvorje 76, Cerklje 129 Prodam plemenskega vola, 500 kg težkega in prašičke. Zg. Brnik 76 130 Prodam prašiča, 160 kg težkega. Poženk 11, Cerklje 131 Prodam voliča, 3S0 kg težkega za pleme. Predoslje 76, Kranj 132 Prodam trodelno omaro, komodo, litoežlezni lijak in korito za tuš. Naslov v oglasnem oddelku 133 Prodam dobro ohranjen 6troj za sejanje krompirja. Pojasnila dobite Kranj, Go-renjesavska 10 134 Prodam prašiča, 230 kg težkega, Voglje 73, Šenčur 135 Prodam mlado kravo, Sr. vas 9, Golnik 136 Prodam avto kadet I. 64. Ogled v soboto od 16. —- 18. ure pri Jelenu na dvorišču. Kranj 137 Prodam pralni stroj »Bi-Ijana« Plevnik, Valjavčeva 3, Kranj 138 Prodam zazidljivo parcelo z lokacijo. H rastje 24, Kranj 139 Prodam dva prašiča za zakol. Trbojc 15, Smlednik 140 Prodam prašiča za zakol. Trboje 5, Smlednik 141 Proam seno. Kranj, Kokr-j Ski br— 3, Kranj 142 Pro i prašičke, 7 tednov stare. Kokrica 10, Kranj 143 Prodam sadilec krompirja -- original ferguson. Ljubljana, Vodnikova 225 144 Ugodno prodam traktor fiat in konja. Celar Stane, Jezeraka 48, Kranj 145 Prodam otroško posteljico z žimnico. Naslov v oglasnem oddelku 146 Prodam plug obračalnik, dvobrazdni za Stajer 28, dvojne prežne sani, lahke in težke, okopalnik, kotel za žganje, 90 1, nov, lahek gumi voz 16 col., 480 modelov za folc opeko, 4-redni sadilec za krompir, kombiniran za sajenje koruze in sadik in dve novi gumi 16 x 7,5 za prikolico. Košnik Peter, Jezerska c. 65, Kranj 147 Prodam droban krompir (igor). Oljševek 11, Preddvor 148 Prodam siv krznen plašč, avstralska ovca, za srednjo postavo. Ponudbe poslati pod »1.100,00 ugodno« 149 Prodam 6 tednov stare prašičke in težke za zakol. Gorenjesavska 19, Kranj 150 Prodam kompletne smuči, 210 cm in gojzerice 43. Kranj, Jezerska 31 151 Prodam 8 let starega konja menjam tudi za starejšega ali goved. Kranj, Kokrški log, 10, Primskovo 152 Prodam prašiča, 110 kg težkega. Naklo 101 153 Prodam dva prašiča po 160 — 170 kg za zakol in 100 butar. Sr. Bitnje 9 154 Prodam svetlo zelene ploščice za kopalnico (13,5 m15) Milje 24, Šenčur 155 Prodam dva prašiča po 50 — 60 kg in brejo kozo. šen-kov turm 44, Vodice 156 Prodam več 6 tednov starih pujskov. Praprotna polica 18, Cerklje 157 Prodam kravo s teletom in telico, staro 7 mesecev, Suha 19, Kranj 158 Prodam mlado kravo s teletom. Mavčiče 5, Medvode 159 Prodam 5 prašičkov, 6 tednov starih. Prebačevo 43, Kranj 160 Prodam kravo s teletom, dobro mlckarico. Porenta, Breg ob Savi 3, Kranj 161 Prodam dobro ohranjeno moško zimsko suknjo, športno blago, temno modro moško obleko ter nekaj ženske obleke in čevlje. Kranj, Tomšičeva 28 162 Prodam 3 prašičke, 6 tednov stare. Lahovče 55 163 Prodam kravo, 9 mesecev brejo. Pšenična polica 14, Cerklje 164 Prodam prašiča, 40 kg težkega in dva 7 tednov stara. Sp. Brnik 65 165 Pralni stroj, odHčno ohranjen, prodam za 600 N-din, Kranj, Nazor jeva 4/10 172 Ugodno prodam fiat 750, letnik 1963 in magnetofon Grunding — T 23 avtomat ik. Naslov v oglasnem oddelku 173 Prodam izruvač za krompir in mlin »šrotar«. Sp. Bitnje 1, Zabnica 174 Prodam 160 butar. Naslov v oglasnem oddelku 181 Prodam dva prašiča, 80— 90 kc* težka. Breg ob Savi 4, Kranj 182 Ugodno nrodam zazidljivo parcelo v Kranju in kravo, 7 mesecev brejo, ter konja, starega 10 let. Cirče, Stare-tova 21, Kranj 183 Prodam telico, sivorjave pasme, visoko brejo. Zg. Zabnica 3 184 Prodam polovico hiše z vrtom na Jesenicah. Špec, Stražišarjeva 10 185 Prodam otroško posteljico. Žabnica 37 186 Prodam prašiča, 140 kg težkega. Krašnova 12, Kranj, Primskovo 187 Avto VVV, dobro ohranjen, prodam. Radovljica, Gradiška 3 188 Prodam novo ročno motorno žago 6 KM in stroj za pobiranje zank. Naslov v oglasnem oddelku 189 Kimm Kupim ročno dvigalo za voz (vinto). Breg ob Savi 3, Kranj 166 Kupim dva litra prečiščene smole (smrekove) — čimprej. Tomšičeva 28 167 Kupim elektromotor, dobro ohranjen 5,5 — 7,5 KM in kabel do 50 metrov. Lahovče 14, Cerklje 168 Kupimo dobro ohranjeno lutzovo peč št. 4. Ponudbe poslati na naslov Prosvetno društvo »I. Grohar« pošta Sorica 169 Kupim dele od motorja horex (cilinder, bat, »blajer« in ojnico). Babšok Maks, Stari dvor 64, šk. Loka Kupim prašiča pršutarja, 70 — 80 kg težkega. Spodnie Duplje 23 ni Ostalo Iščem inštruktorja nemščine. Ponudbe poslati pod »Dobra nagrada« 175 Ljubljeni mami Verbič Antoniji za 72 rojstni dan in god želi mnogo sreče in zdravja hčerka Milena z družino posebno še mala Možica 176 Našel sem v Naklem žen-so ko'o. Tomazin Stane, Naklo 84 177 Pošteno kmečko dekle, 40/165, s premoženjem išče moža. Ločenci izključeni. Ponudbe poslati pod »Prijeten dom« 178 Betonsko železo prof. 12 menjam za 8 ali 10. Voglie 85, Šenčur 179 Iščem starejšo žensko, nekaj ur dnevno za pomoč v gospodinjstvu. Nagrada po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 180 Imam na zalogi cementno strešno opeko »folc« in sprejmem naročilo za tekoče leto 1967. Cementnr. Li-kozar Marjan, Benedikova 18, Kranj — Stražišče 114 Dva slovenska študenta — maturanta iščeta sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »10.000 S din« 190 Slovenska študenta iščeta sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Maturant« 191 Iščem sobo, za varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 192 Izjavljam, da nisem plačnik dote tapetniških izdelkov, hitro, solidno in po zmernih cenah. Dostava brezplačna. 198 Na novo odprti Optični servis Kranj, Koroška 17 — očala na recept — optične usluge — sončna očala Prebivalce Kranja in okolice opozarjamo na novo odprto KEMIČNO ČISTILNICO pri »Petelinu« Kranj, Cankarjeva 16 (Mohorjev klanec), ki Vam očisti obleke solidno in takoj. NOVOST: 5 kg tekstilnega blaga brez likanja samo 20 N din. Za cenjeni obisk se priporočamo. 199 Potrošnike obveščamo, da bo v soboto 14. januarja ob 16. uri prikazana uporaba in delovanje avtomatičnih pralnih strojev in centrifug v podajalni gospodinjskih aparatov »OPREMA« Kranj. Vabi Centralni zavod za napredek gospodinjstva Ljubljana OBVESTILO Starši, prijavite svoje otroke od 10. leta dalje v smučarski tečaj, ki bo v zimskih počitnicah v za to urejeni šoli na Gorjušah. Za kvalificirane učitelje smučanja je poskrebljcno. Cena za vso oskrbo, prevoz in učenje smučanji za 7 dni je 180,00 N din. Prijave sprejema Občinska zveza DPM Kranj do 17. januarja 1967. Prireditve Gostilna pri Milharju v Šmartnem prireja v nedeljo, 15. 1. 1967 zabavo. Za razvedrilo vam bodo poskrbeli Veseli Trsteničani Vljudno vabljeni! 200 Gostišče v Trbojah Vas vabi, da nas obiščete. Imamo vsako nedeljo zabavo s plesom. V zalogi imamo vedno domače speci ali te te. V nedeljo 15. 1. pa bo poskrbel za razvedrilo ŠENCURSKI kvintet. Vabi gostišče. Trboje 201 Gasilsko društvo Kokrica išče hišnika. Pogoj: veselja do gostinstva, stanovanje je na razpolago proti zamenjavi. Pojasnila dobite pri Hudo-bivnik Jože, Kokrica 18, Kranj 202 Krajevna skupnost Primskovo obvešča občane, da jo zazidalni načrt za Primskovo in Klanec na ogled v mali dvorani Zadružnega doma vsak torek od 16. do 18. ure in sicer do konca marca 1967. TVD KRANJ prireja tradicionalno MAŠKARADO na pustno soboto, 4. februarja, ob 20. uri v domu Partizan v Stražišču. Dostojne maske dobrodošle. Najboljša bodo bogato nagrajene. Igra plesni ansambel Feniks in Veseli Kranjčani. Rezervacije vstopnic sprejema gostilna Benedik v Stražišču in telefonično na telefon 21-518 Vabljeni! Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6.. 1., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 1., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 14. januarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radij sika šola za nižjo stopnjo — 9.25 Petnajst minut z ansamblom Mojmira Šepeta — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Sunčanica — Boris Papan-dopulo — 10.40 Novost na (knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Koncert lahke glasbe — 12.10 »Pravkar prispelo« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 II. simfonija — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah po-slošalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica, Ljubljana — 15.20 Zabavni intermez-Bbo — 15.30 češke narodne in umetne zborovske pesmi poje Komorni zbor RTV Ljub- ljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igra orkester Andre Ko-stelanetz — 17.50 Ljubiteljem beat muzike — j8.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci —- 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minuto s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in solisti — 20.20 »Spoznavajmo svet in domovino« — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA - 15. januarja 6.00 dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.37 Glasbena medigra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Lepe melodije z orkestrom Ravmond Lefevre — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nedeljski koncert orkestralne glasbe — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska toga tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Radijska igra — 18.30 Igra pianist John Ogdon — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Ur0 z našimi opernimi solisti — 22.10 Novosti za ljubitelje zabavne glasbe —- 22.25 Mozaik jazza in zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz komorno-glasbone ustvarjalnosti PONEDELJEK — 16. jan. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Pisan spored orkestralne glasbe — 9.45 »Cicibanov svet« — 10.15 Suita v starem slogu — 10.35 Naš podlistek 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkester Jindrich Bauer — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Mali koncert zbora »Glasbene matice« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Izbiramo glasbe za ples — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd — 22.10 Ponedeljkovo srečanje s slovenskimi solisti zabavne glasbe — 22.30 Zabavni zbori — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 17. januarja_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Pojo »Stari Ljubljančani« - 9.40 Iz glasbenih sol — 10.15 Arije iz znanih oper - 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Plesna glasba — 1210 Ansambla Borisa Kovačiča in Boruta Lesjaka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Klavirske skladbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14-25 Ju-gos>lovanska lahka orkestralna glasba - 14.55 Kreditna baraka in hranilnica Ljubljana — 15-20 Zabavni intermmezo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — l8M Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor »Proleter« iz Sarajeva — 20.20 Radijska igra — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb — 23.05 Za ples igra orkester Aime Barelli SOBOTA — 14. januarja RTV Ljubljana 15.55 Poročila 16.00 Smuk za moške 17.20 Polomljene igračke —• lutkovna oddaja RTV Beograd 17.40 Kje je, kaj je RTV Ljubljana 17.55 TV obzornik 18.15 Vsako soboto 18.30 Oživele kronike — Maribor 19.15 Neznani kraji 19.40 Cilk cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Humoreska Vase Popovića 21.30 Bonanza — film RTV Ljubljana 2220 Zlata lestvica — zabavno glasbena oddaja Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 17.55 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.15 Narodna glasba 18.30 Mladinska oddaja 19.15 S kamero po svetu RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske T V Ostale oddaje RTV Beograd 17.55 TV novice 19.40 Propagandna oddaja 21.30 Celovečerni film RTV Zagreb 23.00 Nekaj novega, nekaj starega 23.15 Informativne oddaje TELEVIZIJA NEDELJA — 15. januarja RTV Zagreb 9.05 Poročila 9.10 Kmetijska oddaja Evravizija 9.55 Slalom za moške RTV Ljubljana 11.30 Tomek in pes 11.45 Film za otroke Evrovizija 11.55 Slalom za moške RTV Beograd 13.30 Tisočkrat zakaj RTV Zagreb 14.15 Nedeljska TV konferenca 16.25 Poročila RTV Ljubljana 16.30 Pred evropskim prvenstvom v umetnem drsanju 16.50 Ponavljamo za vas RTV Skopje 18.20 Stari filigrani RTV Zagreb 19.00 Kravata v pisani izložbi — mladinska igra RTV Ljubljana 19.54 Medigra RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik cak RTV Beograd 20.50 Doba swinga RTV Zagreb 21.50 Portret slikarja Ivana Lovrenčiča RTV Beograd 22.00 TV dnevniik Ostale oddaje RTV Zagreb 11.30 Serijski film za otroke 15.15 Poljudno znanstveni film RTV Beograd 17.35 Poročila 17.40 Golo mesto 19.54 Lahko noč, otroci 20.45 Propagandna oddaja 21.50 Deset minut RTV Zagreb 22.00 Včeraj, danes, jutri PONEDELJEK 16. januarja RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli RTV Zagreb 12.05 Krmimo ptice pevke 17.20 Poročila 17.25 Mali svet RTV Skopje 17.40 Risanke RTV Ljubljana 17.55 T V obzornik 18.15 Lepe pesmi so prepevali 18.45 Zdravstveni nasveti 19.05 Za danes in jutri RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 T V pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Skopuh — TV drama RTV Beograd 21.30 Biseri glasbene literature 22.45 Knjiga, gledališče, film 23.05 TV dnevnik Ostale oddaje RTV Zagreb 17.55 Informativne oddaje 18.15 Tedenska kronika 18.30 Narodna glasba 18.45 Znanost in ml 19.40 Propagandna oddaja 19.54 Lahko noč, otroci 22.05 Včeraj, danes, jutri 21.30 Kulturna panorama 22.10 Zadnja poročila Ostale oddaje RTV Beograd 17.25 TV pregled 18.00 Poročila 18.10 Rezerviran čas RTV Zagreb 18.30 Telesport 19.10 Turizem 19.40 Obrazi naših mest RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 20.00 TV dnevnik 20.30 Nesrečniki RTV Skopje 21.30 Filmski satirikon 21.50 Poročila TOREK — 17. Jamarja RTV Ljubljana 18.25 Poročila 18.40 Torkov večer 19.00 Svet na zaslonu 19.40 TV obzornik 20.00 Balada o Moslkvi Tovarna gumijevih izdelkov SAVA Kranj zaposli vzdrževalca I Pogoj: — izučen električar s 5-letno delovno dobo, — zdrav, — delo na tri izmene Možnost zaposlitve takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovska služba (delovna razmerja) najkasneje do 21.1. 1967. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Zavarovalnici Kranj v Kranju razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. zavarovalnega zastopnika za imovinska in osebna zavarovanja v Zmincu pri Škofji Loki; 2. zavarovalnega zastopnika za osebna zavarovanja za Naklo — Kokrica; 3. zavarovalnega zastopnika za imovinska zavarovanja za Šenčur — Visoko. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) da imajo dovršeno osemletko, b) da stanujejo v bližini razpisanega območja, c) ter da so odslužili vojaški rok. Za delovno mesto pod tč. 3 je zaposlitev začasna. Nagrajevanje po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanj ni na razpolago. Razpis velja do zasedbe. Kranj »CENTER« 14. januarja amer. špan. ital. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDRO-SU ob 16., 18. in 20. uri, premiera jug. nem. barv. filma VVINETOU IN APACI 0b 22. uri 15. januarja nem. jug. barv. film VVINETOU IN APACI ob 10. in 15. uri, amer. špan. ital. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDRO-SU ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. CS filma HEROJI TELEMARKA ob 21. uri 16. januarja nem. jug. barv. CS film VVINETOU IN APACI ob 1530 uri, angl. barv. CS film HEROJI TELEMARKA ob 17.30 in 20. uri 17. januarja nem. jug. barv. ČS film VVINETOU IN APACI ob 15.30 uri in angl. barv. CS film HEROJI TELEMARKA ob 17.30 in 20. uri Kranj »STORŽIC« 14. januarja amer. barv. V V film KOLEKCIONAR ob 16., 18. in 20. uri 15. januarja amer. barv. VV film KOLEKCIONAR ob 14., 18.30 in 20.30 uri, amer. barv. VV film ENOOKI JACK ob 16. uri 16. januarja premiera špan. barv. filma NEVESTA V ČRNEM ob 16. in 20. uri 17. januarja špan. barv. film NEVESTA V ČRNEM ob 16. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 14. januarja egipt. film NEPOZNANA ŽENA ob 19. uri 15. januarja amer. barv. CS film NA ŽENSKE BOM MISLIL ob 15. in 19. uri, egiot. film NEPOZNANA ŽENA ob 17. uri Kropa 15. januarja amer. barv. VV film MOČNEJŠI OD SLAVE ob 15. in 19.30 uri , Jesenice »RADIO« 14. do 15. januarja angl. ban/. CS film DŽINGIS KAN 16. januarja nem. barv. film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO 17. januarja franc. film FRANCOASINO ZAKONSKO ŽIVLJENJE Jesenice »PLAVŽ« 14. do 15. januarja franc. film FRANCOASINO ZAKONSKO ŽIVLJENJE 16. do 17. januarja an?l. barvni CS fitm DŽINGIS KAN Žirovnica 14. januarja franc. film ZAKONSKO ŽIVLJENJE JEAN MARCA 15. januarja angleški film MIKAVNOST, ALI KAKO JO PRIDOBITI Dovje - Mojstrana 14. januarja angl. film MIKAVNOST, ALI KAKO JO PRIDOBITI 15. januarja franc. film ZAKONSKO ŽIVLJENJE JEAN MARCA Kranjska gora 14. januarja ital. barv. film PRESTRELJENI DOLAR 15. januarja nem. angl. film ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU Koroška Bela 14. januarja nem. angl. film ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU 15. januarja ital. barv. iflm PRESTRELJENI DOLAR 16. januarja franc. film FRANCOASINO ZAKONSKO ŽIVLJENJE Kamnik »DOM« 14. januarja amer. barv. CS film ŠPARTAK ob 20. uri 15. januarja amer. barv. CS film ŠPARTAK ob 17. in 20. uri 16. januarja amer. barv. CS film ŠPARTAK ob 20. uri Amatersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah SOBOTA — 14. Januarja ob 20. uri SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — javni RTV prenos mladinskega tekmovanja Trbovlje — Jesenice NEDELJA — 15. januarja ob 15. uri A. Novačan: HERMAN CELJSKI gostovanje na Hrušici 7.a abonma in izven in ob 19.30 uri V. Ocvirk: PETER KLEPEC za abonma nedelja in izven Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 15. januarja ob 10. uri URA PRAVLJIC — 12. program, ob 16. uri za IZVEN Držić: DUNDO MA-ROJE Delavska univerza Tomo Brejc Kranj prireja trimesečni tečaj za privatne gostilničarje s programom: priprava jedi, osnove strežbe, poznavanje pijač ter kletarjenje, nauk o prehrani, organizacija in poslovna tehnika gostinstva, zakonodaja in družbena ureditev SFRJ. Ob zaključku tečaja dobijo slušatelji »SPRIČEVALO O PREIZKUŠNJI ZNANJA ZA POKLIC PRIVATNI GOSTILNIČAR«. J-Iortiikullurno društvo Kranj išče honorarnega TAJNIKA po možnosti upokojenca z veseljem do vrtnarjenja. Pojasnila ob ponedeljkih od 12. do 14. ure v društvenem paviljonu Gregorčičeva 18. Šenturška gora Sestanek vaščanov Jutri, 15. januarja, bo na Šenturški gori sestanek vaščanov šenturške gore in okoliških vasi, na katerem se bodo pogovorili o nekaterih krajevnih, predvsem komunalnih vprašanjih. Največ bodo govorili, o tem, kako graditi vodovod za vasi Šenturška gora, Lenart in Apno z zaselkom Ravne. Sedaj imajo pretežno le kapnice in morajo vodo, ko jim jo zmanjka voziti od daleč. Razpravljali bodo o tem, kako bi h gradnji čimveč prispevali sami, predvsem s prostovljnim delom pri izkopih in zasipavanju. Na sestanku bodo govorili tudi o delu krajevne skupnosti, krajevne organizacije SZDL in drugem. -č Zimsko spanje na Brezjah Na Brezjah smo že od 1. januarja, to je vse dni v novem letu, v popolni temi, brez javne razsvetljave. Sprevodniki gorenjskih avtobusnih podjetij vedo povedati, da tudi pozimi pride kateri potnik na Brezje. Pa tudi Brezjani niso radi ponoči v popolni temi, zlasti ne delavci nočnih izmen. Kaj delajo odborniki turističnega društva na Brezjah in kaj krajevna skupnost? - Pk Gorjanci in Gorjani Iz Gori j smo dobili zanimivo pismo Vinka Zupana, kmeta iz Spodnjih Gorij in »grče stare gorjanšče družine«, kot sam pravi. V pismu nam zameri, ker smo v enem izmed člankov, objavljenih o Gorjah v 1966. letu, napisali, da tod žive GORJANI in ne GORJANCI. »Vemo, da smo Gorjanci in Gorjanke in to tudi ostanemo,« piše med drugim. Potem prosi, naj pojasnimo, zakaj smo zapisali Gorjani. Tovariš Zupan! Gorjani smo zapisali zato, ker je tako tudi prav. Nekateri pravijo, da so Gorjani, drugi spet, da so Gorjanci. Oboje je prav in oboji ste iz Gorij. Uporaba ene ali druge oblike je stvar okusa In — navade. Urednik Obvestilo Obveščamo prebivalec območja krajevnega urada Gorenja vas, da začnemo dne 17. L 1967 zamenjavati osebne izkaznice. Razpored zamenjave je objavljen na krajevno običajen način. Odsek za notranje zadeve SOb. Sk. Loka Jesenice Program varstvenih del v gornjesavski dolini Podjetje za urejanje hudournikov na Jesenicah pripravlja program varstvenih del na hudournikih območja občine Jesenice. Izdelali bodo tudi karto varovalnih območij in predlagali skupščini, da glede tega sprejme ustrezen predpis. V njem bodo določena območja, kjer bo prepovedano sekanje gozdov. Glede izkoriščanja ostalih gozdov pa predlagajo, da bi se uvedel prispevek, ki bi ga namenili za urejanje pred vodo ogroženih področij. — bb Železniki Šola je pod streho Kot smo že pisali grade v Železnikih 6 novih učilnic. Podjetja so se obvezala, da bodo za gradnjo šole plačevala 1 odstotek od neto plače zaposlenih ter 0,5 odstotka iz 6kladov. Na ta način so v dveh letih zbrali preko 30 milijonov starii dinarjev. Prebivalci so imeli tudi nabiralno akcijo. Zbrali so 300 kubikov lesa in tako računajo, da ga bodo nekaj lahko celo prodali po dnevni ceni. Sola je bila septembra pod streho, ter računajo, da bodo letos lahko že imeli pouk v novih učilnicah. — c Stanovanjsko podjetje Škofja Loka na podlagi sklepi. III. redne seje delavskega sveta z dne 2. nov. 1966 in s pristrmkom vlagateljev stanovanj razpisuje natečaj za prodajo stanovanj v družbeni lastnini Prodajajo se stanovanp v naslednjih hišah: 1. Blaževa u>. 3b — škofja Loka (2) 2. Blaževa ul. 3e — Škofja Loka (2) 3. Godešič 6i (2+1) 4. Spodnji trg 4 — škofja Loka (2) 5. Stara cesta 2 — Škofja Loka (3) 6. Mestni trg 5 — škofja Loka (1) 7. Mestni trg 7 — škofja loka (3) 8. Mestni trg 10 — škofja Loka (3) 9. Mestni trg 18 — škofja Loka (2) 10. Mestni trg 40 — škofja Loka (2) 11. Suha 88 — škofja Loka (5) 12. Železniki 20 (5) 13. Dob je 1 (5) 14. Fužine 7 (5) 15. Poljanska c. 10 — Šk< fja Loka (2+1) 16. Gosteče 5 (1) 17. Gor. vas — Reteče 1 (2) 18. Cesta talcev 3 (Koširjevo) (7) 19. Blaževa 3 (mont.) (1) 20. Češnjica 73 (1) 21 Mestni trg 38 — Škofja Loka (1) Pogoji prodaje so na razpolago na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Škofja Loka, Mestni trg 38/11 in na občinski oglasni deski. Interesenti morajo vložiti svoje ponudbe pismeno v zapečateni ovojnici na stanovanjsko podjetje najkasneje do 1. febr. 1967. Oddaja v najem poslovne prostore Cesta talcev št. 8 — (2) delavnica, skladišče 61,50 m* Blaževa št. 1 škofja Loka — prodajalna 50,30 m1 Poljanska c. št. 1 škofja Loka — skladišče 34,20 m1 Pogoji razpisa so interesentom na razpolago na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Škofja Loka, Mestni trR št. 38/11. Interesenti morajo vložiti ponudbe na gornji naslov do 23. januarja 1967. SPORT SOBOTA — 14. januarja 196? EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU LJUBLJANA 31.1. • 5.11.67 # Za evropsko prvunstvo v umetnostnem drsanju, ki bo v Ljubljani od 31. januarja do 5. februarja se je doslej prijavilo 14 držav. • Do sedaj je bilo trinajst evropskih prvenstev. Ker so nekatere države organizirale prvenstvo po dvakrat, je Jugoslavija tako deveti domačin prvenstva. • Med moškimi so do sedaj osvojili skupno s svetovnimi prvenstvi največ naslovov Avstrijci — 22, slede: Švedi 9, Francozi 8 in Italijani 2. # Organizacijski odbor je te dni izdal prvo številko biltena o evropskem prvenstvu v drsanju. Republiško invalidsko prvenstvo v kegljanju W Štirje prvaki iz Tržiča En naslov za Borec iz Kranja Na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani Je bilo v nedeljo (8. januarja) republiško invalidsko prvenstvo v kegljanju. Nastopilo je 6 ekip iz Kranja, Tržiča, Kopra, Maribora, Ptuja in Ljubljane ter 39 posameznikov. Izreden uspeh je doseglo 6 članov TVD Partizan Tržič, ki so nastopili le med posamezniki. Za Tržič so nastopali Nenad Antonič, Franc Prelog, Drago Koder, Tone Miheli (vsi štirje osvojili naslov prvaka) ter Mirko Rozman (tretji) in Dušan Zivljakovič (četrti). Drago Koder je dosegel najboljši rezultat med vsemi tekmovalci. REZULTATI - EKIPNO: 1. Ljubljana 760 kegljev, 2. Maribor 739, 3. Koper 727, 4. Borec Kranj 684 podrtimi keglji: POSAMEZNIKI - I. kat.: 1. Antonič (Tržič) 115; II. kat.: 1. Prelog (Tržič) 197, 2. Tome (Kranj) 173; III. kat.: 1. žibert (Lj) 395, 2. Furlan (Kranj) 380; 3. Rozman (Tržič) 375; IV. kat.: 1. Koder (Tržič) 421; V. kat.: 1. Miheli (Tržič) 396, 2. Arhar (Kranj) 395; VI. kat.: 1. Kosmač (Kranj) 408 kegljev. D. Humer Kdo bo četrti? Na kegljišču Triglava v Kranja Je bilo prvo kolo gorejskega prvenstva v kegljanju. Kaže, da bo Triglavu uspelo ohraniti naslov prvaka. Ker so se Triglav, Kranjska gora in Jesenice že plasirali v finale slovenskega prvenstva, je zanimiva predvsem borba za četrto mesto. Ker nastopa na tekmovanju GLAS Izdaja in tiska CP »Go-ienjskl tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 4 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din. — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. le pet ekip, bosta to odločili med seboj ekipi Ljubelja in Simona Jenka. REZULTATI: 1. Triglav 6963 (povprecek 870,4), Ljubelj 6300 ( 787,5), 3. Simon Jenko 6022 ( 752,7). Prvenstvo bo končano v soboto in nedeljo z nastopom Jesenic in Kranjske gore v Kranju ter Triglava, Ljubelja ter Simona Jenka na Jesenicah. Strelstvo Jekovec zmagovalec Pred dnevi se je končalo družinsko tekmovanje SD Štefe Anton Kost j a z zračno puško v strelskem domu na Ravnah. Na prvenstvu je nastopilo 39 tekmovalcev. V odsotnosti nekaterih najboljših je zmagal Lado Jekovec z 252 krogi. Sledita Jar-nez Perko z 250 in Tone Be-guš z 241 krogi od 300 možnih. D. II. Drsališče v Kranju oživelo Zavod za vzdrževanje športnih objektov v Kranju jc tudi letos uredil dnsališče v športnem parku. Kaže, da bodo drsalci letos deležni nekaterih izboljšav. Za spremembo bosta letos v parku dve drsališči. Eno bo na odbojkarskem igrišču za glavno tribuno, drugo pa v dolini ob bazenu, kjer je bilo že lani. Drsališče v dolini bo večje od prejšnjega. V Zavodu namreč računajo, da bi zapadli sneg nametali na spodnjo ploščad, tako da bi dobili veliko ledeno ploskev, ki bi bila namenjena predvsem odraslim. Te dni so na drsališču že prvi drsalci. Cone za drsanje so ostale nespremenjene: 100 din za odrasle in 50 za otroke. Na ploskvah je dopoldan in popoldan oskrbnik za drsališči. Kaže, da bo letos prva sezona, ki bo minila brez pritožb kranjskih drsalcev. — pc Kegljanje na ledu Reprezentanti odpotovali Jesnice, 13. januarja. — Danes zjutraj so odpotovali na evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu kegljači državne reprezentance. Na prvenstvu v Mittenvvaldu (ZRN) bodo Jugoslavijo zastopale štiri ekipe ter Piber (lani drugouvrščenl v bližanju in zbijanju) in Potočnik. Ekipe sestavljajo naslednji tekmovalci: Jugoslavija I: Dri-novec, Oblak, Klinar, Sodja, Jug; Jugoslavija II: Likovič, žbontar, Koprive, Klemene; Jugoslavija III: Markelj, Robič, Vandot, Smolej; Jugoslavija IV: Rozman, Pulec, Kapus, Vid-majer. Jugoslovanska reprezentanca je lani dosegla tretje mesto v ekipni uvrstitvi. Matjaž Kur alt Lestvice atletov v sezoni 1965 KRATICE POMENIJO: Tr — Atletski klub Triglav Kranj TTŠ — Tekstilna tehnična šola Kranj KG — Partizan Kamna gorica Žb — Partizan žabnica Pd — Partizan Podnart šn — Osnovna šola Šenčur Lj — Partizan Ljubno JP — ŠŠD Janez Peternelj, Gim. škofja Loka ESš — Ekonomska srednja šola Kranj GK — Gimnazija Kranj GJ — Gimnazija Jesenice OZNAKE POMENIJO: P — pionir MM — mlajši mladinec SM — starejši mladinec Č — član MOŠKI 60 m 7,1 Strojan Tr SM, 7,3 Mi-lek Tr SM, 7,3 F. Fister Tr SM, 7,4 Kuralt Tr C, 7,4 Kaštivnik Tr C. 100 m 11,3 F. Fister Tr SM, 11,3 Kaštivnik Tr C, 11,5 Kuralt Tr č, 11,6 Strojan Tr SM, 11,6 Udir Tr C, 11,6 Pangerc Tr SM, 11,6 Milek Tr SM. 200 m 23,2 F. Fister Tr SM, 23,3 Kaštivnik Tr C, 23,8 Strojan Tr SM, 23,9 Pangerc Tr SM, 24,2 Florjančič Tr SM,- 24,2 Ferjan Tr SM. 300 m 37,3 Drolc TTŠ SM, 37,8 Žu-mer Tr MM, 37,9 Marn Tr SM, 38,1 Curk Tr SM, 38,5 Florjančič Tr SM. 400 m 51,6 Kaštivniik Tr Č, 52,4 F. Fister Tr SM, 53,1 J. Kleč Tr C, 53,4 Pangerc Tr SM, 54,9 Kalan KG C. 800 m 2:00,4 Hafner Tr MM, 2:03,5 Žumer Tr MM, 2:04,4 Pangerc Tr SM, 2:05,3 Florjančič Tr SM, 2:10,1 Ščurek TTŠ SM. 1000 m 2:36,3 Hanžič Tr SM, 2:37,7 Hafner Tr MM, 2:37,8 Sraj Tr MM, 2:42,8 Žumer Tr MM, 2:44,1 Pangerc Tr SM. 1500 m 4:04,0 Hafner Tr MM, 4:12,7 Koiler Tr C, 4:13,8 šraj Tr MM, 4:22.0 Hanžič Tr SM, 4:22,0 M. Hafner Zb C. 2009 m 5:44,6 Šraj Tr MM, 5:47,8 Hafner Tr MM, 5:53,5 Sitar Tr C, 6:04,5 Cvirn Tr C, 6:21,1 Kuhar Tr P. 3000 m 8:59,4 šraj Tr MM, 9:05,8 Hafner Tr MM, 9:07,0 Sitar Tr C, 9:24,8 Kofler Tr C, 9:30,0 Cvirn Tr C. 5000 m 15:45,4 Sitar Tr C, 16:43,2 Rožič Tr SM. 10.000 m 34:18,7 Cvirn Tr C, 34:43,0 Sitar Tr C. hoja 5 km 24:21,0 Pračak Tr MM, 24:36,4 Makuc Tr P, 27:02,8 Cvirn Tr C, 27:46.8 Selak Tr P, 28:00,0 Kern Tr P. 110 m ovire ^ 16,4 Kaštivnik Tr C, 17,3 MLlok Tr SM, 17,4 Lašič Tr SM 18,0 Pangerc Tr SM, 18,1 F. Fister Tr SM. 400 m ovire 56,9 Kaštivnik Tr C, 59,0 Pangerc Tr SM, 63,5 Krelj Tr SM, 63,9 Marin Tr SM, 71,3 M. Kleč Tr MM. 300 m ovire 45,6 Žumer Tr MM, 46,0 Krumpak Tr MM, 47,0 M. Kleč Tr MM. (Nadaljevanje prihodnjič)