Zmeda zaradi testiranja zaposlenih str. 12-13 Seray Kaya (telenovela Ženska) Igralka se bori s to boleznijo ... 9. SEPTEMBER 2021 št. 36 SPORED o se je vrnila Slovenija ima talent Prihaja neverjetna osma sezona! Tednik za Savinjsko regijo / št. 36 / Leto 76 / 9. september 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Praznovali smo rojstni dan Radia Celje Minulo nedeljo smo na Celjski koči praznovali 67. rojstni dan Radia Celje. Letos smo praznovanje združili s piknikom Katrce. Z nami so bili Skupina Katrca, Dadi Daz, Veseli svatje, ansambel Spev, Božidar Wolfand Wolf, Miran Rudan, Buryana, Modrijani, Petovia Kvintet in tudi vi, naši zvesti poslušalci in bralci. Hvala vam, da ste praznovali z nami! str. 42-43 Foto: Andraž Purg – GrupA ŽALEC INTERVJU Sven Pungartnik Rauter, sk lad7atelj str. 26-27 Temni oblaki nad rimsko nekropolo str. 8 2 AKTUALNO Št. 36, 9. september 2021 ZADETKI »Največ zapletov je tam, kjer je pretok informacij v kolektivu slabši. Res so bili očitki ministrstvu o poznih napotkih, vendar interni pogovori o deležu precepljenosti niso vezani na ministrstvo, ampak na kolektiv.« Jadranka Zupanc, Sindi- kat vzgoje in izobraževanja Slovenija »Naš cilj ni prodaja, ki bi temeljila samo na držav- nih subvencijah. Tudi če teh ni, se nakup naših toplotnih črpalk zagotovo splača, saj so stroški ogre- vanja z njimi nižji kot pri uporabi kurilnega olja ali peletov.« Bogdan Kronovšek, direk- tor podjetja Kronoterm »Pri različnih dejavnostih, ki ljudi zanimajo, ni naj- pomembnejše vprašanje časa, ampak volje. Če ima človek več obveznosti kot časa, ga to spodbudi, da je bolj učinkovit.« Sven Pungartnik Rauter, skladatelj mladinskega mu- zikala Slaba precepljenost Slovenije in njenih regij ni dobra napoved »Cepivo edino orožje proti epidemiji« »Ko se ti ponudi prilo- žnost, za katero garaš in treniraš vrsto let, je nika- kor ne moreš zavrniti.« Žana Zdovc Sporer, odboj- karica Če upoštevamo strokovna mnenja, da nas pred ka- tastrofalnim stopnjevanjem epidemije lahko reši le cepljenje, potem se nam – glede na podatke – obeta težka jesensko-zimska sezona. Slovenija je po odstot- ku precepljenosti prebivalstva na repu evropskih dr- žav. Znotraj države je še kako opazen dvom v cepiva. Savinjska regija se ne ponaša s pozitivnim zgledom, pri nas ni cepljenih niti polovica prebivalcev. Preverili smo zadnje podatke, ki potrjujejo upravičen strah zdravstvenih delavcev, ki bodo v prihajajočih mesecih spet imeli polne roke dela. Ne kaže namreč dobro. »Vratar Gudmeja je bil izjemen in žal je na koncu rezultat takšen, kot je. Izpadli smo iz evropskega tekmovanja in sedaj se bomo usmerili v domače prvenstvo in pokalno tek- movanje.« Alem Toskić, trener RK Ce- lje Pivovarna Laško SIMONA ŠOLINIČ »V vseh okoljih nezadostna precepljenost vzdržuje epi- demijo, ogroža zdravje ljudi, omejuje svobodo družbe in posameznika. Bolnišnično zdravljenje necepljenih oseb, ki zbolijo zaradi covida-19, omejuje drugim bolnikom dostopnost in pravico do zdravljenja v bolnišnicah, povzroča nepotrebne stroške, podaljšuje čakalne dobe in po- 26 9 27 10 26 13 Znotraj Slovenije je največ cepljenih v zasavski regiji, sledita koroška in goriška regija. V teh regijah je z vsemu odmerki cepljenih več kot 45 odstotkov prebivalcev. Sledijo primor- sko-notranjska, osrednjeslovenska in pomurska regija. V savinjski regiji je z vsemi odmerki cepljenih 41,2 odstotka pre- bivalcev. Podobno je v jugovzhodni regiji. 40 odstotkov ali manj cepljenih z obema odmerkoma je v posavski, obalno-kraški in podravski regiji. V naši regiji sta s prvim odmerkom cepljeni 61.181 ženski, prav tako s prvim odmerkom je cepljenih 58.849 moških, z obema odmerkoma 58.849 žensk in 54.041 moških. Cepljenih je 41,7 odstotka prebivalcev savinjske regije. Na Celjskem je največ ljudi cepljenih s pfizerjem, sledijo astrazeneca, moderna in janssen. Še vedno je v naši regiji največ cepljenih odraslih v starostni skupini od 70 do 74 let, sledijo starejši. Veča se število ceplje- nih v starostni skupini od 18 do 24 let. Najmanj cepljenih je v skupini od 25 do 29 let. Po številu cepljenih že od začetka cepljenja prednjači občina Šmartno ob Paki, kjer je cepljenih polovica občanov, sledita Braslovče in Vransko z 48 odstotki. Najslabše precepljene (z obema odmerkoma cepiv) so občine Dobje (35 %), Vitanje (35 %), Dobrna (36 %), Podčetrtek (37 %) in Kozje (36 %). Manj kot 40 odstotkov prebivalcev je cepljenih tudi v občinah Štore, Rogatec, Laško, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Zreče. V Celju je z obema odmerkoma cepljenih 43,1 odstotka prebivalcev. večuje nepravične zdravstve- ne razlike,« pravijo v Komisiji RS za medicinsko etiko, kjer z zaskrbljenostjo spremljajo ponovno širjenje epidemije Po mnenju komisije nece- pljenost ne sme omejevati splošnih pravic, demokracije in družbene svobode. »Ukre- pe za zajezitev epidemije je treba obravnavati s pomočjo nepristranskega tehtanja vseh človekovih in temeljnih pra- vic, v katere ukrepi posegajo in katerih varovanju so name- njeni. Komisija še meni, da je v času naraščajoče obolev- nosti in smrtnosti slabljenje učinkovitosti preventivnih in javnozdravstvenih ukrepov s pretirano kritičnimi, nekon- struktivnimi in politično moti- viranimi razlagami predpisov etično nesprejemljivo,« je v javnem pismu zapisal pred- sednik komisije dr. Božidar Voljč, dr. med. Dodaja, da občasna ne- usklajenost preventivnih omejevalnih ukrepov in ne- ustrezen način obveščanja javnosti o njihovih vsebinah znižujeta zaupanje v stroko, v njene predstavnike in v nuj- nost ukrepanja. Predsednik komisije se je obregnil tudi ob komentarje člankov o co- vidu-19 na socialnih omrežjih. »Ti sami po sebi opredeljujejo svojo raven in svojo objektiv- nost. V komisiji obžalujemo tudi javne nastope nekaterih zdravnikov, ki v nasprotju s strokovnimi in z etičnimi načeli svojega poklica ne na- sprotujejo le cepljenju, ampak omalovažujejo tudi stroko, ki naj bi ji pripadali. Epidemija naj slovensko družbo poveže in ne razdvaja,« še dodaja in poudarja, da so omejevalni ukrepi, ki bi bili v normalnih razmerah nedopustni, v času epidemije neizogibni. Zaradi naraščanja števila okužb in hospitaliziranih je od ponedeljka uvedena četrta faza aktivacije bolni- šnic. To pomeni, da covidne bolnike sprejemajo še novo- meška, novogoriška in mur- skosoboška bolnišnica. Države Odstotek vseh, ki so prejeli vse odmerke Malta 90.3% Islandija 86.5% Irska 85.5% Danska 83.5% Belgija 82.9% Portugalska 82.4% Španija 76.7% Nizozemska 76.1% Ciper 72.8% Francija 72.5% Luksemburg 71.2% Nemčija 70.6% Italija 69.2% Avstrija 68.3% Švedska 66.6% Madžarska 64.9% Grčija 63.4% Češka 63.0% Litva 62.3% Finska 59.3% Lihtenštajn 58.5% Poljska 57.7% Norveška 56.6% Estonija 56.0% Slovenija 50.8% Slovaška 49.0% Hrvaška 46.9% Latvija 45.5% Romunija 31.9% Bolgarija 19.8% Št. 36, 9. september 2021 AKTUALNO 3 »Obvezno cepljenje bi sprožilo upor« V intervjuju za časopis No- vice Svet24 Eržen brez dlake na jeziku med drugim razloži, zakaj se je skrhalo zaupanje v stroko v času epidemije in naraščajočih okužb ter zakaj družbena omrežja ne morejo biti glavni krivec za to. »Slo- venija je bila med državami, ki so imele največ omejitev. V številnih državah, kjer so bili bolj uspešni pri obvladovanju epidemije, so zaupali tudi v odgovorno ravnanje večine ljudi,« je za časopis povedal Eržen. Ob tem je orisal, kje je izvirni greh slovenske epide- mije, ki jo ni uspelo zajeziti niti silovito zaprtje države. S tem je nakazal tudi razliko med infektologi in epidemi- ologi. Eržen je namreč lani v svetovalni skupini za covid-19 pri ministrstvu za zdravje po- grešal ravno epidemiologe. Ti epidemijo preučujejo in spremljajo drugače kot infek- tologi. »V skupini so bili strokov- njaki, ki delajo na intenziv- nih oddelkih. Kdor najtežje primere obolelih videva v živo, si želi, da bi imeli ukrepe, s katerimi bi storili vse, da jih ne bi bilo več. A ne razumejo, da še tako veli- ka želja ne pomeni, da bo to uspelo. In žal tudi ni,« med drugim Eržen omenja v ob- sežnem intervjuju za časopis Novice Svet24. SŠol »Ta ukrep za današnji čas ni več primeren. Ljudi mo- ramo prepričati, da se bodo zavestno odločili za to. To je samo eno od cepljenj, ob gripi in drugih,« odgovarja epidemiolog dr. Ivan Eržen in nekdanji direktor Nacio- nalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za časopis Novice Svet24, ali podpira obvezno cepljenje proti co- vidu-19. Eržen, ki sicer iz- haja z našega območja, je NIJZ vodil med letoma 2013 in 2018, kratek čas tudi med lanskim prvim valom epi- demije. Oditi je moral, ko je javno podvomil v smiselnost obveznega razkuževanja skupnih prostorov večstano- vanjskih stavb in v omejitev gibanja na občine. Eržen dodaja, da bi z obve- znim cepljenjem sprožili »res velik upor ljudi«. Tudi tistih, ki bi se bili zdaj mogoče pri- pravljeni cepiti. Omenja tudi, Ivan Eržen (Foto: Novice Svet24) da niti zmerjanje niti obsoja- nje tistih, ki se niso cepili, nista prava pot. »Pri nas se ne obnese nič, kar se dela na silo. Gre za ljudi, ki niso dobili pravih informacij, zato toliko poudarjam pomen ko- munikacije,« je še povedal za časopis Novice Svet24. Spomnimo, da je Eržen kot edini sodni izvedenec za po- dročje epidemije pri nas pri- pravil izvedensko mnenje za parlamentarno komisijo, ki ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri izvajanju ukrepov, povezanih s covidom-19. Kot navajajo pri omenjenem ča- sopisu, je ugotovil, da je bilo imenovanje vladne svetoval- ne skupine za covid-19, ki jo je najprej vodila Bojana Be- ović, nato pa Mateja Logar, nepotrebno in neustrezno ter da je skupina ministrstvu za zdravje dajala drugačne in- formacije kot epidemiološka služba NIJZ, kar je povzro- čalo zmedo med odločevalci in prebivalci. Med drugim je v mnenju poudaril, da je jav- nost zaradi poskusa utišanja stroke vanjo izgubljala zau- panje, nekateri nesmiselni ukrepi so spodbujali naspro- tovanje ljudi. Obiski v bolnišnici so prepovedani V celjski bolnišnici so od minule sobote prepovedani obiski hospitaliziranih bol- nikov. Razlog so vedno slab- še epidemiološke razmere in skokovito naraščanje števila okuženih s koronavirusom. Dovoljeni so le obiski bol- nikov, ki so kritično bolni, porodnic, ki jih lahko obi- šče le oče novorojenčka, ter otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali skrbnik. Obiski so omejeni na eno zdravo osebo. Obiskovalci morajo za obisk v bolnišnici izpolnjevati PCT- pogoj. Obiski trajajo največ 15 mi- nut med 15. in 16. uro. Možni so le z dovolilnico, ki jo izda odgovorni zdravnik. Tudi vstop v bolnišnico je možen samo skozi določene vhode, in sicer skozi vhod 14 za otroški oddelek, skozi vhod 9 za gine- kološko-porodniški oddelek, skozi vhod 11 za oddelek za infekcijske bolezni in vročin- ska stanja ter skozi vhod 6 za vse ostale bolnišnične oddelke. »Varnostniki in zdravstveno osebje pri teh vhodih imajo informacijo o upravičenosti obiska posameznega obisko- valca. Obiskovalci morajo za obisk v bolnišnici izpolnjevati PCT-pogoj, ki ga preverjajo var- nostniki in zdravstveno osebje pri vhodih v bolnišnico. Obi- skovalcem, ki nimajo potrdila PCT ali negativnega PCR-testa na covid-19, ki ni starejši od 72 ur, ali negativnega HAGT-testa na covid-19, ki ni starejši od 48 ur, vstop v bolnišnico ni dovo- ljen,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. »Vsi obiskovalci morajo biti zdravi. Na obisk morajo priti s svojo zaščitno masko, ki ne sme biti iz blaga. Brez zašči- tne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen,« še dodajajo v bol- nišnici. SŠol Soglasja vseh lastnikov zemljišč na trasi pogoj za začetek gradnje Kmalu občutni premiki pri kolesarskih povezavah? Kolesarjenje postaja del našega vsakdana in prije- ten način aktivnega preživljanja prostega časa, a za to je treba tudi urediti ustrezno kolesarsko infrastruk- turo. Mestna občina Celje, ki je s sodobno kolesarsko povezavo deloma že povezana z občino Laško, z Di- rekcijo RS za infrastrukturo (DRSI) v duhu razvoja trajnostne mobilnosti načrtuje ureditev kolesarskih povezav tudi s sosednjimi občinami Vojnik, Žalec, Štore in Šentjur. Občina Laško ureja tudi kolesarsko povezavo proti Rimskim Toplicam. ROBERT GORJANC Za vse omenjene kole- sarske steze je že izdelana projektna dokumentacija. Kolesarska povezava proti Šentjurju bo kmalu doživela začetek gradnje, na trasi Ce- lje–Vojnik–Dobrna pa še niso pridobljena soglasja vseh la- stnikov zemljišč, zato je tre- nutno nemogoče napoveda- ti, kdaj se bo gradnja začela. »Želimo si, da bi se lastniki zemljišč hitreje odzivali, saj gre za projekt, ki bo omogo- čal varno in prijetno kolesar- jenje. Vožnja s kolesom po prometnih cestah je namreč nevarna, še posebej za otro- ke, ki v prometu še nimajo veliko izkušenj,« so povedali v celjski občini. Ob tem verjamejo, da bodo z odprtim dialogom prispeva- li k hitrejšemu pridobivanju soglasij, ki so pogoj za zače- tek izvedbe projekta. Z DRSI načrtujejo sestanek, na kate- rem bodo krajanom predsta- vili potek kolesarske poveza- ve in načrte MOC na področju trajnostne mobilnosti. »Želimo si, da bi bili tudi tisti lastniki zemljišč, ki zdaj še oklevajo, po pogovoru razumevajoči in naklonjeni projektu. Država je namreč zagotovila, da se bodo grad- bena dela začela takoj, ko bodo pridobljena vsa potreb- na zemljišča,« so še sporočili iz celjske občine. Kdaj še od Rifengozda do Laškega? Ni pa več težav s soglasji za zemljišča za odsek od Rifen- gozda do Laškega v okviru kolesarske povezave Celje– Laško. »Vsi že z nestrpnostjo pričakujemo začetek gradnje tega odseka. Po mojih infor- macijah je projekt v recenziji, pričakujem, da bo v začetku prihodnjega leta objavljen raz- pis za izvajalca del in da bo v naslednjem letu ta odsek tudi predan svojemu namenu,« je o nadaljevanju gradnje kole- sarske povezave Celje–Laško povedal Franc Zdolšek, žu- pan Občine Laško. Mestna občina Celje je z asfaltiranjem kolesarske povezave in pločnika pred dnevi zaključili gradbena dela na Savinjskem nabrežju. »Po nasvetu arboristke smo ohranili zeleni pas in brezam zagotovili takšno rastno okolje, da jih bomo lahko čez leta, ko se bo njihovo življenjsko obdobje izteklo, brez težav zamenjali z novimi drevesi. Kasneje, ko bomo prenavljali Slomškov trg, Razlagovo ulico in Savinjsko nabrežje, bomo sedanjo izvedbo na stiku med pločnikom in zelenim pasom dokončno uredili oziroma uskladili s projektom celovite obnove mestne infrastrukture,« so po koncu del sporočili iz celjske občine. Kot je poudaril, zaznavajo bistveno več kolesarjev na cestah, kot jih je bilo v pre- teklosti. Glede na to, da ko- lesarska povezava na odseku od Rifengozda do Laškega še ni v celoti ločena od glavnih prometnih poti, so kolesarji še vedno izpostavljeni nevar- nostim. Z gradnjo tega odseka bo tudi kolesarska povezava od Celja do Zidanega Mosta v celoti asfaltirana, k čemur je pripomogla tudi ureditev ce- stne infrastrukture v okviru obnove proge Zidani Most– Celje. »Trenutno urejamo še dve- sto metrov cestnega odseka na območju Strenskega, kjer je treba namestiti novo asfal- tno prevleko. Računam, da bo tudi ta del v naslednjih dveh tednih že asfaltiran in predan namenu,« je povedal Franc Zdolšek. Z nadgradnjo deviacije Hra- stnik–Zidani Most se bo ta pot nadaljevala proti Zasavju in Posavju. »Verjamem, da bo to vplivalo na razbreme- nitev prometa in zmanjšanje onesnaževanja, hkrati bo po- menilo pravo promocijo ko- lesarstva,« je še sklenil laški župan. Foto: SHERPA 4 GOSPODARSTVO Št. 36, 9. september 2021 »Z novo generacijo toplotnih črpalk Versi imamo v Kronotermu že danes rešitve za jutri,« pravi dr. Dean Besednjak, namestnik direktorja podjetja. Kronoterm v zadnjem obdo- bju ne povečuje le prihodkov, ampak tudi število zaposle- nih. V podjetju je trenutno zaposlenih 90 ljudi, od tega je 14 razvojnih inženirjev. Kronoterm se že nekaj časa uvršča med uspešna hitro rastoča podjetja, za svoje ino- vacije pri izdelavi toplotnih črpalk dobiva regionalne in tudi nacionalne nagrade. Ker ponuja edinstvene izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo ter s svojim delom podpira zgodbo zelene, ustvarjalne in pametne Slovenije, ga je država letos vpisala med ambasadorje slovenskega gospodarstva in ga vključuje v svoje promocijske dejavnosti na tujih trgih. Nove toplotne črpalke okolju, ušesom in pogledu še bolj prijazne Kronoterm z inovacijami osvaja Evropo Zaradi braslovškega Kronoterma je Slovenija pri razvoju toplotnih črpalk postala ena vodilnih proizva- jalk v Evropski uniji. Nenehen razvoj vedno bolj učin- kovitih ter okolju prijaznih in zanesljivih naprav ter kakovost Kronotermovih izdelkov sta namreč podjetje v zadnjih letih postavila na zelo pomembno mesto tudi v mednarodnem okolju, ne samo doma. Najno- vejši izdelek, ki so ga predstavili te dni, je vsestran- ska toplotna črpalka Versi. O uspehu, ki ga žanjejo v zadnjem obdobju, govorijo tudi številke. Podjetje je lani prihodke od prodaje povečalo za 33 odstotkov, izvoz je že presegel 60 odstotkov prodaje, direktor Bogdan Kronovšek rast napoveduje tudi letos, bila naj bi 20-odstotna. JANJA INTIHAR Pred dvema letoma je Kro- noterm poslal na trg toplotno črpalko Adapt, ki je name- njena ogrevanju in hlajenju prostorov ter segrevanju sa- nitarne vode. Gre za prvo pametno toplotno črpalko na svetu, ki so jo v podjetju v celoti zasnovali in razvili sami. Pri snovanju nove to- plotne črpalke Versi so naj- več pozornosti namenili ra- znoliki uporabi in vgradnji. Zasnovana je za stavbe, ki ne potrebujejo veliko ogre- vanja, za nizkoenergijske in pasivne hiše ter stanovanj- ske hiše do 100 kvadratnih metrov površine. Poleg tega jo je mogoče uporabljati tudi v stanovanjih, počitni- ških hišah, pisarnah in celo manjših poslovnih stavbah. »Predvsem revolucionarna je uporaba v stanovanjih, saj lastnikom v večstanovanjskih zgradbah omogoča popolno neodvisnost ter izjemno niz- ke stroške ogrevanja,« poja- snjuje pomočnik direktorja dr. Dean Besednjak. Razvoj teh toplotnih črpalk manjših moči, ki ogrevajo in hladijo prostore ter segrevajo sani- tarno vodo, se je začel zaradi potreb kupcev na Nizozem- skem, kjer so se odločili, da bodo opustili oziroma prepo- vedali ogrevanje na zemelj- ski plin. Nove črpalke, ki jih izdelujejo v treh različnih izvedbah, omogočajo razno- likost uporabe in vgradnje, še poudarjajo v Kronotermu. Namestiti jih je mogoče zunaj in znotraj zgradbe, na pod- strešju, balkonu ali terasi ter celo ob ostalih gospodinjskih aparatih. Poleg tega je z nji- mi mogoče krepko znižati stroške ogrevanja, pomenijo tudi pomemben prispevek k zmanjševanju škodljivih iz- pustov. Direktor Bogdan Kronov- šek pravi, da doslej takšnih rešitev, ki jih po novem po- nuja Kronoterm, na trgu ni bilo ali so bile neprimerne. »Toplotne črpalke so bile pre- Bogdan Kronovšek, direktor Krono- terma: »Naši največji zunanji trgi so predvsem tisti, kjer imajo kupci zelo visoke zahteve pri postavitvah toplotnih črpalk.« glasne, prevelike ali neučin- kovite. Z napravo Versi bomo segli na trg, kjer bodo zame- njave peči najbolj množične. Tu mislim na zamenjave ge- neratorjev toplote na fosilna goriva, kot so plinske in oljne peči.« V Avstriji najvišja subvencija Kronoterm, ki je prvo toplo- tno črpalko razvil že pred več kot štirimi desetletji, od leta 2019 zaznamuje izjemna rast. Takrat so v podjetju ustvarili 13,3 milijona evrov čistih pri- hodkov od prodaje, kar je bil rekord v njegovi zgodovini, ki so ga lani občutno »popravili«. Imeli so namreč kar 17,6 mili- jona evrov prometa in tudi či- stega dobička, ki je znašal 2,5 milijona evrov, je bilo občutno več kot prejšnja leta. Bogdan Kronovšek kot glavni razlog za tolikšno rast navaja inova- tivno toplotno črpalko Adapt. »Primerna je za vse vrste gra- denj in za vse evropske trge, tudi najbolj zahtevne, kot sta švicarski in nizozemski, kjer je pri nakupu toplotne črpalke odločilno, kakšen hrup pov- zroča, kako vpliva na okolje, kako je učinkovita in kakšen je njen videz.« Toplotna črpalka Adapt je bila ena prvih, ki ji je ekolo- ški sklad v Avstriji namenil najvišjo subvencijo, saj se je najbolje odrezala tako pri ugotavljanju hrupa kot pri učinkovitosti ter pri okolju prijaznih materialih, zlasti uporabi hladiva, ki ima bi- stveno nižjo vsebnost oglji- kovega dioksida. Medtem ko znašajo v Sloveniji subvencije od enega do pet tisoč evrov, znaša avstrijska podpora do deset tisoč evrov, pojasnjuje Kronovšek in pri tem poudar- ja: »Naš cilj ni prodaja, ki bi temeljila samo na državnih subvencijah. Tudi če teh ni, se nakup naših toplotnih čr- palk zagotovo splača, saj so stroški ogrevanja z njimi nižji kot pri uporabi kurilnega olja ali peletov.«. Povpraševanje veliko, težave z dobavami Do predlani je Kronoterm največ prihodkov ustvaril na domačem trgu, nato se je raz- merje med domačo prodajo in izvozom spremenilo, tako da ima trenutno na tujih trgih že malo več kot 60 odstotkov prometa. Prisoten je že v več kot petnajstih državah, med katerimi ima največ kupcev v Italiji, Avstriji in Švici. »Naši največji zunanji trgi so pred- vsem tisti, kjer imajo kupci zelo visoke zahteve pri po- stavitvah toplotnih črpalk,« poudarja Bogdan Kronovšek. Direktor Kronoterma po lanskem 33-odstotnem pove- čanju prihodkov ocenjuje, da bo letošnja rast 20-odstotna. »Lahko bi bila še višja, saj je povpraševanje po naših na- pravah izredno veliko, a so dobavne verige pred zlomom in nekateri naši dobavitelji ne morejo zagotoviti materiala, ki smo ga naročili že pred le- tom. Iz dneva v dan se bori- mo in jezimo ter tudi grozimo dobaviteljem, da lahko izpol- nimo vsaj najpomembnejša naročila. Na srečo nam zaradi teh težav do zdaj še ni bilo treba ustaviti proizvodnje. Naša ponudba je namreč širo- ka, od malih toplotnih črpalk za sanitarno vodo do velikih za daljinsko ogrevanje, tako da s proizvodnjo teh različ- nih naprav uspemo obdržati ključne delovne procese v podjetju,« pravi Kronovšek. Delo Kronoterma bo v pri- hodnjih mesecih usmerjeno predvsem v predstavitev in prodajo nove generacije to- plotnih črpalk. Prodaja naj bi se začela v prvem četrtletju Popravek V prejšnji številki Novega tednika, ki je izšla 2. septem- bra, sem pomotoma zapisala, da je Valentin Hajdinjak, ki ga je DUTB imenovala za novega člana nadzornega sveta Thermane, tudi podpredsednik stranke NSi. To ne drži, podpredsednik stranke je Janez Cigler Kralj. Valentinu Haj- dinjaku in Janezu Ciglerju Kralju se za navedbo napačnega podatka opravičujem. JI Pri Piškovih skrbijo za prihodnost Slovenski prevozniki imajo trenutno le pet tovornjakov Volvo, ki jih poganja utekočinjeni zemeljski plin. Dva od njih sta od začetka tega tedna v lasti celjske družbe Pišek&HSF Logistics. »V našem podjetju smo odgovorni do okolja in upamo, da bo z našo pomočjo tudi Slovenija lažje sledila smernicam k zmanjšanju ogljičnega odtisa,« o nakupu novih vozil pravi direktor Peter Pišek. Podjetje Pišek&HSF Logistics, ki je pred tremi leti na Lopati zgradilo svoje novo logistično središče, sodi v Slo- veniji v sam vrh med prevozniki za živilsko industrijo in farmacijo. Več kot polovico prevozov opravi v tujini. Tre- nutno ima 60 vozil in prav toliko prikolic. »Medtem ko odgovorni v Sloveniji večinoma le govorijo o tem, kako je treba še bolj skrbeti za okolje in čim prej sprejeti tudi ukrepe za zmanjšanje ogljičnega odtisa, v našem podjetju to zavezo jemljemo resno. Zato smo tudi kupili prva dva tovornjaka na plinski pogon, ki sta šele začetek obsežnejše posodobitve našega voznega parka,« pravi Peter Pišek. Podjetje je novi vozili, katerih skupna vrednost znaša 300 tisoč evrov, kupilo pri družbi Volvo Slovenija, s katero že dlje časa poslovno sodeluje. Peter Pišek napoveduje, da bo podjetje letos kupilo še 20 novih vozil na dizelski pogon z najnovejšo tehnologijo, prihodnje leto bo z bolj sodobnimi zamenjalo še 30 vozil. Vrednost naložbe bo približno šest milijonov evrov. JI, foto: SHERPA prihodnjega leta, do takrat bo treba distributerje doma in v tujini izšolati o prodaji in tudi pravilni vgradnji novih črpalk. »Ključ ni le naprava, ampak tudi, kako jo je treba umestiti v prostor in kakšna dodatna oprema je pri tem potrebna,« pojasnjuje Bog- dan Kronovšek in dodaja, da v podjetju načrtujejo tudi posodobitev programa geo- termalnih toplotnih črpalk in črpalk z močjo 30 do 150 kilovatov, ki so namenjene uporabi v vrtcih, šolah in po- slovnih stavbah. Foto: SHERPA Št. 36, 9. september 2021 GOSPODARSTVO 5 V Cinkarni Celje se je v zadnjih nekaj letih število zaposlenih znižalo za več kot sto. V družbi pojasnjujejo, da je to posledica avtomatizacije proizvodnje, opuščanja nerentabilnih programov in tudi upokojevanja. Cinkarna Celje letos nadaljuje dobro poslovanje Kljub koronskim časom rast prodaje in visok dobiček V Cinkarni Celje so zelo zadovoljni z rezultati poslo- vanja v prvem letošnjem polletju. Predsednik uprave Aleš Skok pravi, da presegajo lastna pričakovanja, saj lani ob koncu leta, ko so pripravljali načrte za leto 2021, še niso vedeli, kakšne bodo posledice ukrepov zaradi pandemije koronavirusa. Načrtovali so sicer nekoliko manjšo rast prodaje, a se je izkazalo, da je letos povpraševanje po njihovem glavnem izdelku, pigmentu titanovega dioksida, še večje kot lani. Skok pričakuje uspešno poslovanje tudi do konca leta, saj je povečano povpraševanje po izdelkih cinkarne zna- čilno tudi za tretje četrtletje. JANJA INTIHAR Največje celjsko podjetje je v prvih šestih mesecih ime- lo 99,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 12 odstotkov več kot v ena- kem lanskem obdobju in 13 odstotkov bolje od načrtov. Večino prihodkov, malo več kot 90 milijonov evrov, je ustvarilo na tujih trgih. Večji od pričakovanega je bil tudi čisti dobiček, saj je ob polle- tju znašal 15,8 milijona evrov, kar je 9,9 milijona evrov ali 60 odstotkov več kot ob kon- cu lanskega junija. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je dosegel malo več kot 26 milijonov evrov, kar je za polovico več kot lani in 27 odstotkov do- sežene prodaje. »Prodajni rezultati, ki jih je cinkarna dosegla v prvem polletju, so najboljši v zadnjih petih letih, čisti dobiček je drugi najbolj- ši,« pravi Aleš Skok in napo- veduje, da bo družba letos presegla predvideni dobiček. Manjša konkurenca azijskih proizvajalcev Predsednik uprave cinkar- ne pojasnjuje, da je povečanje povpraševanje po pigmentu ti- tanovega dioksida povezano s pozitivno gospodarsko rastjo, deloma se je spremenila tudi struktura povpraševanja. Med pandemijo koronavirusa so namreč bili ljudje večinoma doma in so več razmišljali o prenovi svojih stanovanj ali hiš po sistemu »naredi sam«. Povečalo se je tudi povpraše- vanje po izdelkih za gradbe- ništvo. »Velik vpliv na naše poslovanje je imelo tudi zni- žanje konkurenčnosti azijskih ponudnikov v Evropi, kar je povezano s povečanjem pov- praševanja na njihovih trgih. Poleg tega se je podražil tudi ladijski prevoz iz Azije v Evro- po. Cene za prevoz zabojni- kov so do desetkrat višje,« po- jasnjuje Aleš Skok. Kot pravi, se ti za cinkarno ugodni pogo- ji poslovanja nadaljujejo tudi v tretjem tromesečju, vendar se na drugi strani že nekaj časa povečujejo cene surovin in energije. V cinkarni za zadnje leto- šnje tromesečje načrtujejo obsežnejša vzdrževalna dela v proizvodnji titanovega dio- ksida, ki so se jih nameravali lotiti že lani, a so jih zaradi povečanega povpraševanja preložili. Zdaj tega ne more- jo več, ker že imajo tehnične težave, in bodo dela opravila letos. Plače visoko nad povprečjem Aleš Skok poudarja, da je finančni položaj družbe še naprej stabilen, saj vse obveznosti poravnava pra- vočasno in nima finančnih dolgov. V začetku leta je na računu imela 38 milijonov evrov denarnih sredstev. V naslednjih šestih mesecih je ustvarila 15 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja ter porabila 4 milijone evrov za naložbe, 600 tisoč evrov za nakup lastnih delnic, in delničarjem izplačala za 16 Franc Pišek, ustanovitelj in direktor podjetja Pišek-Vitli Krpan Vitli Krpan – najboljša regijska gazela Z razglasitvijo najboljšega hitro rastočega podjetja v sa- vinjsko-zasavski regiji se je začel izbor najboljše gazele v državi. Za ta naziv, ki ima veliko veljavo v poslovnem svetu, so se v regiji letos potegovali Chipolo iz Trbovelj, Hermi iz Celja in Pišek–Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah. Posebna strokovna komisija časopisne hiše Dnevnik, ki v sodelova- nju z regionalnimi gospodarskimi zbornicami vodi projekt Slovenska gazela, je izbrala podjetje Pišek–Vitli Krpan. Letošnji izbor, ki je že dvajseti po vrsti, v ospredje postavlja dinamično in trajnostno rast podjetij. »Da postaneš gazela, moraš beležiti večjo rast, ne samo v prihodkih, rast mora biti celovita, tudi v napredku in razvoju,« pravi Bogomir Strašek, predsednik sveta Gazela in generalni direktor podjetja KLS Ljubno, ki je pred leti prejelo zlato priznanje. In prav takšno podjetje, o katerem govori Strašek, so Pišek-Vitli Krpan, ki so vodilni proizvajalec gozdarskih vitlov na svetu. Njihovi izdelki so plod lastnega razvoja, saj veliko vlagajo v inovacije ter nenehno iščejo učinkovite in tehnično dovršene rešitve na področju gozdarske mehanizacije. Registriranih imajo 26 patentov, v proizvodnji imajo 34 robotov, do leta 2022 jih bodo imeli 38. Podjetje je v zadnjih petih letih ustvarilo nekaj več kot 100 delovnih mest in trenutno zaposluje 222 ljudi. Lani je imelo nekaj več kot 34 milijonov evrov prihodkov, dodana vrednost na zaposlenega je znašala 58.706 evrov, kar presega slovensko povprečje in tudi povprečje v njegovi dejavnosti. Najbolj uspešna med regijami Savinjsko-zasavska regija je po številu zlatih gazel še vedno med vodilnimi v Sloveniji. Od devetnajstih najvišjih priznanj so jih doslej podjetja iz te regije dobila sedem - Engrotuš je bil najboljša slovenska gazela dvakrat, naziv zlate gazele imajo še Dat-Con s Polzele, KLS z Ljubnega, Dewesoft iz Trbovelj, Skaza iz Velenja in Tehnos iz Žalca. Poleg tega so gazele s tega območja doslej dobile še tri srebrna odličja in dve bronasti. JI, foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) milijonov evrov dividend, tako da je ob koncu polletja na računu imela 31 milijonov evrov. Skok pri tem poudarja, da so dividende, ki jih izpla- čuje cinkarna, nadpovprečne v tej dejavnosti. Lani so zna- šale 21 evrov bruto na delni- co, kar pomeni 9-odstotno donosnost. Pri konkurenčnih podjetjih je trikrat nižja. V cinkarni se že nekaj časa znižuje število zaposlenih. Leta 2016 jih je bilo 937, tre- nutno jih je 800. Skok poja- snjuje, da je zmanjševanje števila zaposlenih posledica avtomatizacije proizvodnje, opuščanja nerentabilnih pro- gramov in tudi upokojevanja. Pri tem navaja, da znaša pri njih povprečna bruto plača malo več kot 2.300 evrov, kar je bistveno več, kot znaša povprečna plača v regijskem in celotnem slovenskem go- spodarstvu. Marca so v pod- jetju izplačali enega najvišjih regresov v Sloveniji, zaposle- ni bodo letos dobili tudi bo- žičnico. Foto: arhiv NT (Andraž Purg-GrupA) 6 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 36, 9. september 2021 CELJE – Na Starem gradu podelili zlata Mepi priznanja Program, zaradi katerega so drugačni Mednarodni program Mepi je tudi pri nas vedno bolj uveljavljen, saj predstavlja možnost osebnega razvoja za mlade med 14. in 24. letom. Vanj je letos v Sloveniji vključenih 1.400 mladih. V soboto je na Starem gradu 153 mladih iz različnih krajev Slove- nije prejelo zlato priznanje, nekaj dni pred tem so predstavniki Zavoda Mepi in partnerskih organizacij predstavili program ter njegove prednosti. Predstavi- tev je bila pred Gimnazijo Celje – Center, ki kot ena od devetih celjskih šol že nekaj let uspešno sodeluje v tem programu. TATJANA CVIRN Ta mlade spodbuja, da so določen čas dejavni vsaj na štirih področjih, in sicer po eno uro na teden namenijo za šport, prostovoljstvo in ve- ščine (kot so petje, igranje na glasbilo, učenje jezika …) ter se odpravijo na pustolovsko odpravo, ki pomeni preizku- šnjo z nahrbtniki in s šotori, s kompasom in z zemljevidom ter brez elektronskih naprav. Za osvojitev bronastega pri- znanja je treba te dejavnosti opravljati vsaj tri mesece, za osvojitev srebrnega vsaj pol leta in za zlato Mepi pri- znanje vsaj leto. Mladi se v programu naučijo postavljati cilje za vsako področje, ki ga izberejo, in si prizadevajo za doseganje teh ciljev, pri če- mer jim pomagajo mentorji. S posebno aplikacijo, s pomo- čjo katere beležijo dejavno- sti, lahko vidijo svoj osebni razvoj in doseganje cilja. Poznajo svoje potenciale Izvršna direktorica Zavoda Mepi Andreja Černič Anžur je poudarila, da je program prepoznaven zlasti v zadnjih osmih letih, ko se je močno povečalo število izvajalskih organizacij in udeležencev. Večino programa izvajajo Zavod Mepi je prostovoljska organizacija, ki deluje v jav- nem interesu na področju mladih. Sistemskega financiranja programa ni. Del sofinancira Urad RS za mladino, del pri- spevajo lokalne skupnosti, sicer pa izvajalske organizacije plačajo licenčnino oziroma pristojbino, ki za osnovno šolo znaša 100 in za srednjo šolo 200 evrov. Posamezen udeleženec prispeva 30 evrov. Ostala sredstva zagotavlja Zavod Mepi s pomočjo projektov, sponzorjev, donatorjev … šole, ki se zavedajo svojega poslanstva in vpliva na mla- de. »Mlada oseba na osnovi izkušnje spozna, da zmore bistveno več, kot misli. Zato je program izjemno dopolni- lo formalnemu izobraževa- nju, saj mladi razvijajo vse tiste osebnostne kvalitete, ki jih potrebujejo za odgovorno in samostojno življenje.« Mladim torej program omo- goča, da razvijajo veščine, ki jih pred zasloni in ob telefo- nih ne bi mogli. Krepi njihovo samozavest, spodbuja samoi- niciativnost in ustvarjalnost, kar so temeljne lastnosti, ki jih danes iščejo delodajalci, kot je med drugim omenil Sandi Češko, predsednik sve- ta Zavoda Mepi. Programu se je pridružil, ko ga je končala njegova hči in je videl, kako pozitiven vpliv je imel nanjo. »Do zdaj je bila vloga ustanov predvsem usposabljanje mla- dih za vstopanje v delovne in druge procese, pri čemer so morali čim bolje izpolnjeva- ti naloge. V prihodnje bo to premalo, pomembni bodo predvsem ustvarjalnost, da- janje pobud in prevzemanje odgovornosti. Vse to prido- bijo mladi v omenjenem pro- gramu.« Za soočanje z življenjem Tudi Mestna občina Celje podpira ta program, je po- vedala podžupanja Breda Arnšek, saj občina pokriva del stroškov, to je licenčnino za sodelovanje v programu, v katerega je v Celju vključenih devet osnovnih in srednjih šol. Od letošnjih zlatih preje- mnikov jih 27 prihaja iz Celja, in sicer z Gimnazije Celje – Center, s I. gimnazije v Celju in iz Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje. Na GCC je v program letos vključenih 53 udeležencev na vseh treh stopnjah. »Odstotek sicer ni velik, a ti dijaki po- membno vplivajo na vse osta- le v šoli,« je povedal ravnatelj Gregor Deleja. Največji po- men programa vidi v tem, da ta od mladih zahteva, da se znajo sami odločiti. »Pri Me- piju mlad udeleženec ne ve, kaj lahko pričakuje. Če zdrži do konca, predvsem izpolni cilj, ki smo ga kot družba pozabili, in sicer da se mora mlad človek osamosvojiti in se znati sam odločiti. Tudi če to boli, če je težko, zna sprejeti pogumno odločitev, ki je samo njegova. Vse, kar mladim daje program Mepi, Špela Ravnikar, preje- mnica zlatega priznanja Mepi, nekdanja dijaki- nja GCC: »Program ni za vsako- gar. Vložiti je treba kar nekaj časa, saj je treba nameniti po uro na teden za vsako dejavnost. Spo- znala sem, kaj so moja močna področja, in tudi to, česa ne bi želela početi v življenju. Zaradi Mepija sem si sploh upala zame- njati srednjo šolo in spo- znala, da mi sedanji študij ne nudi tistega, kar si v prihodnje želim početi.« jih dela drugačne, a ne le, ko kandidirajo za službo, ampak tudi ko se soočajo z življenjem,« je poudaril De- leja in ob tem izpostavil tudi pomembno vlogo mentorjev in učiteljev, ki mlade vodijo ter jim pomagajo s svojimi iz- kušnjami, a pot je še vedno njihova. Obnovljeno vrtčevsko igri- šče enote Ringaraja Vrtca Zarja v Nušičevi ulici. Prenova igrišč se zamika CELJE – Na prenovo štirih vrtčevskih igrišč v Celju bo treba še počakati. Ministr- stvo za okolje in prostor je namreč Mestno občino Celje obvestilo, da postopek javnega naročila za prenovo igrišč enot Luna Vrtca Anice Černejeve, Iskrica Vrtca Zarja in eno- te Center Vrtca Tončke Čečeve skupaj z igri- ščem na Savinjskem nabrežju še ni končan. Zato je bil začetek del, sicer načrtovan za 16. avgusta, prestavljen za nedoločen čas. »Po naših podatkih je znesek na razpisu presegal višino sredstev, ki jih je za prenovo načrtovalo ministrstvo (vrednost predvidenih del je več kot 700 tisoč evrov, op. p.). Zdaj iščejo dodatna sredstva, od česar je odvisen tudi začetek del. Srčno smo upali, da bo prenova vendarle opravljena med poletnimi počitnicami, saj gre za velik logistični zalo- gaj za občino oziroma za vrtce, kar zadeva namestitev otrok. Malčki namreč v času del ne smejo biti v vrtcu,« je dejala podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek. V letih 2017 in 2018 je Mestna občina Celje že zamenjala zemljino v enotah Hudinja in Aljažev hrib Vrtca Tončke Čečeve. Projekt je nato prevzelo ministrstvo. To je lani s pod- poro celjske občine uredilo štiri igrišča, in sicer v enoti Mavrica Vrtca Anice Černejeve ter v enotah Ringaraja, Mehurček in Živ žav Vrtca Zarja. Prihodnje leto namerava ministrstvo ob- noviti še igrišča enote Gaberje Vrtca Tončke Čečeve, enote Sonce Vrtca Anice Černejeve in enote Čira Čara Vrtca Zarja. Kot so pojasnili na okoljskem ministrstvu, je za obnovo teh treh vrtcev v letu 2022 v proračunu RS zagoto- vljenih 600 tisoč evrov. Dva vrtca (Gaberje in Sonce) sta na zavarovanem območju kulturne dediščine. BA, foto: SHERPA Št. 36, 9. september 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 7 Na prvi seji po poletnih počitnicah je župan Jože Kužnik svetnike podrobneje seznanil o svoji odločitvi, da bo po- klicno pot nadaljeval pri Darsu. Nepoklicno je naloge župana opravljal tudi že v prvem letu svojega županovanja, ko je bil sočasno še zaposlen na Pošti Slovenije. POLZELA – Župan predstavil vizijo nepoklicnega vodenja občine Prihodnje leto po nov mandat Župan Jože Kužnik je pred približno mesecem v Darsu prevzel vodenje avtocestne baze Vransko in postal nepoklicni župan. Občino je ob delu vodil že v svojih županskih začetkih in tako bo tudi v prihodnje. Zaradi želje, da bi nadaljeval zastavljeno delo, bo kan- didiral tudi na volitvah prihodnje leto. O vsem tem je svetnike sredi julija obvestil v kratkem elektronskem sporočilu. Nekaj svetnikov je bilo nad poslanim in prebranim zelo razočaranih, celo ogorčenih. Konec avgusta so tako zahtevali sklic izredne seje, za katero se župan ni odločil. Informacije glede nadaljnjega županovanja je podal na ponedeljkovi redni seji. LEA KOMERIČKI KOTNIK Nepoklicno vodenje občine ni nič novega in nenavadnega. V Sloveniji je kar nekaj občin, tudi bistveno večjih kot je pol- zelska, ki jih župani vodijo ob svojem rednem delu. Kako uspešni so, ponavadi ocenju- jejo volivci. Tudi na Polzeli bodo imeli to priložnost, pravi nepoklicni župan, zaposlen v Darsu, Jože Kužnik. Čeprav mu posamezni sve- tniki očitajo, da jih je o novi obliki vodenja občine obvestil na neprimeren način, je Ku- žnik prepričan, da je vse storil prav. »Takoj ko sem julija pod- pisal pogodbo z novim delo- dajalcem, sem o tem obvestil člane občinskega sveta. Ker so časi vendarle negotovi in se je treba obnašati racionalno ter odgovorno, sem ocenil, da sklic poletne izredne seje ni primeren in tudi ne potreben. Nenazadnje ni šlo za izredne razmere,« je pojasnil svojo od- ločitev. Že v tem elektronskem sporočilu je svetnike seznanil tudi s tem, da bo na septem- brski seji podrobno predstavil novo razdelitev del. »Nikoli se nisem pred nikomer skrival in se ne skrivam. Tudi nimam ra- zloga za to,« je še odgovoril na posamezen opazke. Prijava »za hec«, služba »zares« Kužnik prav tako zavrača namigovanja, da je do delov- nega mesta v Darsu prišel za- radi političnih linij, povezav ali drugih »kupčij«. Z Darsom so ga sicer nekateri povezovali že spomladi 2019. V času, ko je bila občina Polzela sopod- pisnica ustavne presoje glede izbire trase tretje razvojne osi na odseku Šentrupert–Velenje. Ortopedi napovedujejo odpovedi? CELJE – Sedem zdravnikov ortope- dov na Oddelku za ortopedijo in športne poškodbe v Splošni bolnišnici Celje se je v začetku tedna obrnilo na javnost zaradi ogorčenja zaradi zmanjševanja ortopedske dejavnosti v operativnem in ambulantnem delu. »Opozoriti želimo, da je naša dejavnost zavrta že od prvega vala epidemije. V času posameznih va- lov skoraj popolnoma, v času med njimi pa za približno 40 odstotkov,« je v jav- nem pismu zapisal Marko Mihelak, dr. med. in specialist ortopedske kirurgije ter predstojnik oddelka za ortopedijo in športne poškodbe v Splošni bolnišnici Celje. Več o tem bo znano danes, saj so zdrav- niki napovedali tudi novinarsko konfe- renco. Srž problema namreč je, da se bo izvedba del na področju ortopedije zmanj- šala med prvimi zaradi trenutnih slabih epidemioloških razmer. »Zavedamo se, da se necovidna dejavnost naše bolnišnice ponovno krči za vse, vendar se ponovno nesorazmerno in najbolj krči na ortope- diji glede na razmere znotraj bolnišnice in glede na razmere v ostalih slovenskih bolnišnicah. Na takšen način so naši bol- niki z ortopedskimi težavami ponovno prikrajšani in postavljeni v podrejen polo- žaj glede na ostale bolnike znotraj regije in širše. Na ortopediji imamo eno najdaljših čakalnih dob in nikakor ni dopustno, da bi se te dobe še podaljševale. Oba klinična centra v četrtem valu zaradi čakalnih dob ne bosta zmanjševala programa na orto- pediji, ponovno se bo to v največji meri zgodilo v naši bolnišnici,« navaja Mihelak. Kot poudarja v pismu, se zaradi ponovne prerazporeditve sestrskega kadra vsaj za 40 odstotkov zmanjšuje ambulantni del ortopedske dejavnosti. »Ko smo skoraj po dveh letih v tem tednu ambulantno dejav- nost uspeli vrniti na prejšnji obseg, nam ponovno želijo odvzeti sestre in ponovno preprečiti normalno delo. Trenutno na ortopedski pregled čaka 1.672 bolnikov, čakalne dobe za stopnjo nujnosti zelo hi- tro so povprečno ponovno daljše od sto dni,« je poudarjeno v pismu. Mihelak v Po dolini so takrat zaokrožile govorice, da naj bi mu takra- tna infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek za odstop od ustavne presoje ponudila me- sto v nadzornem svetu družbe. A se to ni zgodilo. Kot je povedal Kužnik, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir tehnolo- gije prometa, se je spomladi na objavljen razpis za vodjo avtocestne baze Vransko pri- javil brez velikih pričakovanj. Izbran je bil kot najboljši med 33 prijavljenimi kandidati. »Menda so pretehtali izku- šnje in poznavanje področja vzdrževanja cest. Veliko tega sem se naučil v času župano- vanja.« A to ni bil edini razpis za vodilno mesto, na katerem je letos kandidiral. Pred tem se je neuspešno potegoval tudi za mesto direktorja Javnega komunalnega podjetja Žalec. Kdo lahko prevzame delo župana? »Občina se ne bo kar podr- la, zdaj ko nisem več poklicni župan,« v smehu pravi Kužnik, ki je nekaj delovnih nalog že dodelil podžupanu in direk- torici občinske uprave. Prav slednje je zmotilo svetnico Dragico Sternad Pražnikar, ki je opozorila, da je po zakonu edini, ki lahko prevzame delo župana, podžupan. To nalogo v tem mandatu na Polzeli prav tako nepoklicno opravlja Miloš Frankovič. Kužnik je pred tem povedal, da je Frankovič, ki je bil pred tem zadolžen za društveno dogajanje, prevzel celotno področje negospodarstva. »Poleg dosedanjega področja še zdravstvo in šolstvo, torej vse zavode, kjer je občina soustanoviteljica. Odslej je prisoten na vseh kolegijih ob- činske uprave, po pooblastilu se udeležuje dogodkov, ki se jih sam ne udeležujem več,« je pojasnil župan in dodal, da se je podžupanu zaradi novih nalog zvišala tudi plača. Ta zdaj znaša 50 odstotkov žu- panove plače, prej je znašala 35 odstotkov. Dodatne zadolžitve je do- bila tudi direktorica občinske uprave Alenka Kočevar, ki je, kot je pojasnil Kužnik, pre- vzela koordiniranje področja okolja in prostora. Čeprav tudi aktualni podž- upan to vlogo opravlja nepo- klicno, še enega podžupana Kužnik ne bo imenoval. Prav tako ne vidi potrebe, da bi morala polzelska občina imeti poklicnega podžupana. »Nihče ne bo prikrajšan« Kužnik je ob tem poudaril še, da bo občina zaradi njego- vega odhoda v službo prihra- nila. »Moja plača bo za polovi- co nižja, nisem upravičen do izplačila potnih stroškov in ne uporabljam službenega telefo- na,« pravi. Svetnike, predvsem Felixa Skutnika, ki je član županove liste Gibanje za občino Polzela, kljub vsemu skrbi, da bi lah- ko zaradi pomanjkanja časa in nepoklicnih vlog prihajalo do napak, ki bi občino »stale veliko več, kot je prihranek pri županovi plači«. Čeprav je bila tokratna seja v prvi vrsti namenjena seznani- tvi svetnikov o županovi novi službi in nadaljnjem načinu delovanja, so se precej časa pogovarjali o primernem na- činu komuniciranja. Na pobudo svetnika Felixa Skutnika so obravnavali tudi nekaj odprtih in glede na vročo razpravo tudi perečih vprašanj. O tem, kje nekatere svetnike še čevelj žuli, boste lahko prebrali v naslednji številki. imenu zdravnikov dodaja, da bo ob po- novnem zapiranju oddelka ortopedska operativna dejavnost praktično zaprta, kar je za bolnike nedopustno: »Trenu- tno na ortopedsko operacijo pri nas čaka 1.760 bolnikov. Čakalna doba na primer za artroskopijo kolena je s stopnjo nujno- sti zelo hitro 350 dni, z oznako hitro 680 in redno 690 dni.« Skupno na ortopedske posege in preglede v Celju čaka več kot 3.400 bolnikov, Mihelak pričakuje, da se bo z naslednjim valom ta številka še pove- čala. »Na razmere smo opozorili vodstvo bolnišnice, od strokovnega direktorja smo dobili odgovor, da sicer delo organizira drugače kot v preteklih valovih, vendar se naš oddelek zapira kot prvi, kar je tudi odločitev strokovnega sveta bolnišnice. V takšnih razmerah ne vidimo več smisla, da v naši bolnišnici ortopedsko dejavnost sploh izvajamo, in razmišljamo o odpove- di delovnega razmerja, potem ko bomo že četrtič pomagali na covidnih oddelkih,« še zaključujejo v pismu. SŠol Ostaja ravnatelj PREBOLD – Peripetij, povezanih z OŠ Prebold, kjer je ravnatelj Peter Žurej od začetka epidemije odkrito dvomil o učinkovitosti pogoja PCT in obstoju novega koronavirusa, še vedno ni konec. Kot je znano je pristojna inšpekcija od sveta zavoda zahtevala Žurejevo razrešitev. Na izredni seji prejšnji teden sta zanjo glasovala le dva od enajstih članov sveta zavoda. Večini je bilo dovolj, da se je ravnatelj javno opravičil in plačal globo 1.500 evrov, ki jo je inšpektorat izdal šoli. V javnem opravičilu je obžaloval kršitve zako- nodaje in obljubil, da jih ne bo ponovil. Sindikaz SVIZ kljub vsemu pričajuje Žurejev odstop s funkcije ravnatelja. Inšpektorat za šolstvo je svetu zavoda OŠ Prebold razre- šitev ravnatelja Petra Žureja predlagal dvakrat. Člani sveta so se o tej temi prvič sestali še pred začetkom šolskega leta, ko je dogajanje pospremila množica protestnikov pred šolo. Svet zavoda je na takratni seji razpravljal o ravnanju ravnatelja, medtem ko njegova razrešitev ni bila na dnev- nem redu. Člani so se odločili, da bodo ob pomoči Občine Prebold poiskali pravno pomoč, ki jim bo pri tem pomagala s pravnimi pojasnili in nasveti. Odvetniška pisarna je ugo- tovila več kršitev zakonodaje, a na koncu je večina članov sveta zavoda odločila, da bo dovolj, če se ravnatelj opraviči in plača globo 1.500 evrov, ki jo je inšpektorat izdal šoli. »Odločitev večine članov Sveta zavoda OŠ Prebold se nama zdi nedopustna. Meniva, da v krogu tako razmišljujočih ne moreva več uspešno delovati za dobro zavoda, zato sva se odločila za odstop,« sta zapisala Marjan Golavšek in Mojca Štruc. Pristojna inšpekcija je od sveta zavoda zahtevala Žurejevo razrešitev. Na izredni seji prejšnji teden sta zanjo glasovala le dva od enajstih članov sveta zavoda. Dva odstopila Predsednik sveta zavoda Marjan Golavšek in članica Mojca Štruc sta po omenjeni odločitvi odstopila. »Oba sva se za ta korak odločila, ker ne moreva sprejeti, da je pravnica, ki jo je Občina Prebold najela kot pravno pomoč, ugotovila in predstavila konkretne Žurejeve kršitve prava, večina članov Sveta zavoda OŠ Prebold pa je bila pripra- vljena vse ugotovljene kršitve spregledati v luči pozitivne prognoze,« sta zapisala in v nadaljevanju še dodala, da so po dolgotrajnem vztrajanju ravnatelja pri nezakonitem ravnanju ter posledično storjeni nepopravljivi škodi za OŠ Prebold za njiju zgolj obljube in kesanje ter poravnava materialne škode žal premalo, da bi lahko verjela v dobro in spodbudno delovanje ravnatelja v prihodnje. »Odločitev večine članov Sveta zavoda OŠ Prebold se nama zdi nedo- pustna. Meniva, da v krogu tako razmišljujočih ne moreva več uspešno delovati za dobro zavoda, zato sva se odločila za odstop.« Namesto Golavška je vodenje sveta prevzel Janez Stergar, ki je prav tako eden od predstavnikov staršev. »Samoupravljanje tudi v šolah ne deluje, ker kaj pa bi moral narediti ravnatelj v Preboldu, da bi ga svet zavoda razrešil, če ogrožanje zdravja otrok, njihovih družin ter zaposlenih ni dovolj dober razlog?« se je na Twitterju odzval Matej Lahovnik. Kljub vsemu delil dodatek Na njun odstop se je na Twitterju odzval predsednik vlade Janez Janša, ki je zapisal: »Pravilna, načelna odločitev gospe Štrucove in gospoda Golavška. Potrebna je jasna ureditev imenovanja in razrešitve ravnateljev, ki ne bo več dopuščala samovolje in neodgovornosti. Gre namreč za dobrobit otrok in tu ne sme biti kompromisov.« Prav tako je na Twitterju dogajanje komentiral Matej Lahovnik. »Samoupravljanje tudi v šolah ne deluje, ker kaj pa bi moral narediti ravna- telj v Preboldu, da bi ga svet zavoda razrešil, če ogrožanje zdravja otrok, njihovih družin ter zaposlenih ni dovolj dober razlog?« je zapisal. Širšo javnost pa preseneča, da je Žurej, kljub temu da še do pred kratkim ni verjel v nevarnosti, ki jih prinaša virus, med zaposlenimi razdelil za kar 160 tisoč evrov dodatka. Koliko je prejel sam, ni znano. ŠO 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 36, 9. september 2021 ŽALEC – Kako dolgo bo še propadala? Nad rimsko nekropolo še naprej temni oblaki Rimska nekropola je edinstven rimski primerek ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tem delu Evrope. V Turističnem društvu Šempeter, ki je pred nekaj dnevi obeležilo šestdeset let, se sprašujejo, kako dolgo bo še tako. Nekoč beli in čisti spomeniki zaradi izposta- vljenosti zunanjim vplivom izgubljajo prvotni sijaj. Predsednica društva Ivica Čretnik ne skriva razočara- nja nad neodzivnostjo države, ki za zaščito državnega kulturnega spomenika ne najde denarja. Obenem upa, da si bo minister za kulturo 14. septembra, ko naj bi se v občini Žalec mudili vladni predstavniki, vzel čas in se oglasil pri njih v arheološkem parku. Le tako bo, kot pravi, prepoznal, kako neizogibna je zaščita teh edinstvenih rimskih spomenikov. ŠPELA OŽIR Da so se sploh ohranili vse do danes, je bila v 3. stoletju ključ- na povodenj, ki je spremenila tok Savinje in spomenike po- rušila v njeno strugo, kjer so bili v produ zakopani stoletja. Domačini so jih skoraj dva ti- soč let kasneje odkrili povsem naključno, ko so leta 1952 pri delih v sadovnjaku naleteli na marmornat kip sedeče ženske. Pri nadaljnjih izkopavanjih so našli še več spomenikov, za katere so nato v središču Šem- petra v Savinjski dolini uredili arheološki park. Izpostavlje- nost zunanjim vplivom je v zadnjih desetletjih terjala svoj davek. »Reliefi so izdelani iz po- horskega marmorja, ki je zelo občutljiv na kisel dež. Ta je ne- koč na tem območju v prvi vrsti nastajal zaradi šoštanjske in tr- boveljske termoelektrarne, da- nes nastaja zaradi povečanega prometa,« je pojasnil arheolog dr. Jure Krajšek iz Pokrajin- skega muzeja Celje, ki tako kot drugi strokovnjaki opozarja, da je spomenike treba nujno zašči- titi, če želimo, da bi bili njihovi reliefi vidni še zanamcem. Spodletela priložnost Upraviteljica arheološkega parka Občina Žalec in izvajalec upravljanja Turistično društvo Nekoč beli in čisti spomeniki zaradi izpostavljenosti zunanjim vplivom izgubljajo prvotni sijaj. Predsednica društva Ivica Čretnik ne skriva razočaranja nad neodzivnostjo države, ki za zaščito državnega kulturnega spomenika ne najde denarja. (Foto: arhiv NT, SHERPA) Šempeter sta se že leta 2008 v sodelovanju s pristojnimi ustanovami lotila priprave pro- jektne dokumentacije za ce- lovito prenovo, ki bi ohranila kulturno dediščino ob sočasni nadgraditvi turistične ponudbe. Vrednost obnove, ki naj bi bila sestavljena iz treh vsebinsko za- okroženih delov, naj bi takrat znašala približno dva milijona evrov. Občina se je s projektom leta 2014 prijavila na razpis nor- veškega sklada, na katerem je med več kot sto prijavljenimi zasedla šesto mesto, kar je bilo za las premalo, da bi bila upravičena do sofinanciranja. V prihodnjih letih na tako veliko priložnost ni več naletela. »Kot dolgoletno predsednico me zelo skrbi, kakšna bo nadalj- nja usoda rimske nekropole. Zagotovo povsem zastonj na našem turističnem domu nosi- mo označbo, da je rimska ne- kropola državni spomenik, za katerega je odgovorno ministr- stvo za kulturo,« je jasna pred- sednica društva Ivica Čretnik, ki bo zelo vesela, če bo kdo od pristojnih le obiskal njihov park in ugotovil, da je skrajni čas, da se ga primerno zaščiti. »Žalosti nas, da država do zdaj ni nare- dila skoraj ničesar, kljub temu da je to v njeni pristojnosti in da gre za edinstvene spomenike iz rimskih časov.« Več različnih lastnikov Celovita zaščita spomenikov z nadstrešnico je tako arhi- tekturni kot finančni zalogaj. »Težava je, ker se je zaščite rimske nekropole treba lotiti celovito in ne postopoma, kar pomeni, da je treba že na za- četku zagotoviti veliko denar- ja. Nadstrešnico, ki predstavlja tudi največji strošek, je treba prilagoditi spomenikom, ki jih ne moremo premeščati, saj gre za občutljive ostanke, ki bi jim s prestavljanjem naredili več škode kot koristi,« še dodaja Krajšek. Dodatna oteževalna okoliščina je razdrobljeno la- stništvo. Zemljišče, na katerem je arheološki park, je v lasti Slo- venske akademije znanosti in umetnosti ter celjske škofije, medtem ko spomeniki sodijo k Pokrajinskemu muzeju Celje. »Vpleteni smo želeli zemljišče v celoti prenesti pod okrilje pokrajinskega muzeja, česar ministrstvo zaradi zakonodaje ni odobrilo. Zemljišče bi lahko prevzela Občina Žalec, a tega ni želela, ker bi to pomenilo, da bi morala za nekropolo finančno poskrbeti sama,« še pravi. Do zdravstveno ustrezne pitne vode SPODNJA SAVINJSKA DO- LINA – Vseh šest občin je prejšnji četrtek v sejni dvora- ni Občine Žalec podpisalo po- godbo z izvajalci del v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji. Ta bo pri- bližno tretjini prebivalcev doline prinesel varen dostop do zdravstveno ustrezne pi- tne vode, malo manj kot 150 Spodnjesavinjčanov bo dobi- lo boljšo oskrbo s pitno vodo. Izvajalci bodo dela končali predvidoma leta 2023. Projekt, vreden skoraj 3,6 milijona evrov, vključuje gra- dnjo novega vodooskrbnega sistema in rekonstrukcijo obstoječega na več mestih v dolini. Občine Spodnje Savinj- ske doline bodo zgradile sko- raj enajst kilometrov novega vodovodnega omrežja in dva nova vodohrana ter obnovile skoraj dva kilometra vodovo- dnega omrežja in dve črpališči. Nad salonitne cevi S projektom, ki ga bosta sofi- nancirali Evropska unija iz Ko- hezijskega sklada in Republika Slovenija, bodo občine dolgo- ročno zagotovile primernost vodnih virov glede količine in kakovosti ter njihovo gospo- darno in varno rabo. Glavna cilja sta namreč zagotavljanje boljše oskrbe z vodo dodatne- mu številu prebivalcev in po- večanje števila prebivalcev, ki bodo imeli zagotovljen varen dostop do zdravstveno ustre- zne pitne vode. Prav tako bo projekt prine- sel zamenjavo zdravstveno neustreznih salonitnih cevi s cevmi iz nodularne litine, zmanjševanje vodnih izgub, sanacijo in zaščito vodnih vi- rov, vzpostavitev ustreznega sistema za spremljanje kako- vosti pitne vode, izboljšanje življenjskih pogojev in zdra- vstvenega stanja prebivalcev ter zmanjšanje pritiskov na naravno okolje. Najugodnejša dva izvajalca Na razpisu za gradbena dela sta bila najugodnejša dva po- nudnika. Primarni vodovod Tabor–Braslovče–Prebold in vodovod Grmovje–Železno– Hramše bo gradilo podjetje Gratel iz Kranja v sodelova- nju s podjetjem Vodotehnik iz Vrbja pri Žalcu. Za gradnjo primarnega vodovoda Za- Župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline so prejšnji četrtek z izvajalci del, podjetjema Gratel in Nivig, podpisali pogodbo za izvedbo novega vodooskrbnega sistema in rekonstrukcijo transportnih vodovodnih sistemov na več mestih v dolini. (Foto: TT) planina–Ločica–Vransko bo zadolženo podjetje Nivig iz Šoštanja. Pogodbe z izvajalci so podpisali župani občin Spo- dnje Savinjske doline Tomaž Žohar (Braslovče), Jože Ku- žnik (Polzela), Vinko Debelak (Prebold), Franc Sušnik (Vran- sko), Marko Semprimožnik (Tabor) in Janko Kos (Žalec) ter predstavnika izvajalcev Aleksander Schara iz podjetja Gratel in Luka Petrak iz podje- tja Nivig. ŠO Razveselili so se novih prostorov DOBRNA – V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, delovni enoti Razdelj, so namenu predali prostore, ki so za njihove uporabnike izjemno pomembni. Slavno- stnega dogodka se je udeležil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. »Novi prostori so za naš center kot celoto zelo pomembni. Še bolj so pomembni za uporab- nike, ki bodo lahko v novih, svetlih in primerno urejenih prostorih pridobivali nova znanja ter delovne spretnosti. Ob zaposlitvi uporabniki uresničujejo lastne ideje in ustvarjalnost, ob čemer krepijo občutek koristnosti in samopotrditve,« je ob odprtju pojasnila direktorica mag. Zlatka Srdoč Majer. Ob podpori petih zaposlenih se bo v delavnice v Razdelju dnevno vključevalo osemindvajset uporabnikov. Delovne zadolžitve bodo individualne in prilagojene posamezniku glede na sposobnosti, zanimanja in zmožnosti. V lesni delavnici bodo spoznavali postopke obdelave lesa, in sicer od najenostavnejših do osnov varnega rokovanja s stroji. Ob tem bodo izdelo- vali unikatne izdelke. V zelenem programu bodo vzgajali različne vrste zelišč in spoznavali postopke njihove predelave. Vse izdelke bodo obiskovalcem in kupcem ponudili v razstavno- -prodajni Galeriji Zvonček na Dobrni. ŠO Novi prostori so za center zelo pomembni. Uporabniki delovne enote v Razdelju bodo lahko v novih, svetlih in primerno urejenih prostorih pridobivali nova znanja ter delovne spretnosti. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Št. 36, 9. september 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 9 ROGAŠKA SLATINA – Ob nadhodu Sonce še nova parkirna mesta Nov korak za oživitev Tržaškega hriba Mag. Branko Kidrič: »Brez infrastrukture, ki jo bo zgradila občina, območja Tržaškega hriba ne bi bilo mogoče razvijati v enakem obsegu, kot bo to mogoče po gradnji nadhoda in parkirišča.« V občini, ki je znana po dobro urejenih kolesar- skih poteh in prizadevanjih za trajnostno mobilnost, želijo septembra prihodnje leto namenu predati še parkirišče P+R (parkiraj in presedi na kolo), katerega gradnja je ocenjena na skoraj 575 tisoč evrov. Med cilji naložbe je turistična oživitev opuščenih površin nekdanjega mizarstva, kjer naj bi zrasel tudi razgle- dni stolp Kristal. Parkirišče P+R bo torej predstavljalo novo izhodišče za parkiranje osebnega vozila in na- daljevanje poti po mestu z javnim kolesom. TINA STRMČNIK P+R-parkirišče Rogaška Slatina je ena od treh vsebin, ki jih je občina pripravila za jugovzhodni del zemljišča nekdanjega mizarstva, ki ga Gradnjo parkirišča, vredno 575 tisoč evrov, bo občina plačala iz lastnih proračunskih virov, del bo sofinanciralo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (Foto: Občina Rogaška Slatina) je odkupila leta 2019. V sklopu projekta bo urejenih 51 parkir- nih mest za osebna vozila, od tega bodo tri parkirna mesta namenjena invalidnim ose- bam. Za parkiranje turističnih avtobusov bosta bočno ob ce- sti na Tržaški hrib urejeni dve parkirni mesti. Zgrajene bodo še dovozna cesta do parkirišča in štiri podporne konstrukcije. Urejena bo dodatna avtomati- zirana izposojevalnica koles s petnajstimi priključki. Obmo- čje, kjer promet ni predviden, bo zasajeno z več kot sedem tisoč grmovnicami in drevesi. Parkirišče bodo krasile sadike ginka, lipe, javorja, jesena in drugega okrasnega drevja, ki jih je predlagal Zavod RS za varstvo narave. Vezni člen med omenjenim parkiriščem in že zgrajenim kolesarskim omrežjem bo nadhod Sonce. Izposojeno kolo bo mogoče vrniti na katerikoli postaji znotraj skupnega sistema občin Ro- gaška Slatina in Podčetrtek. V slatinski občini so trenutno urejene štiri postaje, v času dokončanja parkirišča P+R naj bi jih v mestu delovalo že osem. Naložba, ki jo bo zgra- dilo podjetje Gradnje Tadina, je vredna približno 575 tisoč evrov. Slednje bo parkirišče gradilo po delih, sorazmer- no z napredovanjem gradnje nadhoda in načrtovanega raz- glednega stolpa. Nove rekreativne površine? Kaj bodo še lahko počeli tisti, ki se bodo po nadho- du podali proti Tržaškemu hribu? Slatinski župan mag. Branko Kidrič meni, da sta omenjena infrastrukturna projekta, tako nadhod kot parkirišče, prvi korak k oži- vljanju tamkajšnjega obmo- čja. Pojasnil je, da je na tem območju skupno 22 tisoč kvadratnih metrov zazidalnih stavbnih zemljišč, od tega je v občinski lasti le zemljišče, veliko šest tisoč kvadratnih metrov. V občinski upravi so sicer že seznanjeni z načrti zasebnega lastnika, podje- tnika Zvonimirja Blažuna iz podjetja Puby land, ki na območju tamkajšnjega goz- da načrtuje ureditev dodatnih rekreativnih površin. Ta je že pred leti pri Razvojnem cen- tru planiranje Celje pridobil načrt za umestitev in ureditev sprehajalnih poti, paviljonov, hiš na drevesih, fitnesa na prostem in podobno. Pojasnil je, da so vse predvidene vse- bine usklajene s potrebnimi strokovnimi smernicami, saj so gozdovi na območju Trža- škega hriba zavarovani. Ker gre za nepridobitne vsebine, Blažun projekta ne more iz- peljati sam, je dejal. Zanj želi pridobiti morebitno sofinan- ciranje ali za uresničitev poi- skati partnerja. »Za območje vidim veliko priložnosti, ne- nazadnje sta Tržaški hrib in Janina najlepši vzpetini tik ob središču mesta.« Kaj se dogaja s stolpom? Slatinski župan je dodal, da bo trojček projektov hkrati z gradnjo razgledne- ga stolpa občini prinesel do- datno turistično ponudbo, kar bo po njegovem prepri- čanju spodbudilo urejanje preostanka degradiranega območja nekdanjega mi- zarstva in širšega območja Tržaškega hriba. Tudi če bi območje ostalo takšno, kot je, se bodo obiskovalci po besedah župana lahko čez nadhod podali proti tamkaj- šnjim sprehajalnim potem, ki so znane že več kot sto let, in do tako imenovane Palč- kove hišice, od koder je lep pogled na središče mesta. Kako napredujejo postopki za gradnjo razglednega stolpa Kristal? Po Kidričevih besedah bo projektna dokumentacija kmalu pripravljena. Razpisna dokumentacija bo predvidoma 10. septembra dopolnjena s po- pisi del, rok za oddajo ponudb izvajalcev naj bi se iztekel proti koncu septembra. Slovo poletju VELENJE – V soboto je Zavod za turizem Šaleške doline v sodelovanju z Mestno občino Velenje in s Športno zvezo Velenje pripravil zaključek kopalne sezone na Velenjski plaži. Slovo od poletja je bilo zaznamovano s pestrim za- bavnim, glasbenim in dejavnim celodnevnim dogajanjem. Organizatorji so poskrbeli za kulinarično ponudbo, špor- tne in rekreativne igre, animacijo na in ob vodi. Rekordno kopalno sezono so v poznem poletnem večeru zaokrožili glasbeni ritmi. Velenjska plaža je v zadnjih letih pravi poletni »hit«. Kot so sporočili iz Zavoda za turizem Šaleške doline, ki plažo upra- vlja, so letos poleti našteli več kot sto tisoč obiskovalcev, več kot 25 tisoč ljudi se je zabava- lo tudi v tamkajšnjem vodnem parku. Poleg domačinov, ki z veseljem obiščejo ponudbo Velenjske plaže, so letos med obiskovalci opazili tudi več Primorcev, česar so v Velenju še posebej veseli. Sicer pa ko- palci prihajajo iz vseh krajev Slovenije (Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Slovenj Gradec, Novo mesto, Murska Sobota, Postojna …). »Plaža, ki že tri leta zapo- red ponosno nosi naziv naj- boljšega naravnega kopališča v Sloveniji, je izvrstno izho- dišče za sprehode, kolesarje- nje, jezdenje okoli jezer, za plavanje, supanje, jadranje in otroške vragolije v vodnem parku, za sprostitev v prije- tnih lokalih in za presenetlji- va odkritja potopljenih vasi. Skratka popolna sprostitev z izvirnimi doživetji,« je pre- pričana direktorica zavoda Alenka Kikec. Popolna je bila tudi zaključ- na prireditev, ki je naznanila konec kopalne sezone. Obi- skovalci so lahko igrali nogo- met, rokomet, badminton in namizni tenis ali se preizku- sili na atletskem, motoričnem in SUP-poligonu. Za pravilno izvedbo dejavnosti in širje- nje dobre volje so poskrbeli usposobljeni animatorji. Ker želijo v Šaleški dolini tudi v prihodnje spodbujati zdrav in dejaven življenjski slog, so bile vse dejavnosti in izposoja rekvizitov ta dan brezplačni. Predstavili so se tudi športni klubi in društva iz Šaleške doline. LKK, foto: SHERPA Velenjčani so poletju v slovo pomahali ob glasbeni spremljavi ansambla Stil in skupine Chateau. Manj kopalnih dni, a dober obisk SLOVENSKE KONJICE – Vrata je konec avgusta zaprl konjiški bazen, ki je po pre- novi in ponovnem odprtju sredi julija lani postal med občani zelo priljubljena špor- tno-rekreacijska točka druže- nja v najbolj vročih dneh leta. Da so ga Konjičani vzeli za svojega, priča tudi to, da so v letošnji sezoni prodali več kot 200 sezonskih vstopnic. Bazen v Slovenskih Konjicah, o katerem se je pred leti veliko pisalo predvsem zaradi neso- glasij glede prenove, že drugo poletje spet služi svojemu na- menu. Vrata je letos odprl na državni praznik, 25. junija, zadnji kopalni dan je bil 31. avgust. Kot je povedala Laura Krančan, direktorica Zavoda za šport Slovenke Konjice, so se nadejali 67 kopanih dni, na Največ obiskovalcev so na bazenu v Slovenskih Konjicah našteli 13. julija, in sicer 437. Najmanj, samo štirje, jih koncu so jih našteli 54 in 9.332 je prišlo 26. avgusta. kopalcev. »Z obiskom smo za- dovoljni. Žal nam vreme, od katerega smo v celoti odvisni, v zadnjem delu ni bilo najbolj naklonjeno. V zadnjih tretjini avgusta so se temperature le redko dvignile nad 22 stopinj Celzija, kar je botrovalo slabše- mu obisku. Avgusta je bil bazen zaprt deset dni, v juliju tri,« je še dejala Krančanova. Največ kopalcev v enem dnevu so našteli 13. julija, ko se je na bazenu hladilo 437 ljudi, najmanj jih je na bazen prišlo 26. avgusta, ko so zapla- vali le štirje. Razveseljiv je podatek o pro- danih sezonskih vstopnicah, teh so prodali več kot 200. Eden od imetnikov sezonske karte je bazen obiskal kar 43- krat, zato se so v Zavodu za šport odločili, da mu bodo se- zonsko karto za prihodnje leto podarili. Pestro spremljevalno dogajanje Kot upravljavca bazena sta v tej sezoni sodelovala že ome- njeni zavod za šport in Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, kjer so skrbeli pred- vsem za kakovost vode. Kot dobra poteza se je izkazala tudi odločitev o pripravi pestre- ga spremljevalnega programa. »Dobro so ga sprejeli tako obi- skovalci kot izvajalci, klubi in društva, ki so na ta način lahko ljudem podrobneje predstavi- li svojo dejavnost. Obiskovalci so lahko spoznavali različne športe in dejavnosti – twir- ling, jogo, šah, taborništvo, košarko, gostili smo kar nekaj glasbenih gostov in izobraže- valnih delavnic zdravega ži- vljenjskega sloga. Menim, da gre za zmagovalno kombinaci- jo sodelovanja,« je zadovoljna Krančanova. Kot je še dejala, trenutno še ne delajo načrtov za prihodnje leto. Najprej bodo pripravili vsa potreba poročila, se nato sestali s predstavniki komu- nalnega podjetja in občine ter nato skupaj zarisali obrise pri- hodnje sezone, za katero ver- jamejo, da bo še uspešnejša. Kot je priznala sogovornica, so v zadnjih dveh mesecih zbrali kar nekaj predlogov in pobud za nadgradnje in izboljšave: »Upam, da jih bomo do priho- dnje sezone uspeli čim več tudi uresničiti.« LKK, foto: ZŠSK 10 KULTURA Št. 36, 9. september 2021 VELENJE – Pika bo spet obarvala mestne ulice Smeh in igra za vse V Velenju je že vse pripravljeno na predajo oblasti. Mesto si bo jutri, ko se bo uradno začel že 32. Pikin festival, za pet dni nadelo pikčasto ogrinjalo. V barvitem svetu kulture in umetnosti se bodo majhni in veliki otroci lahko zabavali na kar 12 prizoriščih v mestu. V času festivala bodo odprta številna mestna razstavišča, k ogledu bodo vabile tudi kinopredstave. Pika bo tokrat tudi dobrodelna, podprla bo organizacijo Rdeči noski. LEA KOMERIČKI KOTNIK »Ne glede na vse ukrepe bo Pika tudi letos prišla v Velenje,« je nekaj dni pred uradnim začetkom najbolj pikastega festivala potrdila Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, kjer že vsa leta snujejo edinstven otroški V barvitem svetu kulture in umetno- sti se bodo majhni in veliki otroci lahko zabavali na kar 12 prizoriščih v mestu. (Foto: arhiv NT, Andraž Purg – GrupA) festival, na katerem uživajo vse generacije. Tudi letos bo Pika domova- la v središču mesta, kamor se je »preselila« lani. »Po uspe- šnem 30. festivalu smo sogla- sno potrdili, da je Pika mesto res lepo obarvala in da je na mestne ulice prinesla veliko smeha ter radosti. Od 10. septembra bo tako spet zelo živahno na Titovem trgu in na mestnem igrišču ter na vseh okoliških travnikih.« Pika je za letošnje rajanje namreč pripravila kar 12 pri- zorišč, kjer se bo zabavala s prijatelji. Skupaj bodo lahko prisluhnili različnim koncer- tom, gledališkim, uličnim in lutkovnim predstavam, lahko bodo ustvarjali v različnih de- lavnicah, plesali in se pred- vsem dobro igrali. Slogan letošnjega festivala je Igra za vse. »V osrčje leto- šnjega festivala smo postavili igro. Preprosto, univerzalno, večno zanimivo. Igrivo otro- štvo je srečno otroštvo in naj bo takšen tudi 32. Pikin festi- val. Tu bomo spoznavali stare in nove igre, ulične, namizne, ustvarjalne in zabavne. Igre bomo izdelovali, se med igro učili, ustvarjali in se pred- vsem zabavali. Pika pravi, da je to zelo pomembno. In mi se z njo strinjamo,« pravi Barbara Pokorny. Projekt celega mesta V Velenju se bo tako mo- goče igrati vse do 15. sep- tembra, organizatorji so pri- pravili res zelo pestro paleto gledaliških, lutkovnih in glas- benih dogodkov. »Tudi letos je to skupni projekt našega mesta, tako da pri ustvarjanju sodelujejo vsi velenjski javni zavodi, ki bodo svoje vsebine predstavili v umetniških četr- tih, živahno bo tudi v velenj- skem kinu,« je še povedala Pokornyjeva in vse povabila, da skupaj s Piko vstopijo v nove svetove umetnosti ter raziščejo različna področja kreativnega udejstvovanja. Sicer pa je bilo v Velenju pikasto in živahno tudi že v dneh pred uradnim odprtjem festivala, ko so organizatorji odprli kar pet Pikinih razstav. Barbara Pokorny, direktorica Festi- vala Velenje, je vesela, da so imeli s sodelavci dovolj poguma in da so se odločili, da bodo tudi letos Piko povabili medse. Pika in Rdeči noski Letos bo v vlogi častne po- kroviteljice Pikinega festivala Eva Škofic Maurer, klovnesa in ustanoviteljica dobrodel- nega projekta Rdeči noski. Obiskovalci bodo lahko za- nimivo in navdihujočo gospo velikega srca spoznali tako v vlogi klovnese kot tudi oseb- no na večeru s častno pokro- viteljico, ki bo v petek zvečer. Ker je letošnja častna pokro- Slikali v čast Ipavcem Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je v sodelovanju z občino minulo soboto organiziralo mednarodno slikar- sko-kiparsko kolonijo z imenom Ipavčeva paleta – Josip Ipavec. Slikarsko-kiparska kolonija, ki je bila tokrat izvedena že četrtič, nosi ime po sloviti šen- tjurski družini Ipavec. Njen potomec slikar in scenograf Joži Ipavec je v likovno umetnost uvedel motiviko pokrajine v dolini Voglajne. Letošnja kolonija je sicer imela podnaslov Josip Ipavec, saj mineva sto let od smrti tega znamenitega glasbenika in zdravnika. Letos na pobudo šentjurske občine leto Josipa Ipav- ca obeležujemo na ravni celotne države. Udeleženci kolonije so se minulo soboto zbrali pred Galerijo Zgornji trg, kjer so si ogle- dali razstavo. Nato so se odpravili na ogled Ipavčeve hiše z vrtom. Ustvarjalci so prejeli vsak po dve platni, ustvarjali so do poznega popoldneva. Slike morajo dokončati do za- dnje septembrske srede. Nastala dela bodo predstavljena na razstavi v petek, 22. oktobra, v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju. TS Foto MČ Obutev kot motiv bolj ali manj prezrta V Savinovem likovnem salonu je do 2. oktobra na ogled skupinska razstava čla- nov likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva (KUD) Žalec z naslovom V dvoje gre lažje. Sedemnajst članov sekcije je prispe- valo sedemintrideset likovnih del. Na odprtju razstave, ki je bilo prejšnji četr- tek, je v uvodu zbrane nagovoril Uroš Govek, strokovni delavec za kulturo pri ZKŠT Žalec, ki je med drugim povedal, da je vsakoletna raz- stava žalskih ljubiteljskih slikarjev priložnost, da na ogled postavijo svoje videnje sveta, ki ga spretno prelivajo na slikarska platna. To organizirano počnejo že od leta 2003. »Ustvar- jalnost in zavzetost članov sta razloga, da so likovniki v osemnajstih letih dosegli vrh ama- terskega slikarstva. Ustvarjajo v različnih teh- nikah in raziskujejo različna stilska področja. Vsak zase razvija svojo likovno pot. Večkrat letno se člani likovne sekcije javno predstavijo s skupinskimi in samostojnimi razstavami.« Več o nastalih delih in temi razstave je po- vedal mentor likovne sekcije KUD Žalec, aka- demski slikar in likovni pedagog mag. Uroš Potočnik. »V zgodovini umetnosti je bila obutev kot motiv bolj ali manj prezrta, a kljub temu prisotna. Vedno pa je obutev povezana z našim družbenim položajem. Mladi različ- no obutev razumejo kot iskanje identitete in pripadnost posamezni skupini ali gibanju. Obutev odraža finančni status posameznika, z njo iščemo individualnost in poudarjamo posameznikov karakter. V preteklosti je bilo drugače. Veljala so jasna pravila, kako je moral biti posameznik obut,« je izpostavil Potočnik. ŠO Poznopoletni festival ŠMARTNO OB PAKI – Kljub temu, da čas prireditvam in druženju ni najbolj prijazen, so v Mladinskem centru Šmartno ob Paki uspeli ponovno sestaviti odličen in raznolik program letošnjega Poznopoletnega festivala. Ta že nekaj zadnjih let lepo popestri septembrske konce tedna in tako je tudi tokrat. »Močno prepričanje, da bomo uspeli, nas je vodilo in veseli smo, da smo ne glede na vse zagrizli v to,« pravi direktorica Mladinskega centra Šmartno ob Paki Mirjam Povh. Čeprav so prve prireditve pričakali s kar nekaj strahu, se je že ob uvodnem, še avgustovskem kon- certu skupine Il Divji pokazalo, da ljudje potrebujejo tovrstna druženja. Prvi septembrski petek so se v Šmartnem predstavili velenjski gledališčniki s predstavo Ne sprehajaj se, no, vendar čisto gola. Glasbena sobota je pripadla domači petčlanski zasedbi Preprosto črni, ki letos praznuje deset let. Jutri bosta za smeh in solze poskrbela stand up komika Uroš Kuzman in Perica Jerković. Prihodnji petek bo jesenski večer z glasbo obarvala Eva Boto, festival bodo v soboto, 24. septembra z akustičnim koncertom zaključili rokerji Fed horses in Čedahuči. LKK Št. 36, 9. september 2021 KULTURA 11 Ko oblast prevzame Pika Ne samo da Pika s prihodom mesto ogrne v pikčasto ogrinjalo in mu nadene barve ter širok nasmeh, ampak za čas festivala prevzame tudi mesto županje. Čeprav bo župan Peter Dermol za pet dni predal oblast, pravi, da bo z enim očesom ves čas opazoval, kaj se v mestu dogaja. Odkar se je Pikin festival z obale jezera preselil v središče mesta, Pika še lažje obvladuje dogajanje v mestu, nenaza- dnje je županska pisarna v neposredni bližini osrednjega odra. Čeprav z nasmehom na obrazu, vendarle z nekaj previ- dnosti župan Peter Dermol začasno predaja oblast. »Pika Nogavička je zelo radoživa in navihana, a tudi zelo ›odbite‹ ideje ima,« pravi župan in prizna, da bo Piki v času njenega županovanja ves čas gledal pod prste. »Predvsem zato, da ne bi Pika, potem ko bo odšla, za seboj pustila prevelikega kaosa in nam s tem nakopala preveč dodatnega dela,« pove v smehu. »Vesel sem, da Pika Nogavička vsako leto pride in da so jo otroci vzeli za svojo. Tako otroci kot starši se vedno radi družimo z njo. Verjamem, da bo, če nam bo letos vreme služilo, to zelo dobro obiskan festival. Pika zagotavlja vse, kar v teh časih najbolj pogrešamo in potrebujemo. Preprosto, iskreno druženje in igro,« pravi Peter Dermol, ki se veseli naslednjih nekaj dni, čeprav ta čas ne bo župan. Pika Nogavička sporoča: »Med 10. in 15. septembrom bo v središču Velenja zanimiv, igriv, kulturno-vzgojen in zabaven festival. Čeprav je festival še vedno ›mini‹, bodo doživetja, ki jih pripravljam, absolutno ›maksi‹. Pripravite se na zanimivo festivalsko raziskovanje in igranje na vse pretege, saj je tema letošnjega festivala Igra za vse. Pričakujem vas z novimi in s starimi igrami, z novimi in s starimi upi in pričakovanji. Z zvoki in barvami odrov, razstavišč in pouličnih vragolij vas bom popeljala na nepozabno avanturo igrivih dogodivščin!« Pika je pripravljena in festival se lahko začne. telji od blizu in daleč zbirala prispevke v podporo prav po- sebnim klovnom. Rdeči noski namreč otrokom in njihovim staršem ter tudi bolnišnič- nemu osebju lepšajo včasih težke dni na poti do zdravja. Barbara Pokorny je ob tem dodala še, da so častne po- kroviteljice oziroma ambasa- dorke festivala vselej izjemne ženske, ki delujejo v dobrobit otrok in širijo dober glas o le- pih vrednotah. Sprejem olimpijcev Pika bo v družbi župana Mestne občine Velenje Petra Dermola v okviru uradnega odprtja festivala pozdravila velenjske olimpijce, ki so iz- jemno uspešno nastopali na olimpijskih in paralimpijskih igrah v Tokiu. Sprejema se bodo udeležili zlata športna plezalka Janja Garnbret, se- lektor slovenske plezalne re- prezentance Gorazd Hren in srebrno-bronasti parastrelec Gorazd Franček Tiršek. Svetovna prvakinja v bal- vanskem plezanju in v težav- nosti Janja Garnbret, članica Društva Šaleški alpinistični viteljica močno vpeta v or- ganizacijo Rdeči noski, se je Pika odločila, da bo tudi ona dobrodelna in da bo s prija- odsek in večkratna naj špor- tnica leta v mestni občini Ve- lenje, je na olimpijskih igrah v Tokiu osvojila zlato medaljo v kombinaciji. Plezalno kariero je začela v Velenju pod men- torstvom trenerja Gorazda Hrena, ki je zdajšnji selektor slovenske plezalne reprezen- tance. Gorazd Franček Tiršek, član Strelskega društva Mrož Velenje in večkratni naj špor- tnik invalid v mestni občini Velenje, je na paralimpijskih igrah v Tokiu pred dnevi osvo- jil srebrno in zlato medaljo. Na olimpijskih igrah v Tokiu je nastopila tudi Velenjčanka Anita Horvat, atletinja, ki bo na dan sprejema zaradi tek- movanja odsotna. Zanjo bo občina sprejem pripravila 18. septembra v okviru prireditve Velenje se predstavi. Takrat se bodo poklonili tudi članom Rokometnega kluba Gorenje Velenje, ki so konec maja letos osvojili četrti naslov državnih prvakov. Foto: SHERPA Vsi organizatorji kulturnih dogodkov, kamor sodi tudi Pikin festival, so zavezani k spoštovanju PCT-pogoja. »Vse obiskovalce prijazno prosimo za strpnost in razumevanje. Pikini pomočniki bodo namreč pri vseh naših vstopnih točkah morali pov- prašati po dokumentaciji, s katero bodo dokazova- li, da so bodisi preboleli covid, da so se cepili ali da so opravili test,« poziva in opozarja direktorica Festivala Velenje. Kot obljublja, bodo skušali vse protokole čim bolj poenostaviti. Med obiskovalce bodo razdelili dnevne zapestnice, kar pomeni, da bodo ti zgolj na enem prizorišču enkrat morali izkazati izpolnjevanje pogojev z dokumentacijo, zapestnica pa bo veljala kot dokazilo na vseh osta- lih prizoriščih. »Vse prijazno prosimo, da pridejo le, če so res zdravi, in da upoštevajo vse zapovedi, ki jih bo Pika postavila.« Udeleženci razstave so Irena Čater, Anton Holobar, Tatjana Hren, Julija Juhart, Franc Kadivnik, Uroš Koceli, Ida Kra- šovic, Elizabeta Kuder, Erna Krumperger, Jože Leskovšek, Sabina Majcen, Majda Smerkolj, Jožica Sovinc, Magda Šala- mon, Franica Šporn, Marta Vošnjak, Tanja Vovk Petrovski. Kamišibaj je doma v Velenju Velenjski grad je minuli konec tedna gostil že 9. slovenski festival kamišibaj gle- dališča. Ustvarjalci so v enem dnevu ponudili na ogled kar 33 predstav. Strokovno komisijo sta najbolj prepričala Janja Stopar in Uroš Kuzman, ki sta prejela glavno nagrado zlati kamišibaj. Slovenski festival kamišibaj gledališča se je v atriju velenjskega gradu začel z odprtjem razstave kamišibaj ilustracij predstave Putkina smrt avtorice Irene Rajh, lanske dobitnice nagrade zlati kamišibaj. V soboto so v tekmovalnem delu ustvarjalci odigrali 23 predstav za otroke in deset za odrasle. Vse predstave je pozorno spremljala strokovna komisija – mag. Martina Peštaj, urednica otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija, doc. dr. Nima Žavbi, predstojnica katedre za govor na AGRFT, in Miha Cojhter, mag. računalniških znanosti in vodja Vzorčnega mesta Velenje. Najvišje priznanje, zlati kamišibaj, sta si z avtorsko predstavo Saga o izgubljeni sreči priigrala Janja Stopar in Uroš Kuzman. Posebno priznanje je prejela Maja Kunšič, ki je navdušila s predstavama Medved, ki ga prej še ni bilo, in čudežni gozd ter Sorojenca. Posebno priznanje za kamišibaj za odrasle je za predstavo Trije primeri Daniila Harmsa prejela Jelena Sita, posebno priznanje za dokumentarni literarni kamišibaj pa Vanja Iva Kretič, ki se je predstavila z uprizoritvijo Kajuh. LKK, foto: Bina Vista Nagrada za Kuretovo kritično ost Zlati kamišibaj sta si na 9. slovenskem festivalu kamišibaj gledališča prislužila Janja Stopar in Uroš Kuzman z avtorsko predstavo Saga o izgubljeni sreči. Robert Kuret je prejemnik Stritarjeve nagrade za mlade- ga literarnega kritika. Dru- štvo slovenskih pisateljev (DSP) je omenjeno nagrado podelilo minulo soboto na prireditvi v Rogaški Slatini v sklopu 18. festivala Pranger. Žirija, ki so jo sestavljali lan- ska nagrajenka in predsednica žirije Veronika Šoster, Marti- na Potisk in Zoran Pevec, je v utemeljitvi izpostavila, da je nagrajenec natančen bralec ter pretanjen in zagnan presojeva- lec literarnih del. Kot še piše v utemeljitvi, se njegova kritiška besedila ne bojijo ubiranja ne- uhojenih poti, zato je njegovo pisanje spontano in polno ne- pričakovanih izhodišč, sklepov ali zasukov. Kuret se ukvarja s kritiko in z esejistiko na podro- čju filma in literature. Je redni literarni kritik za Delove Knji- ževne liste in Literaturo, redni filmski kritik in esejist za reviji Ekran in KINO!, objavlja tudi pri Vrabcu Anarhistu, Dialo- gih, Arsliteri in Razpotjih. Na največjem slovenskem festiva- lu kratkega filma FeKK je pro- gramski selektor slovenskega in mednarodnega tekmovalnega programa, v okviru društva KINO! deluje tudi kot mentor na filmsko-kritiški delavnici Ostrenje pogleda. Festival Pranger, ki je po- vezal Ljubljano in Rogaško Slatino, je bil letos med 31. avgustom in 4. septembrom. Mednarodni del festivala bo iz- veden oktobra oz. novembra v Ljubljani. TS 12 NAŠA TEMA Št. 36, 9. september 2021 Pogoj testiranja očitno ne velja za vse enako Zmeda zaradi testiranja zaposlenih Spremembe odlokov, ki so vezani na zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom, so vnesle nemalo zme- de, javno predvsem na področju vzgoje in izobraževa- nja. To je jasno zadnje leto, saj so na to javno opozarjali tudi ravnatelji. Iz nekaterih vzgojnih in izobraževalnih zavodov smo v zadnjih tednih dobili nekaj podatkov, da pogoj testiranja ne velja za vse enako. SIMONA ŠOLINIČ Testiranja bi morali opra- vljati tudi zaposleni, ki so cepljeni z enim odmerkom cepiva. A nekateri po drugi odmerek (pri cepivih, kjer je drugi odmerek načrtovan) niso odšli. Znotraj kolekti- vov se je med dopusti oči- tno to nekoliko pozabilo, pri čemer ob vrnitvi z dopusta nekateri, ki so delno cepljeni, prihajajo v službo brez testi- ranja, saj jih nihče ne vpraša, ali so cepljeni tudi z drugim odmerkom. Nekaterim de- lodajalcem je zadoščalo, da je nekdo bil cepljen s prvim odmerkom in so delavcu za- upali, da bo še z drugim, kar se ni zgodilo. Vmes je minil čas, pri čemer se v kolektivih »skrivajo« tudi takšni, ki izi- gravajo sistem. Iz neuradnih pogovorov z zaposlenimi in z ravnatelji ali direktorji javnih ustanov je razvidno, da se to še vedno dogaja, marsikdo pa se boji izigravanja tudi pri samote- stiranju, kjer bo izvajanje te- meljilo predvsem na zaupanju zaposlenim. A ravnatelji in di- rektorji dodajajo, da je pri tem »preverjanju«, ki ne sme biti nadzor, ampak upoštevanje prostovoljnega dokazovanja zaposlenih o cepljenju, ključ- no zaupanje. Vse to neupošte- vanje predpisov zaposlenih trči še v zakonodajo, ki varuje osebne podatke. Nadalje se odpira vprašanje, kako bodo izvajanje (samo)testiranja za- poslenih nadzorovali inšpek- torji, ne le delodajalci. Zako- nodaja naj bi ščitila delavca in delodajalca, vmesna pot pa je več kot očitno zaupanje. Včasih je to na trhlih temeljih. Kajti če zaposleni vodstvu ni izkazal, da ni cepljen z dvema odmerkoma ali če vodstvo mi- sli (brez dokazila), da je dela- vec drugi odmerek prejel (če je prejel že prvega), bo tudi pri samotestiranju enako: ta dela- vec se pač ne bo samotestiral. Čeprav bi se moral. Foto: Pixabay »Okrožnica je jasna in razumljiva« »Vsi ravnatelji v vzgoji in izobraževanju so pred za- četkom šolskega leta, 24. avgusta, dobili okrožnico. Ta je napisana zelo jasno in razumljivo, kako ravnati v določenih primerih,« pravi Jadranka Zupanc, univ. dipl. prav. in strokovna sodelavka glavnega odbora za pravne zadeve in pravna svetovalka za področje osnovnih šol pri Sindikatu vzgoje in izobra- ževanja Slovenija. Okrožnica ni napisana v pravniškem jeziku, ampak preprosto, postopki so razlo- ženi po korakih. »Kdor od zaposlenih ni prebolevnik ali polno cepljen, ga mora ravna- telj poslati na testiranje. De- lavec je dolžan iti na testira- nje, kar pomeni, da predpisi ne urejajo načina preverjanja pogoja, ampak pravijo, kaj je to pogoj in s čim zaposleni PCT dokazuje delodajalcu,« pravi sogovornica. Torej če delavec dokazila nima ali ga prostovoljno ne želi po- kazati, ga mora delodajalec napotiti na testiranje. Če te- Vprašanje, zakaj je prihajalo oziroma prihaja do morebitnega izigravanja pri zaposle- nih, ki niso cepljeni z obema odmerkoma in bi se morali testirati, a se nekateri niso, smo poslali tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kljub temu da smo inštitut prosili, naj nas ne napoti na zdravstveno ministrstvo, saj smo vprašanja tja že poslali, in da želimo odgovore od inštituta, so nam odgovorili: »Na NIJZ vam na predmetna vprašanja ne mo- remo podati odgovorov, saj so za njih pristojne druge institucije, obe resorni ministrstvi - Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo RS za zdravje, za nadzor pa Zdravstveni inšpektorat RS. V tej luči predlagamo, da vprašanja naslovite tudi na ostali dve instituciji, poleg ministrstva za zdravje.« Mimogrede, odgo- vorov z zdravstvenega ministrstva (pod okrilje katerega spada zdravstveni inšpektorat) do zaključka redakcije nismo dobili. Jadranka Zupanc, univ. dipl. prav. in strokovna sodelavka glavnega odbora za pravne zadeve in pravna svetovalka za področje osnovnih šol pri Sindikatu vzgoje in izobraževanja Slovenija. (Foto: sviz.si) stiranje zavrne, so predvide- ni morebitni ukrepi in pogoji, kako naj delodajalec ravna. »Verjamem, da je malo zapo- slenih, ki ne želijo izkazati PCT-pogoja, saj jih je večina vendarle cepljena v primerja- vi z lani,« dodaja Zupančeva. Ob tem poudarja, da je okro- žnica strnjena razlaga vseh predpisov, ne le s področja zaščite pred okužbami z no- vim koronavirusom, ampak tudi s področja predpisov, ki urejajo pogodbeno razmerje in pravice ter dolžnosti, ki pojasnjujejo, kako ravnati, če kdo obveznosti iz delovnega razmerja ne izvršuje. Pravna strokovnjakinja še omenja, da je vprašanje, kako podrobno so ravnatelji okrožnico prebrali in kako so se zapisano v njej odloči- li vnesti v delovanje. Hkrati tudi, koliko so s podatki iz okrožnice seznanili delavce. »Največ zapletov je tam, kjer je pretok informacij znotraj kolektiva slabši, kjer ni po- govorov. Konec avgusta so se zaposleni vračali na delovna mesta po dopustih in takrat bi v kolektivih te stvari morali razjasniti. Se pogovoriti, kdo je prebolevnik, kdo se je cepil in kdo ima zdravstveno po- trdilo, da je za cepljenje ne- primeren. Res je, da obstajajo očitki ministrstvu za izobra- ževanje, znanost in šport, da so bili napotki dokaj pozni, vendar interni pogoji in pogo- vori o deležu precepljenosti v kolektivu niso vezani na šolsko ministrstvo, ampak na kolektiv,« dodaja Zupančeva. Ali kdo ravna malo po svoje? Ves čas poudarja, da so napotki, ki jih je ministrstvo poslalo šolam, jasni in zapi- sani tako, da jih razume vsak. »Če jih določen ravnatelj mo- rebiti ne bere ali ravna malo po svoje oziroma ima samo informacije, ki jih sliši v me- dijih ali v pogovorih s prijatelji in znanci, se potem to zrcali v načinu njegovega delovanja. Pri preverjanju PCT-pogoja pri zaposlenih ne moremo zaklju- čiti, da je prisilno, ker prisila ni dopustna. Morda kdo ravna enako kot pri drugih rečeh, da ima priljubljene in manj pri- ljubljene zaposlene, in bo za koga ravnal ugodno, za dru- gega ne. Morda ima ravnatelj podpornike in misli, da bo do njih nekoliko bolj mil. Težko ocenim, zakaj naj bi prihajalo do tega, da za koga testiranje ne velja. Morda zaradi zave- stnih preferenc, naklepnega kršenja predpisov ali zaradi malomarnosti, ker kdo ni do- bro prebral okrožnice. Ljudje se lahko ideološko prepiramo, ampak to niso razprave za de- lodajalce. Ti morajo ravnati po predpisih,« pravi sogovornica. »Kajti predpis, ki je zapisan v uradnem listu, velja, dokler ga ›s sveta ne spravi‹ ustavno sodišče. Če torej predpis velja, ga ljudje morajo spoštovati. Ravnatelji imajo tudi priporo- čilo, naj se ne prerekajo z raz- ličnimi civilnimi iniciativami,« še pojasnjuje Zupančeva. Okrožnica ne omenja odpovedi Kljub temu da se je med zaposlenimi v šolstvu razširil strah, da neupoštevanje PCT- -pogoja v službi pomeni tudi odpoved, Zupančeva pravi, da to v okrožnici ni zapisa- no: »Navedeni so morebitni ukrepi, ki se ne nanašajo na neizpolnjevanje PCT-pogoja, ampak na zavračanje delovnih obveznosti, kar pomeni testi- ranje. Okrožnica razblinja vse strahove, kaj kdo sme in česa ne sme. Natančno branje prav tako pojasni marsikatero stvar, ki vnaša slabo voljo v odnose.« Na sindikat vzgoje in izobra- ževanja člani naslavljajo tudi vprašanja, ali jim resnično grozi odpoved v primeru ne- upoštevanja določenih pravil, ki veljajo v tem času glede na epidemiološke razmere. »Naša pravila o nudenju pravne po- moči so jasna. Generičnih odgovorov ni. Če bo kdo dobil krivdno odpoved, ni nujno, da se bodo razlogi za ta ukrep navezovali na covidno situaci- jo, lahko se bodo na določene nepravilnosti iz delovnega raz- merja. Takšne stvari je težko komentirati. Če je nekdo ce- pljen, ne pričakujem, da tega ne bi izkazal delodajalcu, saj bi s tem ogrozil sebe. Ne priča- kujem nerazumnega delovanja ali masovnih primerov,« pravi sogovornica. Samotestiranje temelji na zaupanju? Situacija se spreminja iz dne- va v dan. Zadnji odlok je odprl vrata možnosti samotestiranja za zaposlene. Šolsko ministr- stvo je bilo tudi predlagatelj takšnega načina preverjanja morebitnih okužb z novim koronavirusom. »Zdravstvena stroka tega predloga ni kate- gorično zavrnila. Na podlagi tega, da je ponekod visok delež cepljenih, verjamem, da bo sa- motestiranje obvezno za malo zaposlenih. S tem bi razbreme- nili tudi zdravstvene delavce,« dodaja Zupančeva. Testiranje zaposlenih, kadar teste izvajajo zdravstveni delav- ci, pomeni dodatne stroške in več organizacije za vzgojne in izobraževalne zavode. Več o sa- motestiranju bo znano ta teden. Treba bo namreč doreči, kje se bodo zaposleni samotestirali. Ta del bo odvisen od zaupa- nja. Če bo ravnatelj tako preso- dil, bo na primer lahko dovolil zaposlenemu testiranje doma. Tako bi se lahko odločil, če se bo v kolektivu moralo testira- ti manjše število zaposlenih. Če jih bo več in bo želel večji nadzor oziroma bo zaupanje manjše, bi se zaposleni lahko samotestirali v šoli. Glede na to, da sedanji način testiranja stroškovno obremenjuje delo- dajalca, kadrovsko predvsem zdravstvene delavce, organiza- cijsko pa zaposlene, je možno pričakovati, da bo šolstvo samo- testiranje zaposlenih sprejelo z odprtimi rokami. »Težko kot pravnica odgovo- rim na vprašanje, kako varna je ta metoda pri zamejevanju viru- sa. To je vprašanje za zdravstve- ne strokovnjake. A je – politič- no gledano – prehod iz strožjih ukrepov na raven zaupanja državljanov velik preskok,« za- ključuje Zupančeva. Št. 36, 9. september 2021 NAŠA TEMA 13 Zapleten krog predpisov Z Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam na vprašanja o izigravanju obveznega testiranja odgovorili bolj kot ne v pravniškem jeziku in odgovore podkrepili z navedbami zakonodaje. Ob tem so dodali, da predpisi, sprejeti na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, in predpisani pogoji za opravljanje posameznih dejavnosti ter storitev z namenom zajezitve in obvlado- vanja nalezljive bolezni covid-19 »ne sodijo v pristojnost ministrstva za delo«. Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa temeljno odgo- vornost delodajalca za varnost in zdravje delavcev. »V prime- ru spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na sprejeto oceno tveganja, med ta sodi tudi ne- varnost za okužbo z novim ko- ronavirusom, delodajalci opra- vijo revizijo ocene tveganja in sprejmejo ustrezne ukrepe, pri čemer se posvetujejo s strokov- nim delavcem za varnost pri delu in z izvajalcem medicine dela,« navajajo na ministrstvu. Iz zakona je razvidno, da morajo biti vsi ukrepi, ki jih delodajalec izvaja z name- nom zagotovitve varnosti in zdravja pri delu, za delavce brezplačni, prav tako zdra- vstvene posledice opravlja- nja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ali posegati v njegov z delom pridobljeni materialni ali socialni položaj. To pomeni, da mora stroške testiranja, ki preverja okužbo z novim koronavirusom, pre- vzeti delodajalec. Delavec ima tudi dolžnosti A pri tem so pomembne tudi obveznosti delavca. »V skladu z Zakonom o delov- nih razmerjih je temeljna obveznost delavca, da vestno opravlja delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Spoštovati in izvajati mora tudi predpise ter ukrepe var- nosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdrav- je drugih oseb,« navajajo na ministrstvu. Pri tem je zdaj že jasno tudi, da je epidemija po- segla v osebne podatke zapo- slenega. Ta je dolžan obvestiti delodajalca o okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje nje- govih pogodbenih obveznosti. »V zvezi z dolžnostjo obvešča- nja delodajalca izpostavljamo pravico delavca do zasebnosti in na obveznost delodajalca, da varuje in spoštuje delavče- vo osebnost ter upošteva in ščiti njegovo zasebnost,« poja- snjujejo na ministrstvu. Hkrati dodajajo, da bi bilo v luči na- vedenega primerno presojati, kakšne dodatne zahteve v okviru dolžnosti obveščanja delodajalca bi bile dopustne oziroma sorazmerne. Sorazmernost »Testiranje in cepljenje sta zdravstvena ukrepa, zato je glede pravnega položaja oseb v zvezi s tem, torej pravic in obveznosti delavca oziroma delodajalca, primerno najprej upoštevati predpise, ki nave- dena ukrepa podrobneje ureja- jo. Učinki teh predpisov imajo lahko posledice glede na pravi- ce in obveznosti iz delovnega razmerja, zato jih je primerno presojati tudi z vidika tistih določb delovnopravne ure- ditve in načel delovnega pra- OB ROBU Je vam kaj jasno? Verjetno je tudi vam iz celotnega prispevka razvidno, da tudi odloče- valcem v naši državi ni veliko jasno. Potem ni čudno, da lahko v kolek- tivih, kjer je PCT-pogoj, prihaja do izigravanja sistema. Osnovni in preprosti vprašanji, ki smo ju imeli, sta le, zakaj lahko prihaja do tega, da nekdo, ki je ce- pljen z enim odmerkom, ne opravlja testiranja in kdo je za to odgovoren. SIMONA ŠOLINIČ Morda se vam to na prvi pogled niti ne zdi velik problem. Predstavljajte pa si, da ste zaposleni v takšnem kolektivu in da ste cepljeni z dvema odmerkoma cepiva. Po drugem odmerku cepiva morate še vedno enkrat opraviti testiranje. Ali bi se vam zdelo pravično, da to velja za vas, ne pa tudi za sodelavca (ki ob tem morda niti ne upošteva ostalih pravil o zaščiti), ki se sploh ne testira, a bi se moral. Pač, cepil se je enkrat, da je lahko šel na dopust. In potem vse tiho je bilo, saj nikomur ni izkazal, da po drugi odmerek ni odšel. Nihče ga pa (zaenkrat) nič ne vpraša. Vodstvo ne ve, ali pa misli, da je šel še po drugi odmerek, v resnici pa ni. Iskanje krivca ni lahko. Je kriv delavec ali delodajalec? Kaj bo v primeru inšpekcijskega nadzora, če ta sploh bo? Kako to sploh preveriti, če je izkazovanje PCT prostovolj- no, neizpolnjevanje pa kršitev delovnih obveznosti? To so vprašanja, pri odgovorih pa se ne da izogniti navedbam kupa zakonodaje. Preprostega odgovora torej ni. Več kot očitno smo dregnili v pravo smer. Te dni nam iz nekaterih vzgojnih in izobraževalnih ustanov namreč že poročajo o tem, da vodstva – kolikor lahko – že poizvedujejo, ali so zaposleni polno ali le delno cepljeni … va, ki so glede izpostavljenih okoliščin upoštevana. Z vidika Zakona o delovnem razmerju je treba izpostaviti predvsem delavčevo splošno dolžnost obveščanja delodajalca v po- vezavi s pravico do zasebnosti in do varstva njegovih osebnih podatkov. Morebitne zahteve delodajalca v zvezi z delavče- vo dolžnostjo obveščanja in predložitve dokazil bi znotraj delovnopravne ureditve veljalo presojati ob upoštevanju in v okviru navedenih pravic delav- ca, gre torej za presojo soraz- mernosti posega v navedene pravice delavca,« dodajajo na ministrstvu. Kljub temu poudarjajo, da če delavec ravna na način, ki pomeni neupoštevanje ozi- roma neizpolnjevanje obve- znosti iz delovnega razmerja, predstavlja takšno ravnanje kršitev obveznosti in je lah- ko razlog za ukrepanje de- lodajalca v skladu z Zako- nom o delovnem razmerju. V primerih, ko delavec krši pogodbeno ali drugo obve- znost iz delovnega razmer- ja, je namreč v pristojnosti delodajalca, da se odloči, ali bo zaradi takšnih kršitev v okviru zakonskih možnosti tudi ukrepal,« še zaključujejo na ministrstvu. Nekateri nimajo težav Pri zadevi, o kateri pišemo, se je treba zavedati, da gre za pridobitev podatka o zdravstvenem stanju po- sameznika, ki sodi med posebne vrste osebnih podat- kov, za katere velja, da je obdelava prepovedana, če ni podana katera od izjem, navedenih v tako imenovani Splošni uredbi o varstvu podatkov. A kljub temu do izi- gravanj sistema ne prihaja povsod. Ponekod so vodstva z obveščanjem zaposlenih dosegla zavedanje, da glede na nevarnost okužb ta čas ni primeren za izigravanje sistema. »Iz aktualnega mnenja informacijske pooblaščenke izha- ja, da za delavce, ki so preboleli covid-19 ali so cepljeni, ki se jim skratka ni treba testirati, zadostuje, da vodi delodaja- lec v evidenci njegovo izjavo o tem, da izpolnjuje enega od pogojev PCT in do kdaj ga izpolnjuje ter uradni zaznamek o vpogledu v dokazilo. V evidenco ne smemo vpisati razloga, da je na primer delavec prebolel covid-19 ali da se je cepil. Tako imamo urejeno tudi na Centru za socialno delo Celje. O vsem navedenem so delavci seznanjeni z informacijami, ki smo jih objavili na oglasnih deskah v tajništvih enot centra,« nam je odgovorila mag. Nada Caharijaz Ferme, univ. dipl. prav., s Centra za socialno delo Celje. »Temeljna obveznost delavca je, da vestno opravlja delo na svojem delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora upoštevati organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Delavec lahko odkloni opra- vljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev. Mora tudi spo- štovati in izvajati predpise ter ukrepe o varnosti in zdravju pri delu. Če ravna na način, ki pomeni neupoštevanje oziroma neizpolnjevanje njegovih obveznosti iz delovnega razmerja, predstavlja takšno ravnanje delavca kršitev njegovih obve- znosti iz delovnega razmerja in je lahko razlog za ukrepanje delodajalca v skladu z določbami Zakona o delovnih raz- merjih. Tako mu lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče disciplinske ukrepe. Vsak posameznik je odgovoren ne le za svoje zdravje, ampak tudi za zdravje drugih,« še dodaja Caharijaz Fermetova. Vse mora biti v skladu z zakonodajo O tem, ali sme delodajalec zbirati, nadzorovati in ob- delovati podatke o cepljenosti/obolevnosti/testiranju, je »neobvezno mnenje« pred časom podala tudi informacijska pooblaščenka. Ta je v odgovoru osebi, ki je na urad infor- macijske pooblaščenke podala vprašanje, odgovorila, da mora delodajalec v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu pripraviti oceno tveganj, ki so jim delavci izposta- vljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu, ter izjavo o varnosti, s katero določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo. »V programu cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2021, ki ga je na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih sprejel minister za zdravje, so dolo- čene vrste bolezni, za katere je možno obvezno cepljenje zaposlenih. Cepljenje in za- ščita z zdravili proti določeni nalezljivi bolezni se opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest pri osebah, ki so pri opravljanju dela izpostavlje- ne nalezljivim boleznim, in pri osebah, ki pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe,« je navedeno v odgo- voru. Če delodajalec v svojih internih aktih oceni, da je za zasedbo določenega de- lovnega mesta zaradi narave dela treba opraviti cepljenje proti določenim infekcijskim boleznim, bi lahko prišla v poštev ena od pravnih pod- lag iz člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V tem primeru bi bilo po mnenju informacijske pooblaščenke posredovanje podatka o ce- pljenju posameznega delav- ca ustrezno. Enako bi lahko veljalo za zbiranje podatkov o obolelosti ali rezultatu testi- ranja. »Ob tem mora deloda- jalec kot upravljavec osebnih podatkov zagotoviti spoštova- nje vseh načel varstva oseb- nih podatkov, med drugim tudi načela omejitve namena in načela najmanjšega obsega podatkov. Če torej delodaja- lec izvaja ukrepe, ki so pri- pravljeni v skladu z Zakonom o varstvu in zdravju pri delu in so usklajeni s pristojnimi strokovnimi službami (NIJZ, izvajalec medicine dela), po- tem sme v potrebnem obsegu obdelovati tudi s tem poveza- ne osebne podatke delavcev. To ne pomeni, da bi lahko vsak od uslužbencev pri de- lodajalcu pridobival in nada- lje obdeloval te podatke brez utemeljenega razloga in izven potreb delovnih zadolžitev ter izven posameznih kon- kretnih zakonitih namenov zbiranja oziroma obdelave,« še dodaja informacijska po- oblaščenka Mojca Prelesnik. 14 KRONIKA Št. 36, 9. september 2021 Kaj se je dogajalo? V Celju skupina pretepla mladoletnika Vsako leto nekajkrat poročamo o primerih medvr- stniškega nasilja na Celjskem in vedno znova nas lju- dje opozarjajo, da se to nasilje tudi stopnjuje. Zadnji primer naj bi se zgodil v petek, 3. septembra, pred eno od celjskih srednjih šol. Skupina mladostnikov naj bi pretepla mladoletnega fanta, ki je zaradi poškodb ostal na opazovanju v Splošni bolnišnici Celje. Dobil naj bi lažje telesne poškodbe. SIMONA ŠOLINIČ Na policiji so dogodek po- trdili in dejali, da jih je po- klicala mati mladoletnega pretepenega dijaka. Dogodek naj bi se zgodil približno ob 14. uri. »Okoliščine prete- pa temeljito preverjamo. Po razgovoru s poškodovanim mladoletnikom, razgovoru z morebitnimi pričami dogod- ka, pregledu varnostnih ka- mer ter po vseh ostalih zbra- nih obvestilih in opravljenih preiskovalnih dejanjih bomo zoper storilca oziroma sto- rilce ustrezno ukrepali. Do- Na Policijski upravi so nam dejali, da v petkovem primeru napada na mlado- letnika ne gre za storilca, ki bi bil tuj državljan ali za etnični vzrok napada. kler ne bomo preverili vseh okoliščin, vam podrobnejših podatkov o dogajanju ne mo- remo posredovati. Ko bodo o primeru znane podrobnosti, vas bomo o dogajanju in o ukrepu obvestili,« so nam sporočili s celjske policije. stavniki hišnih svetov, kjer je prihajalo do neprimernih obnašanj mladoletnikov, ter s šolami, ki so jih mladole- tniki obiskovali. »Kršitve so se povsem umirile. Petkovega primera za zdaj ne povezuje- mo s takratnim dogajanjem,« še dodajajo na policiji. V oko- lici šol, gostinskih lokalov, železniških in avtobusnih postajališč ter tudi drugje so policisti v teh dneh, ko so šo- larji in dijaki zopet v šolskih klopeh, bistveno več prisotni in pozorni na dogajanje. »V vseh zaznanih primerih nasi- lja med mladimi bomo, tako kot smo tudi doslej, takoj in ustrezno ukrepali,« še poja- snjujejo. Lani sta na Celjskem odmevala dva hujša primera fizičnega obračuna med mladoletnimi. Prvi se je zgodil pred eno od osnovnih šol v Velenju. Tam naj bi se spore- kla mladoletnika, ker naj bi prvi vznemirjal prijateljico drugega. Ko je fant, ki se mu je prijateljica potožila, rekel drugemu, naj jo pusti pri miru, je drugi mladoletnik izvlekel nož in fanta dvakrat zabodel ter ga lažje poško- doval. Povzročitelja so policisti takrat pridržali, ovadili so ga zaradi kaznivega dejanja povzročitve lažje telesne poškodbe. Prav tako lani sta se mladoletna dijaka sprla v eni od srednjih šol v Celju, pri čemer je bil eden lažje poškodovan. Tudi napadalec v tem primeru je bil ovaden zardi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Policija pri obravnavi raz- ličnih primerov ugotavlja, da so najpogostejši razlo- gi, ki privedejo do nasilja, nesprejemanje drugačnosti (na primer zaradi etnične, verske ali druge pripadno- sti, osebnostnih značilnosti oziroma okoliščin, družin- skih značilnosti …), zavist zaradi osebnostnih okoli- ščin (npr. boljšega sloga oblačenja) in nesprejema- nje različnih stališč. Ob tem se kot dodaten vzrok poja- vlja potreba po dokazovanju posameznikov v skupini. V večini primerov sta motiva za medvrstniško nasilje ko- ristoljubje ali osebna uve- ljavitev. Obnemogle migrante pustil sredi avtoceste Celjski policisti so pred dnevi v vozilu, ki je okvarjeno obstalo na odstavnem pasu avtoceste med Šentrupertom in Vranskim, našli 13 državljanov Pakistana. Voznika avtomobila znamke Audi Q7 še niso izsledili, saj je s kraja pobegnil. Po do zdaj znanih podatkih policije je voznik, ko je opazil, da se je vozilo pokvarilo, pobegnil in v avtu pustil trinajsterico, ki jo je ilegalno pripeljal v Slovenijo. Pakistance naj bi v vozilo sprejel na Hrvaškem, namenjeni so bili v Italijo. »Pakistanski državljani so bili zaradi vožnje v nečloveških razmerah onemogli, enemu so pomoč na kraju nudili reševalci, zaradi slabega zdravstvenega stanja so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga oskrbeli,« so sporočili s Policijske uprave Celje. Državljane Pakistana so po opravljenih postopkih odpeljali v azilni dom v Ljubljano. Voznika, ki jih je prevažal, policija še išče. Foto: PUC V tem vozilu je bilo 13 ilegalnih migrantov … Storil več kaznivih dejanj Preteklo nedeljo je 18-le- tni državljan Bosne in Her- cegovine, začasno prijavljen v Celju, ki je bil krepko pod vplivom alkohola, na delno ograjenem parkirišču pod- jetja v Ipavčevi ulici v Celju ukradel osebno vozilo. Med vožnjo je trčil v drugo par- kirano vozilo in ga v celoti poškodoval. Ko vozilo, s katerim je povzročil trče- nje, ni bilo več uporabno, je poskušal odpeljati še drug avtomobil, vendar so mu to preprečili policisti, ki so prišli na kraj. Med manevri- ranjem je trčil še v vrata pod- jetja, v ograjo in več palet. Zoper 18-letnika, ki je bil po dejanju pridržan, bo sledi- la kazenska ovadba zaradi odvzema motornega vozila in poskusa vloma. Zaradi vožnje brez vozniškega do- voljenja, vožnje pod vplivom alkohola, nepravilnega pre- mika in drugih cestnopro- metnih prekrškov bo sledil zoper njega še obdolžilni predlog. »Primere smo zajezili« Od bralcev ves čas dobiva- mo številna obvestila, da v Celju obstajajo skupine mla- dih, ki pogosto »terorizirajo« ostale, vendar pa obenem sli- šimo, da vsi primeri niso pri- javljeni policiji zaradi strahu oškodovancev. Na policiji pra- vijo, da je treba vsak takšen primer nujno prijaviti in da »z izjemno odgovornostjo« spre- mljajo vsako odklonsko rav- nanje, sploh v povezavi z mla- doletniki, ter ukrepajo: »Tako ravnamo tudi v petkovem pri- meru. Glede neprimernih rav- nanj mladoletnikov v Celju ste spomladi poročali tudi v vaši medijski hiši, potem ko smo v Celju približno od novembra lani do sredine februarja letos prejeli nekaj prijav občanov o neprimernem obnašanju skupine mladoletnikov na območju Nove vasi in Dečk- ovega naselja. Spomnimo, da smo glede tega primera takoj organizirali opazovalne služ- be na območjih, kjer je pri- hajalo do kršitev. Z uspešnim vsakodnevnim nadzorom območja tako v uniformni kot v civilnih oblačilih ter v sodelovanju s predstavniki mestnega redarstva, s kateri- mi smo opravili več nadzorov s skupnimi patruljami, smo neprimerna ravnanja mlado- letnikov zajezili,« še pravijo na celjski policiji. Dodajajo še, da so svoje de- lovanje združili tudi s pred- Krivde ni priznal Sebastien Abramov pretekli teden na predobravnav- nem naroku v primeru očitkov o umoru svojega dekleta Sare Veber leta 2015 ni priznal krivde. Sodil mu bo senat in ne sodnik posameznik. Abramovu očitajo, da je takratno dekle umoril na zahrb- ten način in nato vso zadevo predstavil kot nesrečo. Ve- brova je umrla zaradi strela iz avtomatske puške. Obtoženi trdi, da je šlo za nesrečo, ki se je zgodila med čiščenjem orožja. Tudi policija je nekaj let okoliščine primera prei- skovala kot nenaklepno kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti, lani pa so kriminalisti zoper Abramova vložili ovadbo zaradi umora iz nizkotnih razlogov. Abra- mov odvetnik Mitja Pavčič je na sodišču predlagal izločitev nekaterih dokazov in neposredno zaslišanje vseh prič ter postavitev izvedencev, med drugim tudi s področja bali- stike in nevrologije. Odvetnik poskuša dokazati, da je imel Abrambov kar nekaj nevroloških težav, meni pa, da ima motnje zavesti. Na naroku je bilo mogoče slišati tudi, da bi sodišče moralo opraviti rekonstrukcijo dogodka. Sojenje bo najverjetneje vodila druga sodnica, kot je vodila predo- bravnavni narok. Sedanja sodnica Maja Manček Šporin naj bi se namreč izločila iz tega primera, saj se je seznanila z izjavo Abramovega očeta v času preiskave. Abramovu grozi najvišja zaporna kazen, to je 30 let. SŠol Poškodovana padalec in planinec Pretekli konec tedna se je na Celjskem zgodila nesreča z jadralnim padalom, v kateri se je hudo poškodoval 60-letni jadralni padalec. Temu se je pri vzletu z vzletišča v Dobro- vljah naredil vozel med dvema vrvicama padala, zaradi česar je hitreje izgubljal višino in je moral predčasno za- silno pristati v bližini hiše v Podvrhu. Pri pristajanju se mu je padalo obrnilo, zaradi česar je padel z višine približno štiri metre na travnato površino. Poškodovanega jadralnega padalca so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolni- šnico, kjer je ostal na zdravljenju. Preiskava dogodka še traja. Po prvih ugotovitvah naj bi bila tuja krivda izključena. Prav tako minuli konec tedna se je nesreča zgodila v gorah. 28-letnemu nemškemu državljanu je zdrsnilo na planinski poti tik pod sedlom z vrha Kotličev proti Okre- šlju. 28-letnik je drsel po melišču približno 80 metrov, nato je padel čez skalni previs približno 30 metrov. Planinec je uporabljal zaščitno opremo, a se je kljub temu hudo poškodoval. Poškodovanega so s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana. V nesreči umrla mladoletnica V noči na petek je v prometni nesreči na avtocesti med izvozoma Celje - Center in Lopata umrla 13-le- tna deklica, državljanka Ukrajine, ki je bila sopotnica v vozilu. Nesreča se je zgodila, ko je 30-letni voznik vozil po desnem prometnem pasu avtoceste v smeri Ljubljane. Med izvozoma Celje - Center in Lopata je iz neznanega razloga zapeljal na odstavni pas in nato na travnato površino. Tam je brez zaviranja trčil v stebra kovinske odbojne ograje. Pri trčenju je vozilo bočno zavrtelo tako, da je kovinska odbojna ograja prebila zadnja leva vrata vozila. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče potnica, ki je sedela na zadnjem sedežu, umrla. 30-letni voznik se je v trčenju hudo poškodoval. 39-letna sopotnica, prav tako državljanka Ukrajine, ki je bila sopotnica na sprednjem sedežu, v prometni nesreči ni bila poškodovana. To je letošnja osemnajsta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Lani v ena- kem obdobju je na našem območju v šestih prometnih nesrečah umrlo sedem ljudi. Št. 36, 9. september 2021 ZA ZDRAVJE 15 »Vida, kaj vse doživljam, ko vsak dan prihajam k tebi v dom. Kako rad bi se s teboj pogovarjal, a ne morem, samo tvoje ljubeče oči me tako toplo gledajo in božajo. Kako se trudim, da bi te pripravil do kakšnih besed, a nič, nič od tega. Kako dolgo te hranim po žlički, vsak dan se trudim, da ti prinesem kaj dobrega, za kar vem, da si imela rada. To tako zelo rad naredim zate, moja čudovita žena. Vida, ko na ta način izgubljam tebe, tvoje čudovite poglede in dotike, prijetne pogovore in objeme, se mi podira svet. Vida, vedno bolj te pogrešam, vedno bolj sem sam, tako sam. Ti veš, da nisem bil nikoli šibek, toda zdaj me je zlomilo, ne morem si pomagati.« Vir: spomincica.si ce, hkrati letih lahko eden od v Vzrok za nastanek demence še ni odkrit. Med po- membnejšimi dejavniki tveganja za demenco so manjša miselna dejavnost in socialna izolacija ter nižja izobrazba. Tudi ljudje s ponavljajočimi se epizodami depresije naj bi imeli večjo možnost za razvoj demen- Možnost, da zbolimo zaradi demence, s starostjo narašča. Pri starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, pri starosti nad 80 let vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32 tisoč oseb, v Evropi 10 milijonov, na svetu že več kot 49 milijonov. Do leta 2040 naj bi se število obolelih v Evropi in ZDA podvojilo. Po podatkih Svetovne organizacije za alzheimerjevo bole- zen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi. »Mož je pozabil zakleniti avto in ugasniti njegov motor … Bral je časopis po nekaj ur, veliko časa se je zadrževal na isti strani časopisa. Ko sem ga kaj vprašala, največkrat kaj na temo športa iz časopisa, nisem dobila pravega odgovora. Je sicer nekaj povedal, a ni bilo točnega odgovora. Veliko je reševal križanke, sudoku in igral šah ter se ukvarjal s športom. Potem kar naenkrat nič več.« Vir: spomincica.si zgodnjih simptomov demence. Bolezen traja približno 10 do 15 let. Zaradi njenega napredovanja postajajo osebe z demenco vedno bolj odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj same zase ne morejo več skrbeti. September je svetovni mesec alzheimerjeve bolezni Čim prej do diagnoze Med pandemijo je bilo po vsem svetu moteno prepo- znavanje in diagnosticiranje demence, čeprav najno- vejše raziskave kažejo, da prav covid-19 lahko pospeši njen nastanek ali poveča tveganje zanjo. Zato je pra- vočasno prepoznavanje opozorilnih znakov ključnega pomena. Dolžnost vsakogar je, da okrepi zavedanje o demenci, ki se vedno bolj vrašča v našo družbo. Kaže se z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepo- znavanja, razumevanja, račun- skih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Ta bolezen lahko prizadene vsakogar. »Ključna sta prepo- znavanje prvih znakov in obisk gnosticiranje in čimprejšnje ustrezno zdravljenje ter pre- prečevanje slabšanja stanja. Demence ni mogoče pozdra- viti, vendar jo je z zdravili, ki so na voljo, mogoče upočasni- ti. Zdravila, ki so trenutno na voljo, najbolj pomagajo v zgo- dnjem obdobju bolezni, zato je zelo pomembna zgodnja diagnoza,« osveščajo v zdru- ženju Spominčica. Simptome demence običajno spremlja zmanjšanje sposob- nosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja ali motiva- cije. »Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence (predstavlja do 60 odstotkov vseh demenc) in njena pogo- stnost s starostjo strmo narašča. Pogost vzrok demence so tudi možganske kapi,« še pojasnju- jejo v Spominčici. Strokovnjaki po vsem svetu opozarjajo, da je bolezen pomembno odkriti čim bolj zgodaj, saj hitro zdravljenje lahko upočasni potek bolezni in odloži čas, ko bolnik potrebuje stalno oskrbo. Demenca pred- stavlja enega največjih zdra- vstvenih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe. SIMONA ŠOLINIČ Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo pov- zročajo spremembe možganskih celic. pri družinskem zdravniku, ki ob sumu na demenco po- Težave pri vsakodnevnih opravilih. Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije. Postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno Težave pri govoru (iskanje pravih besed). šlje osebo k nevrologu ali psihiatru. Prav tako so pomemb- ni hitro dia- Osebnostne in vedenjske spremembe. Zapiranje vase in izogibanje družbi. Prvi znaki demence Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari. Ponavljanje istih vprašanj. Spremembe čustvovanja in razpoloženja. Težave pri krajevni in časovni orientaciji. V Zdravstvenem domu Celje izvajajo projekt Mobilni timi za rehabilitacijo Zdravstveni dom Celje se je uspešno prija- vil na javni razpis za izbor operacije Mobilni timi za rehabilitacijo, ki jo fi nancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in jo je s prvim julijem tudi začel izvajati. Storitve Mobilnega tima za rehabilitacijo so na- menjene starejšim od 65 let, ki živijo doma in imajo težave pri pomičnosti, in sicer zaradi posledic de- generativnih in kognitivnih starostnih sprememb ali imajo te težave v času okrevanja po boleznih, operacijah in poškodbah se pogosto znajdejo v veliki stiski. Velikokrat je mogoče opaziti tudi, da nimajo razvite socialne mreže oziroma pomoči svojcev. Vse našteto jim otežuje dostop do storitev Izjavi dveh uporabnic: »Zelo sem hvaležna, da sem bila v okviru projekta Mobilni timi za rehabilitacijo deležna fizioterapije na domu. S strokovno pomočjo sem mnogo lažje in hitreje okrevala po bolezni, zato se ekipi in ZD Celje iz srca zahvaljujem. Neizmerno sem zado- voljna, da se je moje zdravje izboljšalo in da je zdaj tudi kako- vost mojega življenja večja. To je odličen projekt, ki starejšim nepokretnim ljudem in tistim, ki se težko premikajo, ponuja res veliko pomoč. Iskreno se vam zahvaljujem za profesionalnost, strokovnost in prijaznost.« »Terapevti nam predvsem s svojimi pozitivnim pristopom olajšajo življenje.« rehabilitacije v javni zdravstveni mreži. Zaposleni v Mobilnem timu za rehabilitacijo tako starejšim lju- dem pomagajo, da lahko v domačem okolju okre- pijo svoje zdravje, zmanjšajo odvisnost od drugih in se dejavneje vključujejo v družbeno življenje. To vpliva na njihovo boljše počutje in večjo kakovost življenja. Odziv je zelo dober, saj so v Mobilnem timu za rehabilitacijo že v prvem mesecu delova- nja prejeli 60 nalogov za rehabilitacijo na domu. V projektu so zaposleni dva diplomirana fi zio- terapevta in delovni terapevt. V projekt se lahko vključijo ljudje, starejši do 65 let, ki trenutno niso vključeni v storitve medicinske rehabilitacije in imajo stalno ali začasno prebivališče na območju občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna ter pri katerih izbran osebni zdravnik ugotovi potrebo po reha- bilitaciji na domu in izda nalog zanjo. Nalog za rehabilitacijo lahko izdajo izbrani osebni zdravniki, zaposleni v Zdravstvenem domu Celje, in izbrani zdravniki koncesionarji, ki delujejo na območju, ki ga pokriva Zdravstveni dom Celje, ter imajo z njim sklenjen dogovor o sodelovanju. Vsem, ki so stari 65 let in več ter izpolnjujejo pogoje, pripada izvajanje storitev rehabilitacije na domu. Določeno število ur rehabilitacije je mogoče izvesti tudi na daljavo. Razvoj rehabilitacije na domu postaja za starejšo populacijo zelo pomemben tudi z vidika varovanja zdravja in preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni. Projekt Mobilni timi za rehabilitacijo bo Zdra- vstveni dom Celje izvajal do 30. junija 2023. 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 36, 9. september 2021 urejenemu in organiziranemu življenju. potrebam Tudi mansarde, garsonjere in kabineti so s pohi- štvom po meri popolnoma uporabni in izkoriščeni. Ne glede na to, za kateri prostor se odločite, boste dom opremili popolno. Pohištvo naj se prilagaja Brezčasno pohištvo poottrreobka.m pohištva po meri, saj prispevajo k Po meri narejeno pohištvo sodi v vsako okolje Vgradne omare so paradni konj po meri uporabnika Sodobno bivanje narekuje nove smernice opremljanja s poudarki na učinkoviti organizaciji ter čistem in zračnem videzu. Pohištvo se prilagaja potrebam posameznika in se optimalno umesti v prostor, zato je takšno po meri prava izbira za moderen dom. Največji prednosti po meri na- izkoristek prostora ter prilagodi- rejenega pohištva sta maksimalni tev vašim željam in potrebam. Z edinstvenim pohištvom po meri lahko zablesti vsak dom. Tudi vaš. Postavite jih v spalnice, otroške sobe, mansarde ali predsobe. Vedno bolj aktualne so garderobne sobe, saj omogočajo funkcionalno pospravljanje. Tudi posteljo si lahko zamislite po svoje, dodate ji lahko predale ali jo skrijete v omaro. Nepogrešljiva so drsna vrata kot pregradna stena, saj omogo- čajo prijetne in tople kotičke. Dnevni prostor kot osrednji družinski prostor za druženje in zabavo boste prijetneje opremili, če bo pohištvo prilago- jeno vašim potrebam. Za domačo administracijo si lahko uredite pisarniški kotiček. Pustite domišljiji prosto pot Vse se začne z idejo. Teh pri Akronu nikoli ne zmanjka. Ustvarjalna ekipa upošteva najnovejše smernice na trgu in se svetovanju posveča s strastjo ter z maksimalno predanostjo. Rezultat je praktično pohištvo z modernim pridihom, ki služi na dolgi rok. Tako glede optimalnih možnosti za shranjevanje, izkoristka prostora, funkcionalnosti kot modernega videza in vzdržljivih materialov. Za edinstven izbor poskrbi široka paleta barv in materialov. Če torej iščete kakovostno pohištvo, ki vam bo v čast in ponos, zagotovo poglejte na www.akron. si. Ne bo vam žal. 031 720 657 celje@akron.si www.akron.si Mariborska 103a, Celje Pohištvo po meri od 299 € od 299 € od 399 € DUBROVNIK ČRNA GORA MADEIRA TENERIFE GRČIJA TURČIJA EGIPT Poletje naj traja in traja s posebnimi letali iz Ljubljane od 229 € od 199 € od 599 € od 499 € ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ 3 ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^^ EUROPE DIRECT Savinjska Poslovalnica Planet TUŠ: 030-700-014 Poslovalnica Celje center: 051-666-664 Št. 36, 9. september 2021 ZAPOSLOVANJE 17 Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektroteh- nične smeri, 2 leti delovnih izku- šenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka- tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, sa- moiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamične- ga dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 6. 10. 2021. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova ce- sta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-operater (m/ž) (Paka pri Velenju) Smo podjetje, ki se ukvarja s ko- vinsko proizvodnjo, pri kateri so vključeni laserski razrez pločevine s CNC-rezalnikom, varjenje, CNC- -krivljenje ter ostala ročna dela v kovinski industriji. Pričakujemo izvrševanje nalog in odgovornosti, ki so v opisu za delovno mesto CNC- -operater, zagotavljanje urejenosti in čistoče v proizvodnji, pravilnega in odgovornega ravnanja z osnov- nimi sredstvi, drobnim inventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstve- nih predpisov. Prijave zbiramo do 6. 10. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več infor- macij na www.trgotur.si. Natakar (m/ž) (Velenje) Pred več kot 20 leti smo v Slo- venijo prinesli kulinarične okuse pekinške, sečuanske, kantonske in šanghajske tradicije. V svoj tim vabimo kandidata za delovno me- sto natakar. Opis delovnega me- sta: strežba tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Kaj pričakujemo od kandidatov: vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, urejenost, komunikativnost, prija- znost, dobro znanje slovenskega jezika, izkušnje z blagajno, sprotno skrb za red in čistočo v restavraciji, lastno prevozno sredstvo. Prijave zbiramo do 16. 9. 2021. XI HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Več informacij na www. trgotur.si. Prodajalec – skladiščnik (m/ž) (Šoštanj) Opis delovnega mesta: ročno raz- klada in naklada blago ter nakla- da in razklada blago z viličarjem, zlaga in sortira blago v prodajnem prostoru ter skladišču, pomaga pri prodaji blaga, opravlja količinski prevzem blaga, sprejme odpremne naloge, jih kontrolira in izpiše, pri- pravi blago za odpremo in ga ustre- zno embalira, izda blago, ga izroči prevozniku in dokumente dostavi v knjiženje, sprejme liste zalog in kontrolira dejansko zalogo, ažurno in točno izvaja blagajniško poslo- vanje, čisti in vzdržuje prostore ter opremo v trgovini in skladišču. Prijave zbiramo do 16. 9. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec – skladiščnik v TPC Saša (m/ž) (Nazarje) Opis delovnega mesta: ročno raz- klada in naklada blago ter nakla- da in razklada blago z viličarjem, zlaga in sortira blago v prodajnem prostoru in skladišču, pomaga pri prodaji blaga, opravlja količinski prevzem blaga, sprejme odpremne naloge, jih kontrolira in izpiše, pri- pravi blago za odpremo in ga ustre- zno embalira, izda blago, ga izroči prevozniku in dokumente dostavi v knjiženje, sprejme liste zalog in kontrolira dejansko zalogo, ažurno in točno izvaja blagajniško poslo- vanje, čisti in vzdržuje prostore ter opremo v trgovini in skladišču. Prijave zbiramo do 16. 9. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) GEP Štalekar, grafično embalažno podjetje, d. o. o., je eno od vodilnih podjetij v regiji za celostno oskrbo strank s storitvami in z izdelki s po- dročja potiskane kartonske embala- že. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta s poskusnim obdobjem 6 mesecev in z možno- stjo podaljšanja za nedoločen čas, redno, osnovno plačilo in stimula- tivni dodatek glede na uspešnost, delo v mladem, dinamičnem, ure- jenem in sproščenem delovnem okolju, temeljito uvajanje in preda- jo dela, karierni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 6. 10. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobra- va 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si. Tiskar (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Cenijo ljudi s podjetniško misel- nostjo, ki z zagnanostjo in inova- tivnostjo pripomorejo k boljšim izdelkom in boljši organizaciji poslovanja. Nudijo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (po- skusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo. možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbi- ramo do 6. 10. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo končano vsaj VI. stopnjo ekonomske ali logistične smeri, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, vsaj 3 leta izkušenj na področju vodenja, poznavanje skladiščnih procesov, sposobnost vodenja večje skupine sodelavcev, organizacijske sposobnosti, odgovornost, natanč- nost, pripravljenost za sodelovanje in usklajevanje nalog s sodelavci. Nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev, eno- izmensko delo. Prijave zbiramo do 6. 10. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmar- tno pri Slovenj Gradcu. Več informa- cij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo kon- čano osnovnošolsko ali srednješol- sko izobrazbo, delovne izkušnje niso potrebne, ker bo vsak kandi- dat deležen natančnega uvajanja in priučitve na delo, pripravljenost na večizmensko delo. Kandidatom nu- dimo zaposlitev za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 6 mesecev, redno in stimulativno plačilo za opravlje- no delo, možnost za profesionalni in osebnostni razvoj. Prijave zbira- mo do 6. 10. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več in- formacij na www.trgotur.si. Operater stroja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo vsaj 1 leto na podro- čju nastavljanja strojev, pripravlje- nost na večizmensko delo, veselje do tehničnega področja, samoinici- ativnost, natančnost, oster vid, roč- ne spretnosti ter predvsem interes in voljo do dela. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podalj- šanja (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, ureje- nem in sproščenem delovnem oko- lju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo. možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbi- ramo do 6. 10. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Še naprej vas bomo obveščali, razveseljevali z veselimi zgodbami, nagrajevali z izvirnimi nagradnimi igrami. Radio Rogla 7,23% Vir: Ninamedia; www.radiometrija.si Rezultati veljajo za mesec julij 2021. www.radiocelje.si Radio Center 6,19 % Radio Fantasy 6,15 % Rezultati poslušanosti so neverjetni Radio Celje še vedno prvi v knežjem mestu! 17,83% 15,52% 15,21% 10,09% 10,05% 8,61% Radio Celje Radio 1 Radio Aktual Val 202 Rock Celje Radio Veseljak 18 ŠPORT Št. 36, 9. september 2021 Tilen Strmljan je v gosteh Gudmeju zabil le en gol. Povsem desno stoji bodoči zvezdnik svetovnega rokometa Mathias Gidsel. Hitronogi levičar je Celju na dveh tekmah nasul 23 golov ob le enem zgrešenem strelu. Med prvim koncem tedna v septembru so se celjski rokometaši poslovili od »Evrope« Ko gre res vse narobe Pokovke, gazirane pijače in piva jim v »digitalizi- rani dvorani« ni uspelo prodajati zaradi pandemi- je, ne krivi ne dolžni so v prejšnji sezoni zaradi ne- predvidljive EHF ujeli zaključne boje v ligi prvakov, v končnici sezone pa jim je nekaj poškodb popolnoma porušilo ritem, kar je botrovalo uvrstitvi na tretje mesto v državnem prvenstvu. DEAN ŠUSTER Zmedena politika evrop- ske zveze ne dopušča mno- gim kakovostnim klubom preboja čez kvalifikacije v ligo prvakov. Naključje je hotelo, da sta se Gudme in Celje Pivovarna Laško znašla v istem paru že v prvem kro- gu kvalifikacij za evropsko ligo, a odločilnih 60 minut ni bilo mogoče videti v tele- vizijskem prenosu. Negotovost do polčasa Celjski rokometaši so iz dvorane Zlatorog s seboj za popotnico vzeli štiri gole za- loge, a na Danskem jim jih za kolikor so vodili največ na prvi tekmi. Izgubili so s 36:25. Iluzorno je bilo priča- kovati, da zgodnje vodstvo s 3:1 lahko »pivovarjem« zagotovi uspeh. Po enajstih minutah so gostitelji izničili zaostanek iz Slovenije, kma- lu zatem so imeli vodstvo za preboj v drugi krog. Izkori- ščena sedemmetrovka Davi- da Razgorja ter goli Matica Suholežnika, Tilna Kodri- na in Gala Marguča so vlili upanje. Čeprav je Mathias Gidsel blestel tako v prvem kot v drugem polčasu, je bilo po prvih 30 minutah (18:14) še vse odprto pred nadalje- Usmeritev v domače tekmovanje »Odigrali smo zelo sla- bo tekmo. Že od začetka nismo uspeli vzpostaviti nadzora nad potekom sre- čanja. Gudme ima izjemno ekipo. Zgodaj je povedla v skupnem seštevku. Ko smo izgubili Suholežnika, smo še bolj padli v obrambi, njihov vratar je bil izjemen in žal je na koncu rezultat takšen, kot je. Izpadli smo iz evropskega tekmovanja in zdaj se bomo usmerili v domače prvenstvo in pokalno tekmovanje,« je dejal trener Alem Toskić, ki mu krivde za izpad ni mo- goče pripisati. Že v soboto se bo v Zlatorog vrnil Luka Žvižej, s svojim Mariborom bo gostoval v uvodnem pr- venstvenem krogu. Že jutri se bodo spopadli Trebanjci in Velenjčani. Foto: Andraž Purg - GrupA Dva se bosta potegovala za olimpijske igre Za hitrostnimi drsalci na kratke proge je prva tekma v novi sezoni. Med 3. in 5. septembrom so bili v Novi Spiski na Slovaškem. Slovenski predstavniki niso stali na stopnič- kah, a jih je kar pet od sedmih izboljšalo osebne rekorde. Mednarodnega tekmovanja v hitrostnem drsanju na kratke proge Danubia Series se je udeležilo več kot 150 tekmoval- cev iz devetih držav: Avstrije, Ukrajine, Madžarske, Poljske, Slovaške, Hrvaške, Latvije, Srbije in Slovenije. Vseh sedem slovenskih reprezentantov prihaja iz Drsalnega kluba Ce- lje. Kot je izpostavil njihov trener Attila Tarcali, je udelež- ba na tekmovanjih dragocena kot izkušnja, saj v Sloveniji praktično nimajo pravih tekmecev. »Naslednje tekmovanje bo oktobra na Češkem v Benatky Nad Jizero in Poljskem v Sanoki. Na začetku sezone sem prepričan, da bodo vsi hitrostni drsalci rezultate še dodatno izboljšali. Naučiti se moramo tekmovati in premagovati sami sebe. Zato bomo potrebovali veliko tekmovanj,« je povedal trener slovenske reprezentance hitrostnih drsalcev Tarcali. Tibor Komerički, Urša Erjavec, Zoja Felicijan in Filip Škof so dosegli osebne rekorde na treh razdaljah, Maša Kek pa na dveh. Valentino Pintar Senica in Dina Špan sta izpolnila pogoje za nastop v kvalifikacijah za olimpijske igre, slednja ter Komerički in Vid Gal pa imajo izpolnjeno normo za mla- dinsko svetovno prvenstvo. DŠ Zdaj bo časa za vse dovolj Toda dogovor je bil boljši v danski slačilnici. Domačini so dokončno pritisnili na plin (v Celju so delovali, kot da varču- jejo z energijo) in ko je bil dvaj- set minut pred koncem tekme tretjič (in dokončno) izključen Suholežnik, se je podrl še za- dnji branik celjske utrdbe. Pred zadnjo četrtino je bil potnik v drugi krog kvalifikacij pravza- prav že znan, Celjane bi lahko rešil le čudež. Zdaj bodo imeli časa na pretek, da vadijo po mili volji in izboljšujejo svo- je sposobnosti. Ne bodo jih ovirala dolga potovanja in ne bodo jih utrujali močni tek- meci. Zahtevnih navijačev, ki jih kronično primanjkuje v zadnjih sezonah, sploh ne bo več. Vodstvo kluba bo lahko počelo, kar se mu bo zahotelo. Vedno več je podobnosti z no- gometnim klubom. Vse skupaj omogoča sterilno, servilno in prilagodljivo lokalno medijsko Sanniez je nekdanji član mladinske Še dobro so jo odnesli v Splitu … Slovenska nogometna reprezentanca je na svoji šesti tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2022 izgubila v gosteh proti Hrvaški s 3:0. Izbranci Matjaža Keka (selektor je danes dopolnil 60 let) so v Dalmacijo pripotovali z mešanimi občutki glede igre in rezultatov. Hrvati, ki so se malce bali potez našega zvi- tega trenerja, so zmagali zasluženo in prepričljivo prišli do zmage. Nemočni Slovenci niso sprožili praktično niti enega nevarnega strela. Oktobra Slovenijo čakata še gostovanje na Malti in domač obračun z Rusijo, novembra pa še gostovanje na Slovaškem in domača tekma s Ciprom. Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je na kvali- fikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu v gosteh premagala Andoro z 1:0. Gol je dal nekdanji branilec Celja Dušan Stojinović. Slovenija bo naslednjo tekmo igrala 7. ok- tobra, ko se bo v Celju pomerila z Anglijo. Nogometni klub Celje je okrepil nizozemski branilec Terry Lartey Sanniez, zapustila pa sta ga Jure Matjašič in Stjepan Vego. 25-letni desni bočni branilec je s klubom sklenil dveletno pogodbo in se je nemudoma pridružil novim soigralcem na Rogli. DŠ, foto: NK CELJE ne bi koristilo niti sedem, vanjem. okolje. Št. 36, 9. september 2021 ŠPORT 19 Predsednica Konjeniške zveze Slovenije Polona Rifelj o DP v Lipici »Bauman šele zadnji dan do zmage nad Muentejem« Vodstvo Konjeniške zveze Slovenije je uspešno za- ključilo državno prvenstvo v preskakovanju ovir, ki je bilo prejšnji mesec v Kobilarni Lipica. DEAN ŠUSTER Naša sogovornica je bila predsednica Konjeniške zve- ze Slovenije Polona Rifelj, ki je priznala, da je bila izvedba državnega prvenstva dolgo pod vprašajem: »Vseskozi je treba misliti na ukrepe zaradi covida-19, na širjenje virusa in na okužbe. Letos nas je v konjeništvu doletela še doda- tna smola, kajti pojavil se je virus herpesa pri konjih. To je zahtevalo posebne ukrepe in veterinarsko oskrbo konjev. Lipica je posebno prizorišče zaradi statusa kobilarne in strokovne službe so bile v dvomih pred začetkom pr- venstva, toda z vsemi mo- žnimi testiranji in cepljenji konjev ter tudi preverjanji tekmovalcev in ostalih sode- lujočih smo uspeli izpeljati državno prvenstvo, ki pa je bilo zaprto za javnost. Kljub temu smo zelo zadovoljni z udeležbo, saj so nastopili skoraj vsi najboljši, tudi na- turalizirani Slovenec, Argen- tinec Pato Muente, ki je pri- potoval iz Nemčije. Pokalno tekmovanje bo v Ljubljani.« Pavčičeva znova najboljša Po mnenju Rifljeve večjih presenečenj ni bilo: »Abso- lutni favorit med člani Urh Bauman je že tretje leto za- povrstjo osvojil naslov dr- žavnega prvaka in izpolnil svoja pričakovanja. Čeprav obvlada težje postavitve na tekmah svetovnega pokala, je tesno premagal najožjo konkurenco. Šele zadnji dan je prišlo do odločitve o prvem mestu. Odločilo je le nekaj stotink, saj so imeli Ba- uman, Muente in Iza Vele le po eno napako v parkurju v treh dneh. V mladinski kon- kurenci je naslov državne pr- vakinje ubranila Zoja Pavčič iz Centra konjeniškega špor- ta Celje. Med mladimi jahači Nina Pangeršič ni imela sre- če, zaradi osebnih razlogov ni niti približno prikazala tistega, kar zna. Kljub temu še vedno uspešno nastopa na svetovni sceni. Na svetovni lestvici je v kategoriji do 25 let vodilna, pred njo je na- stop na zaključnem turnirju v Salzburgu, zato se pripra- vlja v Nemčiji. Zelo smo ve- seli visokega števila štartov med najmlajšimi, kar pome- ni, da konjeniški šport pri nas napreduje.« Izstopalo je tudi nekaj ekipnih dosežkov Predsednica Konjeniške zveze Slovenije Polona Rifelj stoji druga z desne klubov s celjskega območja. »Med najmlajšimi so bili tretji tekmovalci iz šentjur- skega Suprinna. V mladinski konkurenci je bil KK Celje prvi, Velenje pa tretje. Med člani je bilo Velenje drugo, Suprinn pa tretji, čeprav je Nina Pangeršič prvič tekmo- vala med najstarejšimi. Na Štajerskem konjeniški šport nedvomno živi,« je zaključila Rifljeva. Foto: KZS V kategoriji otroci je zma- gala Aria Pintar, ki trenira v Šempetru, nastopa pa za KK Slovenj Gradec. Med mlajšimi mladinci je tretje mesto osvo- jila Eva Vovčko iz Suprinna. Med amaterji je bila druga Vita Sirovina Dvornik iz KK Velenje. V mladinski konku- renci je zmago Zoje Pavčič iz KK Celje s tretjim mestom do- polnila njena klubska kolegi- ca Tija Kocjan. Med mlajšimi člani je drugo mesto osvojila Ajda Ušen iz Šempetra (KK Slovenj Gradec) s konjem Diamante. Patricio Muente iz Suprinna je bil drugi med člani s konjem Gunfire. Šutejeva danes v Zürichu Tina Šutej je prepričljivo zmagala v skoku s palico na uličnem mitingu v nem- škem Karlsruheju. Članica celjskega Kladivarja je pre- skočila 4,71 metra in se pri- bližala svojemu državnemu rekordu, 4,75, ki ga je dose- gla 5. julija lani v Ljubljani. Tina Šutej si želi čim bolje zaključiti sezono, v kateri je prvič osvojila medaljo na velikem članskem tekmovanju, nato pa se je a olimpijskih igrah v Tokiu uvrstila na peto mesto. Brez doseženega gola proti Hidrii Hokejisti Olimpije so zmagovalci slovenskega pokala. Na Bledu so v finalu premagali Jesenice s 3:1. Najboljši igralec turnirja je bil Celjan Žan Jezovšek, zdaj član Olimpije. Oslabljeni Celjani (zaradi osebnih razlogov je manjkal tudi Aljaž Ogrizek) so v četrtfinalu kar s 6:0 izgubili z okrepljeno ekipo Hidrie Jesenic. Dvoboj sta obeležila gorenjska glavna sodnika Milan Zrnić in Miha Bulovec, ki sta spregledala vsaj dva groba prekrška nad Celjani. DŠ Šutejeva in njen trener Mi- lan Kranjc sta iz Nemčije v ponedeljek odpotovala v Švi- co. Članica Atletskega društva Kladivar Celje bo namreč da- nes nastopila v finalu diaman- tne lige. V Zürichu bo le šest skakalk s palico, še Britanka Holly Bradshaw, Američanka Katie Nageotte, Rusinja Ange- lika Sidorova, Grkinja Katerina Stefanidi in Belorusinja Irina Žuk. Luka Janežič je bil tretji na mitingu v Padovi v teku na 400 metrov. Štadionski krog je pretekel v 45,62 sekunde, s čimer je bil zadovoljen. DŠ Sobota bo v Laškem Mileti Lisici posvečena Vodstvo Košarkarskega kluba Zlatorog bo v soboto počastilo spomin na svojega košarkarja Mileto Lisico. V dvorani Tri lilije Laško bosta dve prijateljski tekmi. Ob 16. uri se bosta pomerili veteranski ekipi Zlatoroga in Vojvodine, ob 18.30 pa bo sledilo srečanje moštev Zla- toroga in ljubljanske Ilirije. V čast spomina na prezgo- daj umrlega odličnega košar- karja Mileto Lisico se bodo dogodka udeležile številne legende slovenske košar- ke, pred koncem bo sledila slavnostna upokojitev dresa s številko 7. Za vse obisko- valce bo vstop brezplačen, a pod pogojem PCT. Tudi Dončić v Laškem V Tri lilije bo pripotovala ekipa slovenskega prvoligaša Ilirije, ki ga vodi nekdanji Li- sičin soigralec Saša Dončić. V protokolarnem delu bo sodelo- val tudi sin Milete Lisice, Rade, nekdaj član laškega kluba. Tekma bo prekinjena v sedmi minuti. Dosežkov priljubljene- ga »Lija« se bo spomnil častni predsednik KK Zlatorog Laško Jože Sadar. 205-centimetrov visoki Mileta Lisica iz Priboja je pred prihodom v Laško v dresu Crvene zvezde osvojil dva ligaška naslova. Za Pivo- varno Laško je igral pet sezon, se z njo uvrstil tudi v evroligo, leta 2000 je osvojil naziv naj- boljšega košarkarja slovenske lige. Iz Laškega ga je pot vodila v Francijo, kjer je igral za Le Mans in Limoges. V poznej- šem delu kariere sta bila nje- gova delodajalca še beograjski klub Lavovi 063 in Novi Sad, zadnje koše pa je dosegal v dresu trboveljskega Rudarja. Leta 2017 so laški veterani z Mileto Lisico na čelu na sve- tovnem prvenstvu v Portoriku v svoji kategoriji osvojili prvo mesto in tako z zlatom okrona- li Laško, prav gotovo najmanj- še mesto na svetu, ki se lahko pohvali, da v njem domujejo veteranski svetovni prvaki. DŠ Srbski košarkar Mileta Lisica je umrl lani v 55. letu življenja po težki bolezni. on2eLko0dvašni o2m4, 6712 PRATŠIlČfE, o d04113 070d8o 927080 0kg31, p5r6od9a2m8o7. BRE5J5O9t-e8l2ic0o. simentalko prodam. Te2l4ef6o6n IJsdvaimn Št. 36, 9. september 2021 neLier.mdbKaemargmuu, eblirinžainaLdgoorvadšduianinnaaTesšrpmnrjDieo- lS TR O JIc VOZILA KUPIM tOiSEnBaNODvouzinloa, tjuudi iTnomnosamvoteolrinko ekomlo, odkruupimC. aGnotokvainraj,epvreepis a– tdakoomj. Taelefon od0r3u1 7C83a-n04k7.arjevega doma.788 prodam. TePleRfoOn D03A1 M464-655. 2446 SKOBoElLoJvN,icIoastrojros dseaokmulaCrejenmag, ,vaomridolnoinaoopvaourraut, 2p50 vA in ,šrpotar za .žito, z mpotorjegmv, pruo.- PrdiTsealmme.fooTnejle(f0no3ni) (p5073r7o) 47f-8e019s-70o.5r6j0i .blu2e4s74a872, KUPIM TROSILEC hlevskega gnoja in cisterno za gno- jevko kupim. Telefon 040 833-018. 780 ter Mlakar, Borut Meh rraevilaJa.ni eSevseerr.s o STANOVANJE ODDAM V CELJU na Otoku oddam enosobno opremlje- no stanovanje. Telefon 031 687-043. 790 SicarioIŠ2ČE: MVojna bre ZARADIazayposolitve v Celjueiščemoo najemasobe zMdveehmiašpkoistekljarmtaeallii zmalčo ngaerjsontjerrgo za leto ali več za dve osebi. Naslov: Sta- nislav ŽilnikP, RtelOefoDn A04M1 343-767; mail: stane@stari-pisker.com. p 9ŽIVA LI nejši, primePreRnOzaDsAtarMejše, v garanciji, purgaodvnoilpro(dSamic, laahrkoiodost2av:im. Tele- KOKfOoŠnI 0n4e1sn5ic1e7, r9ja0v0e in leghorn bele, pro- damo in dostavimo.. Kmetija Šraj, telefopn aZtIiM0sS3 K1tEe75rg1ou-6mr7ie5s .tEiskpiomovsS e3j, a1m85e/r1i6š0kRni 2461 c Palma Klara Jazbec Luka Sešek Nika Zor Št. 42, roča imena v roastta…BPeonmicieomDenloT:oturo iinv nJoasha RBjEerGvC4oIe6aSnl1Tnia.Rn jIpuR.oAaNdOogcpoirvjisokroulei. cToelBrearfaomknoe0 DOtMeAkaČčOic rperpood,a kmo.leTeralebfoonin03p1et7 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, gerneolckau, rpirlondoasme.zoTenloefionn d0v3a1 d2 Na obali Chesil (On Chesil BeKaUcPhIM) Edward in Florence na obaliKUCRkhIuLpNeiOsmiolilnjpe i,zrtčeurdpžiaiimvzN ov odrnoeč.nToondoačnjoju…noPlojumbeemzebnnkoa: lsitlaa3v8ne6e.ngobtroitvaonsstkiinpsitsraathe cEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v dram aoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. ber 2019 Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste. Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste. Št. 36, 9. september 2021 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež in iz- ločene svinje za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Možna dostava. Andrejeva kme- tija iz Jazbin. Telefon 031 509-061. 806 BIKCA simentalca, starega 18 dni, prodam. Telefon 070 250-441. p TELIČKO in bikca, čista limuzina, stara 4 mesece, težka 150 do 180 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š4 PRAŠIČE od 30 do 200 kg ter dve prvič breji svinji ugodno prodamo. Domača hrana. Telefon 041 996-166. 803 3 BIKCE simentalce, težke 150 kg, prodam. Telefon 031 637-267. 797 Poroke Celje Poročila sta se: Klara SO- DIN iz Kompol in Tomaž OSET iz Celja. Žalec Poročili so se: Ines ČEH in Tilen LIČEN, oba iz Maribo- ra, Špela HORVAT iz Zagorja ob Savi in Matic BOŽIČ iz Trbovelj, Naja DOBRUN in Timotej TURK DERMASTIA, oba iz Ljubljane, Katja BOŽIČ in Gregor PIROVŠEK, oba iz Šempetra, Nuša PRISLAN in Urban UDRIH, oba iz Celja. Mozirje Poročila sta se: Klavdija ČUFAR in Aljoša BENKOVIĆ, oba iz Ljubljane. Velenje Poročili so se: Nina KLO- BASA in Peter ŠTRUCL, oba iz Maribora, Mersida SPAHIĆ iz BIH in Anel LIHIĆ iz Šo- štanja, Berina KARAMEHIĆ iz BIH in Alem LJEVAKOVIĆ iz Velenja, Doroteja MENIH iz Šoštanja in Jaka URLEP iz Šmartnega ob Paki. Kralj vlomov Revni tesarski vajenec je zaslovel s svojo spretnostjo vlamljanja in bežanja iz zapora. Prikupil se je predvsem pripadnikom nižjih slojev, saj jo je večkrat zagodel izkoriščevalskim petičnežem. Poziv k mirnim protestom Martin Luther King je pridigal o nenasilju in v boju za pravice temnopoltih tvegal lastno življenje. Najboljši metalci prače so prihajali z Majorke Metalci prače z Balearov so bili zelo iskani vojaki, saj so se v svoji veščini urili od zgodnjega otroštva. Tarčo so lahko zadeli z razdalje 200 metrov. Revijo lahko naročite na: 080 4321 ali na: www.trafika24.si/narocanje/history Celje Umrli so: Viktor ŽABERL iz Brezja pri Lekmarju, 69 let, KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra- haste, pred nesnostjo, in 3-kilogramske purane za pitanje, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n Muzej novejše zgodovine Celje in Herman Lisjak vas vabita v Otroški muzej Hermanov brlog na SREČANJE OB NOVEM ŠOLSKEM LETU. PETEK, 10. september 2021, ob 17. uri Vstop prost Prijazno vabljeni! http://www.muzej-nz-ce.si. Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke, prodam. Pri nakupu 10 kokoši petelina podarimo. Kmetija iz Lopate 55, Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 532-444. 799 KUPIM DEBELE ali suhe krave in telice za zakol, ku- pim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p BIKCA simentalca, starega 4 mesece, te 1žkega 220 kg, lepo raščenega, prodam. Telefon 031 621-055. 805 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM RDEČE vino prodam. Možna dostava, ugodna cena. Telefon 041 382-735. p RDEČE vino, modra frankinja in žametovka, prodam po nizki ceni. Telefon 041 284- 127. 795 KUPIM OTAVO v balah ali kockah, Spodnja Savinjska dolina, kupim. Telefon 051 616-356. 791 GROZDJE – šmarnico, kupim. Telefon 031 559-820. 804 OSTALO PRODAM DRVA, 1 klaftro (4 metre) prodam že od 180 EUR naprej. Telefon 040 833-018. 780 ŠTEDILNIK Alfaplam, 70 cm, pogon za drsna vrata in pocinkane cevi 6,4 – 6 kom., dol- žina 6 m, prodam. Telefon 041 710-193. 203 DRVA suha, bukova, v okolici Šentjurja, pro- dam. Možna dostava. Telefon 041 581- 677. 798 KOLESA z zimskimi gumami Lasa 205/70, R 15, za avto Suzuky Jimny 4 x 4, prodam. Telefon 041 294-974. 72 KUPIM Inox cisterno za vino, 200 do 250 l, kupim. Telefon: 041 629 644. 800 ČE si tudi ti osamljena in želiš živeti na deželi, pokliči 56-letnega upokojenca (upokojen zaradi oči). Telefon 041 708-419. p IŠČEM soplesalko za plesni tečaj družabnih plesov v Žalcu. Moški srednjih let. Telefon 040 306-497. 801 Smrti ANA AUŽNER iz Žepine 14, Ljubečna (6. 6. 1931–1. 9. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za vsak stisk rok in izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji na kakršenkoli način izkazali spoštovanje. Posebna zahvala gospodu župniku Janku Ivančiču za vso pozornost in opravljeno pogrebno slovesnost. Zahvala govornikoma za čustvene poslovilne besede. Za tvojo ljubezen in dobroto naj ti bo gospod Bog bogati plačnik. Hvala ti. Vsi tvoji, ki te imamo neizmerno radi in te bomo neskončno pogrešali. V SPOMIN VINKU KREJANU iz Badovinčeve ulice v Laškem (28. 2. 1955–8. 9. 2016) Pet let je minilo. Zelo te pogrešamo, vendar spomini ostajajo. Hvala ti za lepe dni, ki smo jih preživeli skupaj. Počivaj v miru. Tvoji: žena Marija, sinova Miran in Tomaž, mama Alojzija, brat Janko z ženo Dragico, sestra Zvonka z možem Silvom, nečaki z družinami in prijatelji. 796 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV PO SLEDI MILIJONOV – Kdo vse si je napolnil žepe s posli z državnim zborom ORBAN, VUČIĆ, JANŠA – Ozadje Blejskega strateškega foruma SEVERNA KOREJA – To kovidne bolnike čaka v zasilno urejenih prostorih v UKC Ljubljana BOŽO CERAR – Z umikom iz Afganistana je Biden res izpadel šibek Pavla KREVZEL iz Šmartnega ob Paki, 90 let, Anton LEŠNIK iz Latkove vasi, 78 let, Marija POLŠAK iz Braslovč, 74 let. Šentjur Umrl je: Mihael PLANK iz Pešnice, 81 let. Mozirje Umrli so: Marija GOSTEČ- NIK iz Radegunde, 53 let, Ivan USAR iz Ljubije, 77 let, Marija UGOVŠEK iz Gornjega Ko je poslednji utrip srca, grenka ura nas objame, solz potok, bolečina, a vse zaman … (Ana Aužner) ZAHVALA Zapustila nas je naša draga Grada, 78 let, Terezija MEŠIČ s Polzele, 90 let. Žalec Umrl je: Jožef TERČAK s Polzele, 81 let. Laško Umrla sta: Jože KOŠIR iz Udmata, 72 let, Štefan KRPIČ iz Laškega, 92 let. Velenje Umrl je: Anton BLATNIK iz Velenja, 73 let. 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Št. 36, 9. september 2021 Kino CINEPLEXX Spored od 9. 9. do 15. 9. Ava – akcijski, kriminalka četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20:30 Divja Slovenija – dokumentarni sobota, nedelja: 14.50 Glavni junak – komedija, akcij- ski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19.40 Hitri in drzni 9 – akcijski, pu- stolovski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 17.40 Križarjenje skozi džunglo – pu- stolovski, družinski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.10 Krudovi: Nova doba – animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, torek, sreda:15.40 sobota, nedelja: 14.00, 15.40 Luka – animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.10 Mali šef: Družinski posli – ani- mirani, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 15.50, 17.30 sobota, nedelja: 13.40, 15.50, 17.30 Neobrzdani Spirit – animirani, pustolovski, družinski sobota, nedelja:15.00 Odred odpisanih: Nova misija – akcijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.50 Prvič na robu – drama, roman- tični četrtek, petek, torek, sreda: 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00 sobota, nedelja: 15.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00 Shang-Chi in legenda o desetih prstanih – akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 16.00, 18.40, 20.20 Soba pobega 2: Brez izhoda – grozljivka, akcijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19.00, 21.15 Tačke na patrulji: Film – animi- rani, pustolovski, družinski četrtek, petek, torek, sreda: 15.40, 16.40, 18.30 sobota, nedelja: 13.50, 15.40, 16.40, 18.30 Zloben – grozljivka, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 16.50, 20.40 ČETRTEK 19.00 Okus lakote – romantična drama PETEK 18.00 Okus lakote – romantična drama 20.00 Supernova – romantična drama SOBOTA 18.00 Supernova – romantična drama 20.00 Okus lakote – romantična drama NEDELJA 18.00 Okus lakote – romantična drama 20.00 Supernova – romantična drama SREDA 19.00 Obetavna mladenka – kri- minalna drama Kino Velenje PETEK 20.00 Prvič na robu – romantič- na drama SOBOTA 20.00 Polaščevalka – ZF srhljivka NEDELJA 20.00 Divja Slovenija – doku- mentarni PONEDELJEK 20.00 Okus lakote – romantična drama SOBOTA 9.30 Maček Muri: 4 zgodbe iz Mačjega mesta – animirani, vstop prost 15.30 Duša– animirana družin- ska pustolovščina, sinh. NEDELJA 9.30 Škratki – animirani družin- ski, sinh., vstop prost 15.30 Krudovi 2: Nova doba – animirana pustolovščina, sinh. Kulturne prireditve ČETRTEK, 9. 9. 17.00 Dom kulture Velenje, avla male dvorane Pikin portret odprtje razstave zbranih del natečaja, v poljubno izbrani ali kreativno (z) mešani tehniki bodo razstavljeni Pikini portreti, ki so jih ustvarili mali razstavljavci 17.00 Škale Odkritje kipa dr. Jožefa Krajnca ob 200-letnici rojstva 18.00 Galerija Velenje Zvonko Čoh odprtje pregledne razstave ilustracij in animiranih risanih fi lmov 18.00 Velenjska promenada Tomaž Dornik in Miha Dobnik večeri v amfi teatru 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Epik odprti oder stand up odprti oder za vse, ki se želijo preizkusiti kot šaljivci na odru, vstop prost 19.30 Gledališče Celje Nava Semel: In podgana se je smejala abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Dom kulture Braslovče Dr. Željko Ćurić cikel predavanj psihiatra, komunikologa in izjemnega predavatelja PETEK, 10. 9. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pozdrav šolarjem voden ogled po razstavi Hermanov bonton in interaktivno raziskovanje, vabljeni otroci 1. triletja OŠ in njihovi starši; vstop prost 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer s Teo Strajn, pesnico, fotografi njo, izvajalko zvočnih kopeli, plesne telovadbe … 19.30 Gledališče Celje Rok Vilčnik rokgre: Pravi heroji abonma Premiera in izven 20.00 Atrij Celjskega sejma Restart tour: Relja Popović & Senidah koncert 20.00 Prireditveni šotor MC Šmartno ob Paki Poznopoletni festival: Uroš Kuzman in Perica Jerković stand up 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Masaž koncert SOBOTA, 11. 9. 11.00 Na zvezdi v Celju LPS band koncert glasbene skupine dijakov GCC, fi nalistov Špil lige Kina Šiške, z izbranim programom funka, džeza in avtorske glasbe 19.30 Gledališče Celje Rok Vilčnik rokgre: Pravi heroji abonma Sobota večerni in izven 20.00 Dom kulture Slovenske Konjice Stand up večer: Smejalnice Gašper Bergant, Uroš Kuzman, David Gorinšek NEDELJA, 12. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Pogovorni večer z Janjo Sivec Epik teater v sodelovanju z Mladinskim centrom Šentjur; vstop prost 20.00 Dom kulture Slovenske Konjice Stand up večer: Smejalnice Perica Jerković, Rok Škrlep, David Gorinšek PONEDELJEK, 13. 9. 19.00 Terasa Hotela Razgoršek Velenje 20. Lirikonfest Velenje književno srečanje TOREK, 14. 9. 19.30 Gledališče Celje Rok Vilčnik rokgre: Pravi heroji abonma Torek večerni in izven SREDA, 15. 9. 18.30 Vila Bianca Velenje Moje mesto, rad te imam …! odprtje razstave Društva šaleških likovnikov 19.00 Celjski mladinski center Literarni večer: Dodajmo življenje dnevom predstavitev zbornika, ki je izšel v sodelovanju med Slovenskim društvom Hospic in Literarnim društvom Šentjur 32. Pikin festival Velenje več na: (www.pikinfestival.si) PETEK, 10. 9. 17.00 Titov trg Velenje odprtje 32. Pikinega festivala prihod Pike, koncert skupine Čuki in sprejem velenjskih olimpijcev 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Večer s častno pokroviteljico Evo Škofi č Maurer SOBOTA, 11. 9. 10.00 do 18.30 Titov trg in mestno središče Pikin pisan svet ustvarjalne delavnice, umetniške četrti, Pikin in bolšji sejem, ogledi razstav, ulična presenečenja, interaktivne igralne postaje … 10.00 in 15.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana SNG Celje: Tista o bolhah gledališka predstava za otroke SNG Celje 10.30 Pred Domom kulture Velenje Medvedek in Zlatolaska lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 11.00 Titov trg Kontrabant: Radovedna Katra in nepridiprav koncert za otroke 12.00 in 16.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Mehurčki gledališka predstava za otroke Gledališča Koper 12.30 Pred Domom kulture Velenje Pravljični svet kamišibaja predstava za otroke 14.30 Pred Domom kulture Velenje, lutkovni oder Volk in kozlički lutkovna predstava za otroke Lutkovnega gledališča Velenje 16.00 Titov trg Glasbena šola Velenje koncert učencev 16.30 Pred Domom kulture Velenje, lutkovni oder Princeska na zrnu graha lutkovna predstava za otroke Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Titov trg Trkaj in dr. Igor Saksida: Repki koncert za otroke NEDELJA, 12. 9. 10.00 do 18.30 Titov trg in mestno središče Pikin pisan svet ustvarjalne delavnice, umetniške četrti, Pikin in bolšji sejem, ogledi razstav, ulična presenečenja, interaktivne igralne postaje … 10.00 in 15.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Katalena: Enci benci Katalenci glasbeno gledališče za otroke 10.30 Pred Domom kulture Velenje, Lutkovni oder Bikec Ferdinand lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 11.00 Titov trg Rajanje z Romano koncert 12.00 in 16.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Kure družinski muzikal Hiše kulture Celje 14.30 Pred Domom kulture Velenje, Lutkovni oder Lisička Zvitorepka lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 16.00 Titov trg Glasbena šola Velenje koncert učencev 16.30 Pred Domom kulture Velenje, lutkovni oder Trije prašički lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje PONEDELJEK, 13. 9. 15.30 do 18.30 Titov trg in mestno središče Pikin pisan svet ustvarjalne delavnice, umetniške četrti, Pikin in bolšji sejem, ogledi razstav, ulična presenečenja, interaktivne igralne postaje … 16.00 Titov trg Pihalni orkester GŠ Velenje koncert učencev 16.30 Pred Domom kulture Velenje Repa velikanka lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 17.30 Mestno otroško igrišče Rajanje z Damjano koncert za otroke TOREK, 14. 9. 15.30 do 18.30 Titov trg in mestno središče Pikin pisan svet ustvarjalne delavnice, umet- niške četrti, Pikin in bolšji sejem, ogledi razstav, ulična presenečenja, interaktivne igralne postaje … 16.00 Titov trg Mladinski pihalni orkester GŠ Velenje – oddelek Šoštanj koncert učencev TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz Četrtek, 9. septembe 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Glo- balne novice; 10:05 Osmr- tnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Po- ročila; 13:20 Kulturni moza- ik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 10. septembe 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Glo- balne novice; 13:00 Poroči- la; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:00 Disco mania Sobota, 11. september 6:20 Milenium (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne no- vice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo- balne novice; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne no- vice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora so- bota Nedelja, 12. september 6:20 Železna cesta (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo- plov; 8:00 Začetek progra- ma; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (po- novitev); 12:00 Globalne no- vice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Glo- balne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 13. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetni- kov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novi- ce; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 14. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Po- udarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 15. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Global- ne novice; 8:30 Regija da- nes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne no- vice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Global- ne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kul- turni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne no- vice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Re- gija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovi- tev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) Št. 36, 9. september 2021 NAPOVEDNIK 23 16.30 Pred Domom kulture Velenje, lutkovni oder Palčica lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje SREDA, 15. 9. 15.30 do 18.30 Titov trg in mestno središče Pikin pisan svet ustvarjalne delavnice, umetniške četrti, Pikin in bolšji sejem, ogledi razstav, ulična presenečenja, interaktivne igralne postaje … 16.00 Titov trg Tolkalna skupina Rhythm factory Glasbene šole Velenje koncert učencev 16.30 Pred Domom kulture Velenje Enostavno prijatelji: Pika Nogavička in gusar Val igrana predstava za otroke 18.00 Titov trg Bepop ladies in zaključek festivala koncert Ostale prireditve ČETRTEK, 9. 9. 15.00 do 16.30 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike prijave na spletni strani Tehnoparka 17.00 Zbirno mesto TIC Celje Jesenska vodenja: Obišči & okusi Celje sprehod z lokalnim vodnikom po starem mestnem jedru, vodenje je brezplačno; tudi v soboto ob istem času 18.00 Kulturni dom Šoštanj Predavanje o Mihaelu Vošnjaku predavala bo dr. Aleksandra Gačić, vstop prost 18.00 Škalsko jezero, nasproti golf igrišča Škalsko jezero in zgodbe potopljene vasi voden sprehod okoli Škalskega jezera; primerno za odrasle in otroke PETEK, 10. 9. 17.00 Zbirno mesto: kip Ženska na konju, Mestni trg Slovenske Konjice Sprehodi z legendami: Konji(ce) spregovorijo (Slovenske Konjice) prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com 18.00 Park za Gimnazijo Celje – Center Naših 100+9, druženje generacij GCC vsakoletno druženje nekdanjih in sedanjih dijakov, učiteljev in prijateljev GCC z zasedbo The Šlagers; v primeru slabega vremena v športni dvorani šole 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Epikulinarični večer – Primorska večer tipičnih jedi primorske regije ob glasbeni spremljavi Andreja Diliča; vstop prost SOBOTA, 11. 9. 10.00 do 11.30 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike prijave na spletni strani Tehnoparka 10.30 do 11.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Otroška ustvarjalnica: Iščemo zmaja, leva, lisico … v muzeju ustvarjanje v tehniki pastela, otroci od 6. do 10. leta; prijave: muzej@ pokmuz-ce.si 11.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu tudi v nedeljo ob istem času; v primeru slabega vremena odpade 11.00 Tehnopark Celje Soba pobega: soba prvošolke Ane prijave na spletni strani Tehnoparka 11.00 Tehnopark Celje Ta nora znanost – šov z WAW efektom na temo znanosti (v sklopu ogleda Tehnoparka Celje) prijave na spletni strani Tehnoparka Od 15.30 dalje pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec Srečanje fontan Slovenije 15.30 koncert skupine Raptors, ob 16.00 tržnica fontan in ob 18.00 koncert skupine Gadi 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Salsa večer vstop prost PONEDELJEK, 13. 9. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 18.00 in 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur, mala dvorana Zvočna meditacija z Matejo Bobek TOREK, 14. 9. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bonton za šolarko ali šolarja Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; za skupine SREDA, 15. 9. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Album za počitniške fotografije fotografska ustvarjalnica za skupine 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov z okoliških kmetij 11.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Ročna dela krožka Deteljica UTŽO Žalec odprtje razstave 14.00 Tehnopark Celje Delavnica holograma: Izdelaj sam svoj avtoportretni hologram za otroke od 5. do 9. razreda; prijave na spletni strani Tehnoparka 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Mohorski večer: Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države gosta: dr. Ivan Janez Štuhec in ddr. Igor Grdina, z avtorjema se bo pogovarjala urednica Celjske Mohorjeve družbe Saška T. Ocvirk Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja Pokrajinski muzej Celje – Knežji dvorec: Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbir- kah Pokrajinskega muzeja Celje (do 3. 10.), Od groba do groba Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Herma- nov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Obrazi; do konca leta 2021 Muzej novejše zgodovine Celje – spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava V postajanju av- torice Maje Hodošček; do 12. 9. Celjska kulturnica: razstava Ta- buji slikarja Rajka De Martija iz Celja; do 30. 9. Savinov likovni salon Žalec: V dvoje gre lažje, razstava likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec; do 3. 10. Galerija Kvartirna hiša Celje: raz- stava Tukaj, zdaj in dlje umetnika Narcisa Kantardžića; do 30. 9. Muzej Laško: razstava Pivo v kozarcu; do 30. 9. Razstavišče Kulturnega centra Laško: Z Vrha v svet učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnična enota Vrh nad Laškim; do nadaljnjega Dvorec Novo Celje: V odboju svetlobe, dela slikarja Sandija Červeka, krajinske arhitektke Ane Kučan, kiparja/performerja Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe Skaberne, fotografa Gorazda Vil- harja in slikarke/grafičarke Moj- ce Zlokarnik; do 3. 10. Knjižnica Šentjur - oddelek za odrasle: knjižna razstava v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja: 170 let Mohor- jeve družbe; do 10. 10. Knjižnica Šentjur – oddelek za otroke: knjižna razstava v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja: Kaj bi bral, da bi (spo) znal?; do 10. 10. Velenjski grad: razstava Trideset let brzostrelke MGV; do 30. 9. Atrij velenjskega gradu: multi- medijska razstava Šaleška dolina – dolina gradov, avtorja Staneta Špegla; do nadaljnjega F-bunker Velenje: razstava Mla- dost in norost; do 30. 9. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kultu- re; razstava Dom kulture Velenje 1960–2020; do oktobra Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz- ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Celeia – mesto pod me- stom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz- dravstvena zbirka Muzej Laško: Laško – potovanje skozi čas, V pradavnem Panon- skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Teharjah: Teharska koseška skupnost in Šol- stvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Galerija Zgornji trg Šentjur: Voj- na za samostojno Slovenijo – 1991 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen- tjur: (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Zgornji trg Šentjur: Muzej za- kladi Rifnika – najdbe iz arheo- loškega najdišča Rifnik (od ka- mene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska raz- stava na prostem Rifnik in njego- vi zakladi in igrica Lov na zaklad Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažute na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnolo- ška zbirka Šmid, Kozjansko žari Muzej na Velenjskem gradu: Mastodont, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara tr- govina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941–1945, Grajska kapela, Zbir- ka sodobne slovenske umetno- sti Gorenje, Zbirka kiparja Ciri- la Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni štadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predsta- vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Vele- nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Za- puščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: Prva berila, razsta- va iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. izposoja kolesa 1+1 GRATIS Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje – Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promo- cijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje – 10% popust velja za storitve - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brez- plačno. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izde- lovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Ce- lje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje – 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: Škofja vas 40 c, Škofja vas. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska proda- jalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. –5% gotovinski popust. - INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije- verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 – 15 % popust. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Št. 36, 9. september 2021 Ko misliš, da si se skril Foto: SHERPA Javna razsvetljava Foto: Andraž Purg - GrupA Št. 36/ Leto 76 / Celje, 9. september 2021 Ultramaraton do Logarske doline je očitno dobil naslednika str. 36-37 Žana Zdovc Sporer, »Izbrisal bi alkohol« str. 28 Portret: Sandi Gobec str. 33 odbojkarica str. 34 26 INTERVJU Št. 36, 9. september 2021 Sven Pungartnik Rauter, skladatelj novega mladinskega muzikala »Pisanje muzikala je kot učenje novega jezika« Neko noč je sanjal o pisanju avtorskega muzikala. Nekaj let kasneje temu ustvar- jalnemu projektu, za katerega je sam napisal glasbo, besedila in orkestracijo, tudi dirigira. Izziva se je lotil, čeprav nima uradne akademske skladateljske izobrazbe. Zlati maturant se tako vrača na I. gimnazijo v Celju, kjer je počel marsikaj, med drugim je osvajal priznanja na tekmovanjih v pomnjenju, nemščini in matematiki. Hkrati je obiskoval nadstandardni program celjske glasbene šole, smer džez klavir. Sven Pun- gartnik Rauter je mladenič, ki vse možno znanje zajema z veliko žlico. TINA STRMČNIK Prvo skladbo je napisal, ko je bil star šest let in je obiskoval prvi razred klavirja v celjski glasbeni šoli. »Nasploh sem v glavi velikokrat zaslišal me- lodije, ki jih nisem zaznal še nikjer drugje, torej so bile izvirne. Zato sem jih začel zapisovati. Všeč mi je bila misel, da bi nekoč napisal nekaj, kar bo ljudem všeč, kar si bodo prepevali.« Tako pravi mlad ustvarjalec, ki je s svojimi skladba- mi za muzikal Čisto novi svet dosegel prav to. Nastopajoči mu namreč pogosto povedo, da si njegovih skladb ne morejo izbiti iz svojih misli. (Med snemanjem pogovora sva se dogovorila, da se bova tikala.) V osnovni glasbeni šoli klavirja se nisi naj- bolj našel. A vendar ti to ni vzelo veselja do glasbe, ki jo že od malih nog raziskuješ na svoj način. Ko sem obiskoval osnovno glasbeno šolo, ni- sem najbolj razumel klasične glasbe, prav tako je nisem veliko poslušal. Ker nisem veliko vadil, mi lastne izvedbe skladb logično niso zvenele najbolje. Ko sem spremljal zabavno glasbo, sem opazil določene vzorce in to povezal s klasično glasbo. Dojel sem, da je lahko zelo zabavno, če skladatelj vzame določen motiv in iz njega ustva- ri celotno simfonijo. Takšen primer je Beethov- nova peta simfonija, ko je avtor iz enega motiva ustvaril deset minut glasbe. To me je spodbu- dilo, da sem se lotil prirejanja glasbe. Tudi to je neke vrste skladanje, vendar s to razliko, da osnovna ideja pripada nekomu drugemu. Iz čim manj materiala sem skušal narediti čim več. Ob tem sem se naučil, da podobna zakonitost velja za življenje nasploh. Bolj ko recikliraš material, bolje izpade, saj si ljudje nasploh ne morejo za- pomniti prevelike količine informacij. Klasika te torej ni navdušila. Zakaj so te očarali muzikali? Ta ljubezen se je rodila sčasoma. Ko sem bil star približno 12 let, mi pevski vložki v muzika- lih niso bili všeč. Želel sem, da bi šla zgodba čim hitreje naprej. Vedno sem imel rad muzikal Moje pesmi, moje sanje, ki smo ga pogosto gledali v glasbeni šoli. V pevskem zboru pod okriljem sre- dnje šole smo prepevali pesmi iz muzikala Moja 20-letni Sven Pungartnik Rauter se veseli premiere muzikala, ki bo 17. septembra v telovadnici I. gimnazije Celje. Komaj čaka, da bo na odru zaživelo delo, za katerega je napisal glasbo, jo aranžiral, prvič bo pred občinstvom dirigiral tudi orkestru. »Seveda čutim tudi nekaj negotovosti. A vem, da sem pri ustvarjanju projekta od sebe dal vse, kar znam,« pravi. »Mojim sošolcem na študiju džez klavirja je bilo nenavadno, da poslušam muzikale, zdelo se jim je, da tega ne počne nihče več. Muzikali so včasih veljali za popularno glasbo. To pomeni, da poslušam pop glasbo, le da je zelo stara.« draga dama (My Fair Lady), kjer sem opazil, da je glasba izredno dobro razvita, da iz malo gradi- va nastane velika zgodba. Kot prednost te zvrsti sem opazil večplastnost. Melodija je zelo prepro- sta, besedilo pripoveduje zgodbo, iz celote lahko povlečeš življenjski nauk. Dodatna razsežnost je glasba za orkester ali za katero drugo glasbeno zasedbo. Tukaj so še koreografija, kontekst ce- lotne zgodbe in njena interpretacija. To je tako močen paket, da ljudi enostavno prevzame, v njih zbudi čustva. Kako si prišel do ideje, da bi se sam lotil ustvarjanja muzikala? V tretjem letniku gimnazije sem začel prirejati glasbo drugih avtorjev, a ves čas me je mikala ideja, da bi se preizkusil še v skladanju, da bi torej pisal lastna dela. Decembra 2018 se mi je sanjalo, da smo na I. gimnaziji v Celju ustvarja- li muzikal, videl sem nastopajoče, predstavljal sem si zgodbo, slišal sem glasbo. Idejo iz sanj sem želel preizkusiti v resničnem življenju. Po enem od nastopov s sošolci smo se začeli po- govarjati o muzikalu, kar je bilo kot naročeno. Predlagal sem, da bi naredili nekaj izvirnega, svojega. Ker mi je glasba iz muzikalov zelo všeč, sem vedel, da mi je ne bo težko napisati. Kakšna je zgodba muzikala Čisto novi svet? Zgodba, ki sta jo napisali Zarja Nemec in Tina Vorina, govori o dveh najstnikih, ki želita postati glasbenika. Oskar živi v sodob- nem času in je šele na začetku svoje poti. Vincent živi v 30. letih prejšnjega stoletja v New Yorku in je džez glasbenik. Ko se Oskar spre s svojimi starši, ki ga ne podpirajo pri njegovih sanjah, se odpravi na podstrešje, da bi našel svoj mir. Tam najde Vincentov dnevnik in prebere, kako se je kmečki fant odpravil v veliko me- sto, kako je bil najprej lahkoveren in kakšne težave je moral premagovati. Oskar ob prebiranju dnevnika išče od- govore na vprašanje, kako uresničiti svoje sanje in kaj pomeni, da si zares uspešen. Se ti zdi, da se preveč bojimo poseči po svo- jih sanjah? Ko ljudje naletijo na oviro, velikokrat meni- jo, da je to znak, naj ne nadaljujejo. Menim, da so ovire preizkus, ki človeku pokaže, ali je iz pravega testa. Ljudje si premagovanje ovir pred- stavljajo kot prevelik korak. Če bi vse stopnice spremenili v eno, bi bila pred nami stena, na katero se ne bi bilo mogoče povzpeti. V resnici pa stopnice omogočajo veliko majhnih korakov h končnemu cilju. Ob tem se velikokrat spomnim na citat, naj ljudje ne iščemo težav v priložnostih, ampak priložnosti v težavah. Za muzikal sem moral organizirati nešteto stvari. To mi je najprej predstavljalo ogromno težavo. Zdaj vidim, da je to izjemno dobro, saj mi bo koristilo na vseh ostalih področjih življenja, od dogovarjanja za nove priložnosti do zmenkov (smeh). Ideja o muzikalu je še posebej navdihujo- ča, saj nimaš veliko skladateljskih izkušenj. Nekaterim soustvarjalcem projekta se zdi, kot da si 14 skladb stresel kar iz rokava. Ko sta mi scenaristki v začetku leta 2019 pred- stavili zgodbo, mi je bila takoj všeč. Predvsem zato, ker nas popelje v New York v 30. letih. To je pomenilo, da bom v muzikal lahko vključil džez, ki ga imam zelo rad. Preden sem začel skladati, sem deset mesecev poslušal to zvrst, ogledal sem si približno 15 muzikalov in ana- liziral vso njihovo glasbo. Bilo je, kot bi se učil novega jezika. Prvo skladbo sem napisal sredi noči avgusta 2019. Ideje sem večinoma dobival ponoči. Zdaj vidim, da ide- je že nekako pridejo, najzahtevnejši izziv je, kako jih razviti in uresničiti. Podpisal si se tudi pod besedila. Najprej sem mislil, da bom napisal samo glas- bo. Nato sem videl, da je najlažje, da napišem še besedila, saj mi ni bilo treba čakati, da bi to naredil kdo drug. Ko sem ustvarjal prvo besedi- lo, sem bil še »lesen«, moje besede niso zadele sporočila. Z vajo se je to izboljšalo. Sčasoma mi je pisanje besedil postalo bolj všeč kot pisa- nje glasbe, saj lahko z besedami povem še več. Čeprav besedilo ni zahtevno, lahko tistemu, ki se vanj poglobi, da življenjski nauk. Moj cilj je, da vse to seže do ljudi, da bodo iz predstave odnesli neko sporočilo. Je bilo težko najti mlade, ki bi nastopili v muzikalu? Dijaki, ki so pod okriljem I. gimnazije v Celju dejavni na enem področju, so vpeti še v kakšno drugo področje. Igralci so mi predlagali koreo- grafinjo, scenaristki sta predlagali režiserko. Bilo je veliko mreženja. Člane za orkester sem izbral med glasbeniki, ki jih osebno poznam in se nanje lahko zanesem. Prav to je eden skritih izzivov skladanja. Če napišeš glasbo, ni nujno, da jo nekdo tudi izvede, treba je najti prave ljudi za to. Za skladbe si pripravil tudi orkestracijo. Kako si se lotil tega brez akademskega zna- nja kompozicije? Rad skočim v vodo in plavam. To se velikokrat splača, včasih pa me takšna dejanja »ugriznejo« nazaj. Znanje o kompoziciji sem pridobil na ka- nalu Youtube in na nekaterih spletnih straneh. Med drugim sem spremljal predavanja na akade- mijah za glasbo v Združenih državah Amerike. Tako sem zastonj spremljal lekcije, ki jih posluša- jo tamkajšnji študenti. Danes se lahko s pomočjo spleta naučimo marsikaj. Odpravil sem se tudi k skladatelju Leonu Firštu in ga prosil, naj mi pojasni določene stvari. Zelo sem mu hvaležen. Moje znanje je bilo najprej kot posamezna dre- vesa, Leon mi je pomagal, da sem iz njih sestavil »Ko na vajah k meni pridejo nastopajoči in mi povedo, da si mojih skladb ne morejo izbiti iz glave, je to zame najlepša pohvala. Točno to sem želel, ko sem pisal glasbo za muzikal.« »Včasih nas pri uresničevanju sanj ovirajo drugi ljudje. Če rečeš, da bi rad napisal muzikal, ti rečejo, da bo to zelo težko. Res je težko, a ni nemogoče.« Št. 36, 9. september 2021 INTERVJU 27 Foto: Simon Reithofer Foto: Simon Reithofer »Ko opazujemo nekoga, ki je ustvaril nekaj pomembnega, vidimo le rezultat, a ne vidimo dela, ki ga je človek v to vložil. Ko se enkrat lotiš svojega izziva, vidiš, da ni potreben velik korak, ampak da delaš ogromno majhnih korakov, ki te pripeljejo do cilja.« »Ovire si ponavadi postavljamo sami v glavi, morda se preveč oziramo tudi na mnenje drugih ljudi, češ, kaj bodo rekli če mi ne bo uspelo. Mislim, da ljudje tudi samo ob poskusih cenijo to, da se je nekdo trudil, da je skušal stopiti iz svoje kože.« gozd. Ko sem se vpisal na študij džez klavirja v Celovcu, sem na urah aranžiranja videl, da sem z neformalnim učenjem pridobil dobro podlago. Si si sploh predstavljal, kakšen je nato pro- ces ustvarjanja muzikala, da vse tisto, kar je zapisano na papirju, zaživi na odru? Ker je muzikal moj prvi projekt, ki bo zaživel na odru, sem res pristal v neznanih vodah, vse- ga sem se učil sproti. Nisem vedel, kako neko opombo zapisati tako, da bodo igralci razumeli navodilo in ga uresničili. Spet gre za komunika- cijo, za nek jezik, kako svoje sporočilo predati drugim. To mi koristi pri osebnostni rasti oz. pri vsakdanjih pogovorih, da znam svoje sporočilo izraziti čim bolj jasno. Mislim, da v življenju res zelo pomaga, če človek zna z besedami. Si se kdaj ustrašil, da si si na pleča naložil preveliko breme? Vsekakor. Minevali so meseci, jaz pa nisem imel ne melodije ne besedil, bil sem že v dvo- mih. Ko so se začele vaje, skladb nisem mo- gel pisati tako hitro, kot sem načrtoval. Tako so prišle misli, da morda nisem dovolj dober, da se lotevam nečesa, kar ni moje. Vmes so prišli še or- ganizacijski proble- mi. A odzivi na vajah so me motivirali, da sem vztrajal. Zdaj vidim, da je zelo po- membno, kako razmišljaš o stvareh. To je sko- rajda bolj pomembno od tega, kaj znaš. Zaradi navdušenja nad džezom si se vpisal na študij te zvrsti v Celovec. Zdaj si se prepisal na povsem drugo smer, študiral boš pravo. Kako to? V zadnjem letniku gimnazije sem se odločal med študijema psihologije in glasbe, saj sem se veliko posvečal obema področjema. Na študij džeza sem se vpisal, ker me pri tej zvrsti glasbe najbolj navdušuje solistično igranje, kjer glasbe- niki improvizirajo. To je zame kot skladanje svoje glasbe v točno tistem trenutku. Spoznal sem, da me džez klavir navdušuje, a se ne želim posvečati samo temu. Izbira prava je morda presenetljiva. A tudi ko pišeš skladbe, moraš pojasniti svojo ide- jo, stati moraš za njo. Podobno je v odvetniških vodah. Tja me vleče tudi zato, ker rad delam z besedami. V največje zadovoljstvo mi je, ko jih lahko obrnem, jim dam drug pomen. Marsikdo bi rekel, da lahko zapravim še eno leto življenja. A kaj je eno leto v primerjavi z vsem življenjem? Razumem tudi, da je kdaj treba dokončati kaj, če- sar se lotiš. To mi velikokrat rečejo starši. Menim, da človek ne dobi nič ve- čjega aplavza, če rine z glavo skozi zid tam, kjer so zraven odprta vrata. Dejaven si tudi v glasbeni skupini, kjer igrate spet drugačno, bolj rokovsko glasbo … Sem član zasedbe Uno drive, kjer prav tako igra- mo avtorske skladbe, katerih avtor je naš basist, jaz mu včasih pomagam razviti kakšno idejo. Všeč mi je, da lahko na bolj všečen način pove- mo kaj filozofskega. Naša težava je bila, da smo včasih zmotno menili, da je enostavno napisati enostavne skladbe. Je ravno obratno. Veliko lažje je napisati nekaj zapletenega, kar nima smisla (smeh). V srednji šoli si blestel na različnih podro- čjih. Uspešen si bil na državnem prvenstvu v pomnjenju, v tekmovanjih iz matematike, nemškega jezika … Obiskoval si ure klavirja. Kot bi vse znanje sveta skušal zajeti z veliko žlico? Učenje mi je v veliko zabavo. Pri tem ne mi- slim učenja za preizkuse znanja. A menim, da lahko znanje človeku res izjemno pomaga v ži- »Skladbe, ki sem jih napisal, izhajajo iz mene. Točno vem, iz katerega dela življenja sem vzel kateri del. Tudi ostali ustvarjalci so navdih črpali v sebi. Vse, kar delamo, izhaja iz nas.« vljenju, omogoči mu lahko uresničitev zadanih ciljev. Več znanja kot imaš, bolj srečen si lahko. Berem na primer veliko knjig o osebni rasti in vse to mi pride prav. Zanimivo je, da v državi Singapur izjemno podpirajo razvoj čustvene in- teligence pri državljanih. Ni čudno, da država velja za ekonomski čudež, čeprav nima naravnih surovin. Če bi tudi pri nas bolj spodbujali takšno znanje, bi tudi Slovenija imela boljši položaj. A nisem ves čas za knjigami, vzamem si čas tudi za družbo. Tudi med prijatelji se veliko naučim, kar je tudi prav Katerikoli poklic človek opravlja, mu koristijo socialne veščine dela z ljudmi. Ko si obiskoval I. gimnazijo v Celju, si si zapomnil besede ravnatelja dr. Antona Šepe- tavca, da pravi gimnazijec poleg šole počne še druge stvari in razvija svoje strasti. Tega se držiš tudi danes, kajne? Pri tem mi pomaga prepričanje, da pri raz- ličnih dejavnostih, ki ljudi zanimajo, ni najpo- membnejše vprašanje časa, ampak volje. Če ima človek več obveznosti kot časa, ga to spodbudi, da je bolj učinkovit. V glavi imam Aristotelov citat, ki pravi, da je odličnost navada. Če ima človek več obveznosti, bolje opravlja tudi tiste, ki so nujne, na primer šolo, saj se veliko nauči iz izzivov, ki si jih zada. Kadar imam čas cel dan, obveznost opravim v zadnjem trenutku. Kadar imam urnik zaseden tako, da ne morem lenariti, nimam premalo časa, ampak imam več volje. Nedavno se je začelo šolsko leto. Za nekate- re novo leto veselja, za drugo novo leto muk. Kakšna je tvoja popotnica mladim? Najti skušam pozitivno stvar v vsem, kar poč- nem. Tudi če doživim zelo slabo izkušnjo, jo vza- mem kot lekcijo, iz katere se nekaj naučim. Če se kdo v šoli ne počuti dobro ali se znajde v stresnih razmerah, naj najde vsaj eno stvar, za katero je hvaležen, in lažje bo šel v razred. Podobno spo- ročilo nosi skladba My favourite things (Moje najljubše stvari, op. a.) iz muzikala Moje pesmi, moje sanje. Probleme na poti jemljimo kot izzive, ki jih lahko premagamo, kot priložnost za oseb- nostno rast in ne kot ovire, ki nas ustavijo. Kadar se mladi soočajo s pritiski od doma, naj pogleda- jo širšo sliko. Tudi če za vsak preizkus znanja ne dobijo najboljše ocene, to ni tako velika izguba. Ni tako pomembno, če pademo, pomembneje je, da se nato poberemo. Naj uživajo to obdobje v šoli, ko še niso čisto prepuščeni sebi in so lahko še dokaj brezskrbni. Čas srednje šole je po mo- jem prepričanju še posebej dobro izkoristiti za to, da se mladi preizkusijo v različnih dejavnostih in da najdejo to, kar jih veseli. Foto: SHERPA Na vajah za dijaški projekt, ki povezuje pevce, igralce, plesalce, glasbenike, statiste, in tehnično zasedbo. Svenu Pun- gartniku Rauterju so na pomoč priskočili še umetniška mentorica Tanja Pečenko, profesorja Tomaž Marčič in Ana Lavbič ter lektor za angleščino Gerry Britovšek. V muzikal je od začetka verjel ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc. Rad bi še pisal glasbo in besedila za muzikale. Za zasedbo Muzikalci, kjer sodeluje ena od mentoric Tanja Pečenko, že snuje ideje za novo zgodbo z naslovom Alpska poskočnica. 28 ŽIVLJENJSKA ZGODBA Št. 36, 9. september 2021 »Nikar ne vozite pod vplivom alkohola, to je glavno sporočilo,« pravi Vladimir Peterlin. Leta 2014 se mu je življenje spremenilo. A ne le njemu. Tudi njego- vi partnerki in njunemu sinu. Bil je aprilski večer. Po večurni službi je takrat 36-letnik sedel za volan, vendar tistega večera svojega vozila ni parkiral na domačem dvorišču, kot je to storil vedno pred tem, ampak je s hudimi poškodbami po prometni nesreči končal v bolnišnici. Domov je prišel šele po osmih mesecih rehabilitacije. Danes je tetraplegik. SIMONA ŠOLINIČ zapeljal iz ovinka. Vozilo se je prevrnilo. Peterlina je ka- tapultiralo iz njega. Dobil je hude poškodbe hrbtenice, predvsem šestega in sedmega vratnega vretenca. Med dru- gim je dobil tudi poškodbe možganov. »Zaradi nesreče sem danes na invalidskem vozišču, tetraplegik … Odvi- sen sem od pomoči drugih,« doda. Ves dan mu pomaga in ga neguje žena. »Premogla je moč in vztraj- nost, da lahko danes skupaj ›voziva‹ družinsko življenje. A bilo je težko. Ne le za- njo. Tudi za sina. Takrat je Če bi čas zavrtel nazaj … »Iz tistega dneva bi izbrisal alkohol« Peterlin je delal v gostin- stvu. »Po težkem in napor- nem dvanajsturnem delavni- ku sem s kolegi spil dve pivi, morda tri … In nato smo se vsak s svojim vozilom odpra- vili domov. Alkohol je bil tisti dan največja napaka,« pravi Peterlin. Neštetokrat se je pred tem peljal po cesti pro- ti domu, tiste ovinke je zelo dobro poznal. »In kljub temu se je zgodila nesreča. Človek pogosto misli, da pozna ce- sto, če spije alkohol in sede za volan. Misli: ›Ah, saj sta samo dva kilometra, še pri- pel se ne bom …‹ Mene je to veliko stalo,« doda. Katapultiralo ga je iz vozila Nekaj metrov pred domačo hišo je zaradi prehitre vožnje Vladimir Peterlin imel komaj štiri leta. Danes že dojema, kaj je prometna varnost, vidim njegovo ob- čutljivost, ko reče mami, naj bo previdna, če gre v vozilo. Nesreča in njene posledice so prizadele tudi moje starše, težko jim je bilo, enako tudi moji sestri. Gre za situacijo, ki je prizadela vse,« še pove. Mlada družina je pred nesre- čo začela prenavljati hišo. Nesreča je za kar nekaj časa ustavila tudi vse načrte. Rehabilitacija je bila zah- tevna in dolgotrajna. Domov je po nesreči prišel za božič. »Naša življenja se v družini po nesreči niso smela ustaviti. Živim, kot bi bil na nogah.« Ta ni bil več enak kot leto prej. Osem dolgih mesecev sta trajala zdravljenje in vr- nitev v vsakdanje življenje. »Zdravljenje v kliničnem cen- tru, nato rehabilitacija v Re- habilitacijskem centru Soča, nato v zdravilišču. Samo to je trajalo osem mesecev, nato je minilo še eno leto doma, da smo se vsi navadili na druga- čen način življenja,« dodaja Peterlin in prizna, da ne gre le za spremembo življenja, ki vpliva na fi zično telo, saj vpliva tudi na psiho človeka. Psihični preklop »Po nesreči sem moral psihično ›preklopiti‹, ker ni bilo časa za depresijo. Ni ga bilo. Imel sem štiriletnega otroka, partnerko. Moral sem razmišljati, kako kljub nesreči naprej, saj se naša življenja niso smela ustaviti. Ne glede na vse smo želeli živeti normalno, iti ven, po- tovati, smučati. Vse te želje nismo smeli ustaviti,« pravi in doda, da živi, kot bi bil na nogah. Danes ve, da je prometna varnost del življenja, ne le nekaj samoumevnega. V Za- vodu Vozim iz Celja, ki vsa ta leta skrbi za projekt Še vedno vozim – vendar ne hodim, sodeluje kot predavatelj, ki dijakom zaupa svojo zgod- bo z enim namenom: da jih osvešča o nevarnosti, ki mla- de čakajo v prometu že tisti dan, ko bodo prvič sedli za volan ali na motor. Spreminjajo srca mladih Zavod Vozim iz Celja je nastal že pred leti zaradi želje, da bi spremenili pro- metno varnost na boljše. Vsa ta leta je predavanja in- validov, ki so jim nesreče za- znamovale življenje, slišalo več tisoč srednješolcev in ni skrivnost, da je tudi policija izboljšanje prometne var- nosti med mladimi povezo- vala s tem osveščanjem. Pri svojem delu se osredotočajo predvsem na mlade med 15. in 29. letom, in sicer s po- udarkom na mladostnikih, ki so v procesu srednješol- skega izobraževanja. Zavod je lani predavanja prilagodil situaciji in tudi po Zoomu opravil svoje poslanstvo, iz- vedel je kar 117 preventivnih prometnih delavnic za 7.138 slušateljev. Kako izjemno pomemben je ta projekt, kaže to, da takšne delavnice po vzoru celjskega zavoda in v sodelovanju z njim zdaj izvajajo tudi v Srbiji ter Bo- sni in Hercegovini. Zavod je znan po svojih projektih in iniciativah, v katerih hkra- »V zadnjem letu opažam, da je epidemija zelo vplivala na ljudi. Nekateri so v stresu, depresivni, bili so izolirani od svoje družbe. Nato je prišla sprostitev ukrepov in ljudje so nazdravljali … Veste, ni težava, če nekdo morda spije kakšen kozarec vina, težava je, če nato sede za volan. Če ima človek za kozarec alkohola, ima tudi denar za taksi. Če bi čas lahko zavrtel nazaj, bi iz tistega april- skega dneva leta 2014 izbrisal alkohol,« nam zaupa. Foto: Vozim.si ti poškodovance – invalide po nesrečah – vključuje v vsakdanje življenje in jim omogoča položaj v druž- bi s socialno integracijo in opolnomočenjem. Eden bolj znanih slovenskih projektov omenjenega zavoda je Hero- ji furajo v pižamah. Njegov cilj je zmanjšanje števila prometnih nesreč mladih pod vplivom alkohola, po- leg tega na tak način osve- šča tudi celotno populacijo. S projektom želijo aktivirati starše mladostnikov, da bi se začeli vključevati v prevoze svojih otrok na zabave in z njih, ter vse ostale v lokalni skupnosti, saj je »heroj vsak, ki poskrbi za varen prevoz svojih bližnjih, četudi sredi noči in v pižami«. Projekt Heroji furajo v pižamah je bil nagrajen s strokovno nagrado Evropske komisije Excellence in Road Safety Award, in sicer za najbolj- šo preventivno prakso na področju izboljševanja pro- metne varnosti med letoma 2016 in 2019. Št. 36, 9. september 2021 NA ODRU 29 Kratke re ime Kako malo (ali tudi veliko) je treba za dober »štimung« Dogodek je bilo treba vsekakor obeležiti. ohranilo delovno temperaturo. Pred pol enajsto so na oder prikorakali šefi ene izmed najvplivnejših slovenskih rokerskih družin. Njihove speve deže- la pozna do obisti. Da jim je občinstvo jedlo iz roke, ni treba poudarjati. Kon- čalo bi se lahko ob dveh ali treh, a se je moralo malo po polnoči. Bil je rok festival, veljalo bi ga ponoviti. Foto: SHERPA Veliki fi nale Poletja v Špitalu je bil takšen, kot se spodobi. Prvi sobo- tni večer v septembru ni bil hladen, pred Vodnim stolpom je bil vroč. DEAN ŠUSTER Gostilna Špital za prjatle je morala odžejati vsaj štiristo duš. Kmalu po osmi uri je koncert odprla skupina Klon. Pevec in kitarist Gregor Videc je stal na odru in navduševal prisotne od- daljen vsega nekaj deset metrov zračne linije od svojega stanovanja. Z Gora- nom Koražijo sta bila združena že pri Multiball. Skupina Klon je bila odlična! Tudi Alo! Stari iz Maribora so – z malo bolj punk rokovsko naravna- nostjo – poskrbeli, da je občinstvo rokenrola V petek so pred velikim finalom navdušili pevci Okteta 9, a ne le s petjem, temveč tudi z napovedovanjem sklopov. »Ob naslednji okrogli obletnici bomo morda zapeli dve madžarski in eno poljsko pesem,« je dejal eden pod pevcev in izzval smeh ter odobravanje s ploskanjem. Z leve stojijo Miha Žgank, David Zupanc, Mihael Strniša, Jan Šilec, Leon Ašenberger, Mato Žgajner, Miha Hliš in umetniški vodja Gregor Deleja. neg Tone Kregar med tremi kitaristi Alo! Stari so zasloveli s pesmijo Nea vem kam. »Pil sn z modrimi in pil z bedaki, z lopovi in poštenjaki, pil z bleferji, pil s pozerji, pil sn s potniki in pil s šoferji, z delavci in fabrikanti, s kurvami in ministranti. Najrajši sn pa s teboj pil, da gledal tvoje sn oči, skoz njih je vino teklo v kri, edino s teboj bil sn živ …« (besedilo Mi2) Tomaž Režun, župan Občine Radeče n»lVapečesinevileik› gmoarepov, nldeeač‹ nsnemagj,oaovkjokorč6ni. nNsseaikpsatleazpmvjrnbizornasačtaivnniDjasoe, mjiinuo vTpomlaodžeResžčrunkun, žurpžiabn bOkbečeinoelRniandeečzej maranžzaivvjorljajeannlprjauzinvik«u eObčjdonjeibrazPunčjlržtišeieneizpnren šaMRaejeMniueajlpaaarrndrezetjkiajeenaenšnlča«ieeankejhLlTeReiošpaaeš kvi o»iOzbbčcčioenilnnjišjaduujjReebamjrodo, ekčAaaekjdoeavbsloečsačitnn ožjsdeikviljpernajaznpirkebziavsanlcuejve itnakhok,rdatai na prireditvah omogoči šte- ptbveoigvTlnaeučidmuidi jalieieljdtosore šnumnjšejtinp.voobvmtčsuie,nrmidsskatiizčpapno-riokhazamnžiiekikjaovrnčeozKsutaltkteaortesptresevpvoojozebkngčaivnd-i edulospvaešnnjai? .pZTriako je tudi letos ndnoooasvbtmov.i,tleTejnečuvnd3i,in0vkv sezptirnecrjeiasrromeebdevčrniseitnejdvulivaesjhneo,dvmvakedinaasp oirnbj-čihutkpijraroptiepnarnroeajvuverierolivajerzokombtpeesovrbeaečmgvianjeskeunesamrejlaoprarzianiku. Ta je tudi knfpraaoratriesem.trdrieeuhivtrki,vetšs,nuei ržčksniavecsjimemvzeapopčo.žpedVeoregnovnočedjvkuaoarrjVmzsaaežksueapc aevndoaozmbaeittoTei vosprmterodaedsžtievcmaeio?vnRaa,elž-uenuosmpe zoap oceno dogajanja v nvumesremiensnpnuarilčeaoezmžnbaieč nnuorealemeostžnnpbioečagumojzevaomobmro.duaozjbhžjnuuo,p kain,goamNasOetevbmečdinpaeošdReraovdčeejdučnesoe jzea lzentoasmnoev-ala zdravstvena pokoobrmičnzianažč,oer,pmtoikhvRo,etekzžjoaeutnnrjaoaemsdbecinšlokoivsaimz,daoj-emmz-o1eg9lol.i mkimaj opvrepmliavkaniinloptousdliepri nas, čeprav bcROoBrEoRnTakGvOrORuJbsAač,Ni CotRa dn pa smo se tu kčozobavpdrealzonvdiačknlnujožaOpobrbiččlioinngeeo Ropdaodtzreažd-dilntjuegdai obvčsienhsko čžeuKppaaoknvoeTsdoteamlsaežžsutRpeemažnuiznTz.oivmomažsoočali v orbačzipniis, RvaeRKžmOuaBknjEeo.R uoTcsGpeOneljRouJjAueNtreCslentiočiotid zzaasdtanvjelj-enepacliil.jeZ, gbaiK looabthčjkieno šsrkeeekdgloia,dpdarlaa, zosnboičkvinama, niz-aarkaadtei -coveidvraonv iv nrzOeua lspbetramoplaj rle?eakttuzenusirtkedusieloi nfibatčjnbieonslejnoapsroegdo-vošrosleTnoa ptorKčoZaisalktsieotvam altakeormtebusačSnlani,svevui,pr?alkizvi mzkoeuročenvaočassaopč aejversoZevv.derVdžat ppvoueVtzsjtioilsbpčkeSiočnaraivotiu.nzVsavveainjrapdumraserodsmsdetmvvaepvpvlioje-anlioksijeannsann-oa, Raelavidrseoečveb liaeonjpžonobaniu.šaerP ežrpjivervaenljbjoeeinv vsajsekltcooverp,aodnjbaokč oistnmoničoikanvno ate–hmgotrerežakliiohpdočloatčrsijtehi nvzsataomupcreieelslisotsnovki,iučtezpovaaujm,nrsejednvinjteaaelličvikrositontprvfeo,raghksoiotvraurrkjatčluiu,-nčae,pdtrnaevnjeuntekn nrtueadsovi sajdinsrhiouzžvJainaldiig.anšIlsoij,ekltniaeliricnsnamp.a ooDsbšroetudelegvo-ai-lnveteerčgejašaiutvkero,epbkačaiknnoei bnpeiaovlilsaoknsžrajbenealitetijtazeorašigjnreraj,aendgoljanbivjoneabosčvkiainulripsnkieneae-pr ionttjii,mdkoaorlajjesš eavgteilnži,di-a novaelsjpnekrnoaajvjeznonveditkešsahoe?lkzeao. hvVtectvenmsith činas muih,jre-kob nipliobdvialotepkor. adVvsetčgojat lodišbKrkučoožitnboviesenutažerleigcsaonžbitčveielnjrneenikhtjuaš,pdedilamni seinekžotiai-vjljmudkajoenrjon-ne abviniprauopsčruva-pv gštiimalhisooiplvsrakodmijoelakjoevtčnoteovn.ii Pnerpgdiroettlzeo,rmvtpors.setVodi,evavsseelmi smonceiaatulndegig,oads,apdjroeu mokpbeončmšitmnuevin, iadplularnioeskeomutOžnpbeoč nidtnauraoldečRitjnaumdi. eraOačnvebjn čii snntsjaakn,ejneavzuomrbeačsninjši dvfisoeonkslaiednjlnecseolisindtovndtaoaursdis,mpi ovokp odpatodbapjrerese mctbeimsplotlajennjooubsičtniamnie, ldoestpolravbkiia-l dzbmzoriegvdzaoejmtsaeen.žtOjaiemvbčiviizonzpbsdokčlrinapajvrumasjzteivnmveiknoSžleosemv-eonjeicj io,jsbkk-aor djeruiVzžrepanzrj divtmeeogzoman,puodr.satzsin.eopvraetbi ikvoatlcvizmaivneudlaihjo redsrnuožsitni rsankzejemovedrn.R etiKVBh,oam skdstoaeenspmkjoaškritsaeoežrzboempčmoierdnoer,eidp,kvrkačpiojdaltiosvmjobaemioltreeavndamperušeekr-ieavs,ndjrieeačnvezavsmrajue-k nsdbnapaijrtreleidpvhinrlianoavjamaeelkentpanootoluve?trsnperiremadvkoišvbočdlučioapbRsjouad,-orobpčrjiaunv,-ljkiviaAišzlkibosodolaj dsoakebkVečogansianeokpodeovrema,plazatlnerazeliidnoklruaoupt?kpšrtuavzas,en pjaeeriiudpnsnotdi-arvailjgoeotsnkcooernšaeajsle.vtesTpeuroaidknv sjonulbeodTkčvjaeinktnevrsraikptnperabromšoisjhmetpokoRtrieausdzroieančbdiaisnklhtioua.pvorKjbeidolhepot,žrbleionpi,nrKeaea-knteoarbjbe,eonvslemngčijaoke klnaiožshvjemikl,hjeob nojieompz uvnionseatlfdčiarliahe.sklPitozrovuosppkbpreatoučšzgearnnosooavnaodailrnei JluamgsjneoTjevoin-mopbaočsžikneZuimšuans-R knpmioaconki,ruoanmjrmejeteikndOziltiaebočmčbeuijliknojkeoeinp, boRopo. arVoind bačet endčhmoevdk.eiron, enhčvabnomjmeino upnlrejemdsatloia snoeammlmooeždpnbouesbrkviabul rišošnakbleiočipuzvoavttseiskctvoi, sš(dvgoaerlčeosa zo-vagRooattdoevežoenzaidheonomekgoual vnei čbjihlop, rdoajebkitolavhvkzoadknaječmr- času v občini, več o jteim avmreopoprotatržjie, nop1. 4p0.),tiksioječ velika pridobitev za ndaešnoprirboijšekkot tprraesonoinvetusrtiazreem v Radečah. Prido- abgainlži jsemnmoic tiuRzdeai ždnvuoavnne ovvsmaecb,eisnžteun.apoadsneokamv vOrebdnčoisnti dumvsekeslstaoej cutiujseobmčoeov1ro,2v m– vilMijoončailnem in Svibnem. V emsdloednvn ijenombnčsaimnrioavvnvierčestgaijneovžaenjski stavbi obnovili erkveorbtolaolpavsnksiicpopr,orv-orjedknt onsta tdeggraa-projekta je sto tisoč seiavcleriozr vak.caZižjaes,kndeaagšea goamsilrceežsjma ov kupili tudi novo ci- asttdreeerbnčaeos. vpZrverjnej-dimnosbtio 3m0o0 tdisoo-č evrov, začenjamo eubsroepdonidtaebmvudepeslntooščsaeddi avnjsirhed8i5šču Radeč, kar nas žvbaovnasatjael,ocde1an6jt0eratilsnooč ečvirsotvil.nJoeseni načrtujemo še pearnl ienkralgj kuertčsčekenonijoheb9n8ovoodksutolttukronvega in zdravstvenega ndejsontmeegvaa., žkTijvoelrjenb-aolmožobnoa bnomvi ostrehi namestili tudi vjseaoslnitičvknoopvremilheeokddtrnajrenmo. Tleotunaalloižbo ocenjujemo na 7em0je0e. dtigseončeervar-ov. Z direkcijo za ceste pripravlja- imnkloveptmulidvoiabpldrnoajbejkut usoredoitgvaej2a,-5 kilometra dolgega dep.eloTččeanghaikzsaelzno ejzavanzonaramzosveatllejavo, s čimer bomo oonvmpoazvoadjgeropančrvielisipdtvoove--ečnjoevvmaprdnvoemsmt zulea.tuobpčoavnoelintvaaphomti adlo ižzjeoaldebžzeoinvmeilšoj kzevedneapjr-ejo tsatamvje,učkr»iezjdeaitnlieša,jad«ruigni sdtraansi Sbaovme.o pbčiulMietitzloiod.ršdrnajvvenamimškjielak»hkakodoreorvnzasee«l,ivmenadloarvlečpčrainsaeszla vtrreuoajdčeiakdnjtroeu?kvgaajimmdobrTpeormgiap,žračRvee,ožsunena,sčžpruotpomavn.nAOibmsčeionjeo Rzdapdčierčlaoe- žilnmoujaunvgroeomssdnts,intčžvisutoki-mih lspoerkeamjleoikvsanttaia-ntaerpaosdarhosčpjuomevlraodpi-, kloiozbijsruta,elov Rtveahzddečransvhiksimbthvioelpinrmoejmoegdkltipovrn,veikmuaria,j deknisojeivmoedj-ae itanomabhoil?dovo,amsvoogjoačpzedrdnoerobtai.rvoTnndaeiokušralpaoto. srZateabtirotei,s umzpaoabmel,oežrdaiali izjemen obisk. Je na tem kapmitadolpeusrlreoemjmčeolaa,g dBotaučoešdj graditi tudi večjo turistično prienptsieonez ioinšazmtvjaetvamonmnouesotdb in mikavnost Radeč? tesžtaKnvliašrjatnvzzpa.odroeld Zagotovo. Kljub temu da so žoe ndivo. NlVKgaorZakojieadvtapnenrirteies lokali tudi drugod po Sloveniji, jedrvduRigtaedčsetč,ranahitetšošel vedno visok obisk. Takrat so ljudpdjrezevgnrooajvvdaoair,oiaclbnie,česčigtena se malo pošalim, da prihajajo namri»tobeosnsmtviokoevablij oioijnnebn aoSp ozemlje« in naj bo tako tudi naprneuj.riheSjD,iecnrekruii jpžepobprhaeroeddj omenjena ribiška vasica namengjkerNolnolaoe. vstMeamresjnkeuia,msde,savt bi v Radečah zadržali kakšnega šgtirtopaesasvtrava. tduSsnetdrpiptvnekem,očo dni, saj sem prepričan, da imamospoktrepavgjoi pavoed, zkedal anzaoi btzbii. Kako je po sprostitvi ukrepojTavnnrzejeaetljžmioie vvlpeerrloovnpmasaške Rteamdeeljčnei turistični produkt, vpomržZiosnapjvtaeosvosajdjesoep llsozavve-oal vom po Savi? dzadoraabovrsdntpveei krnaaimkš S splavom smo v tej sezoni ozppirdlraooiv,jmiedlkiirptkaera,korkcdniijonear,-o kaj voženj, poleti se je za to možtzunzadoai,sčtoanobredčejalšonečiui,–lrdo,ne več turističnih skupin, kar nas kvoaeilakdsješešlnajie.otiU žvdpiavaslltmjj,šeaon,r da bo ta naš turistični produkt ksbpiTievjuetadltcaiuehdnmkiao lmtezepaem-šs živel kot pred koronačasom. jjeinhat.rueLddai hiblkoi oljk tpou V občini ste se odločili, da bozsčtajsepumjrzueodmnriaojvav cspetrvsetoo-n stavljeno tradicionalno priredimtuedreveteS,jlepianlniamavpoamrroajesemnt-o nje premaknili na konec avgustdrteazeb,la,vapgronobnajedsokobtbamj jepeo začetka obeleževanja občinskenvguobajzonpileraoabdzjoanabivkroliajžne, ampak je tudi takrat ni bilo. Ztačukadnai jokm?vo.artejerianlan Žal smo to leto Splavarjenje mopErParnaeliepdogivrdasnpeiocvmvaeečj-j dati. V teh razmerah in ob številinonickhisrjioeacmveasrepnjiSljtautvvaaraphar orGgareniziaratri idovegčojdeeknazlaovžebče,kotikddielnvjjuae čmtvnisooJožačpnglonjudjse-jt sdoi,fiknoatnjcihirapnoenavzadeivprroipdsekvimRadčevačrlsjeao,kmgjaeosvpSpraneovvadaeša.čer dzeanhatervjenmo ,inkitujidhi bporemveoč tutvdeigapnsotvad obprbiorlibnphnoosendtjeonvvjki- pnreemdapliornaasmtuešntuevivlačoaksužobbv- drožRbsaačkvdiine.mči aishsterzemudrsa činKsakkeogajepbrialzonzikrai.boPlrovaomje, kiesvjkreriiobmtpuišisdkpioioepddvrjeaotsnjje ogeblvanvzonavdiahnnjteeumkrdičsaatnisčjuendiphuohdporuvoižjeknkaičtjo-v?DKomPabiakrapzoimejrnenoei»gcrkalgjoijr-v pnrooemnoaisr«nilvoi pvgnlievdašeloavleonžvannJjjae?gtnejžekniihci tzevelpoArodlisetjosarevonvtauv noalLgKaiuoprtoanvvšaneivrkns tzalzeaašo, ksmtoa,oilabkoalbpiškčobmaodinvralioa,ančshjokeakd,oSoel»olkobnovicraalDoljfianesgjsaoobte«iinvvaauepldralitaev-taloi sniteuelžadukhirekennojaea bporroegdrzaraanoz-čivzjlouajvcjngainljaaomicsaebdehgeso.atgaDedooridrnAekonkodtjbvoar,čre.dipjZnaoDeBav?eujeJzrkapjseonrlniscšhloea lzjže olre,itbtnuooddlouivskočpamjemš.n id-Aoai klrauakhlztmkjbuveorenjnsiozniS riuvenadezbdediomjeasjmtavzplo:arv»gdeZaeodnalvpjnjveooielmijgnčsdaotdtdvnejeojmles,olljjeduelažj jMpepnoososvdstertutiooVčpvrjanhuoojtevip iors- vainvemenvblsoikoatvonb.očaStizrnrmeaiab. idanebvpšaokrlkieiducpepeaijtnpi oidvrdoenddtieTacartSilan,jnečene š 8me. noinpž rn9o.oboslkteitmoprbarra- avm pjioztgderrjiennvpsottoo.o cPlsert.ies«čtčaTnakuejudugji easamvpkteortimužddaooe,bblieclr-o božAmte lnsoiocčšejetaeizovžkea3rdv0oangdoVržejapčevkos,vrdtknajeotetklsnivkepiiokmrou,jvihkžeteizbgboapvooezpvarnerodaedjodseakalp,ltRjraediašvaildzaoels, pig.oilrečTndjaeeimcnoi a?kbroaodzngome esrompek,rseookomlizšbosvkoloiazdhdbaonknevjra,olaaš.jkeadvtVairlčvesajatRseamiakhdzroaestčnge,eaop ptpaeooojnve-e daštvekdlžjaeakčujooečk noazppkaoogvopteta,ird voolšvpearžrčltaainm.zvevkgioihnajniprkireoičmpneeijmlanjba,,ul čaveemzblvialpksaoankklaj dusdd.daaiDn.bjr daja,eKnreaiedbjkionseliao vvrrentso-ratbeebčiRasneažirsmaojzoebpa eonotdsraipevtcredeeiurotišindousbzjoialbjčepuen.rb,eoVlkvjveaers,kaectodlaea,s jetbe ,ZainiabddoadankaviolsenMičč okazosinntd–aRmjžeaeevpdnrnepijčjereekildh?ataojaK dnjpoenartroj vesjhedmkRiltoe,a. tdžZ.ioeeh,dpčazapajazrhtviošlnitlrkooeek-dbra vnvheokvžooon bjivnimsvieozRvčsajzal-doa. eg-čonebnu,ospgtknoripisah,hrodopodnsokotjdoaobjrlediišttopčijboienirknacohedšn,sreatutna.pg Vpriihenrodogjuboerjksčepti-?no ernonaOjetbkmentj oiczhvevrlsajbtejditanua-ar. scskjeteioshnjtiia.d iznrGbeutolržoebvjepez klšraiieikzdpeaongodbaderjoveopdatodjepmeoloeSas,nljteoiadldvaiBzacarob dgupeozlos: pmdpooedmlmaicarbičsjitanimv,mo,azmviapzo nliCvateaešdlžaj»ialkj,pvonerdrj,aoirvrunkaeežaz«ikvrn.eoašj jisnitimvacevrpszepoahrni.mhupaodl--ai dmtoroožvmčnojor:ihnns.otaimUvmopeul-naasm-tr,ejzadKdnaieaezt.k apZNšronaasbajsatnti,vjooepjrvaea.trjIepezdnorameumkbtoenignlospoisečeseoamlacmthiu-jokid vmnpaarj svalljilouedvcdeCedl,emenlk,itošnedtir ajieliabdlionslobvareostbldielokjušaplbivrcljioemo,nb,ieozčr,imenu,eirenikdnjaoi ltaivlmesi mcljaeod- . saditčaieešjnčviezanrbtgaieijrsnaev,ajojšejeeKm empopibndomee ntfmojaačrki,jiuav.letmrVemjeat?iom Ardeodlom,ia btd,iajpddooaiim snbelaougm lžttabo ubsvtvpaRorpeazjdnošeiodmčjpaephtorj,tieh-S.edvatdnujripdčucniaiž,sninZeuasirivdktdzoaoRien tpapmeodomdedj čerMleotj čokepjsleurte?eupsoGteenlsžeiapadtrvueee-d iznion dborooobslčjteoijnupueorstmempe-rroodiloornjžoeakntvotajotuokp,scštdrvieina?soatvbemr,čaealkdnaavedirhešakj ieidnprpemuarperžuaidrnzžpnaevoi.lcogimijo,nj ekzzpaaonthpia.ioptVlrrneepojjšrm,i tplrsaia-rzij lvokočžiji nmljoeAvksgeltaičl?ansuvesnpsziekzhuaapp.mnooesslntoijv.aavTloreecvnovud- čtautnodnavouoomrbnpanirbopeovrdodivt-oviZe- naogabosčKdtioevanvlakiao,šz.nns doeiNsrutapaekšrvavrismeitlpeveegelilsanitvkenegvčakajoithrbrdaočotkmienm-kei vaizzeasbdroedeltrjdiuš,saždtnevajnaujjZmee.z,aaesdažvsSapjtavere,vmejbijneuij jlepsi rtkzaioočana srsokevpvogoivij djeaiobnl,iu,rPtjeduaodansdnsajioeevm sjtpteuoemdndsiut-i dedjeidDtpojarasivtdea(ovkrbal,jizatketpZiviapssrasivjpoejocatenibdmaiealšnjteoavebajpro?čaoizbnsmovi leojjrdemeplniorrietsnedorin pičjorsasekstv,eie?ngčau jdnseoetsanberaientzjkiša)ia.dh nzVojanbsee-or-apdpaeojšsVeklaPpeborogšotvaaerelammezč.ouivlnkiaujonosjnejmeasrojžsazoe,as sepmtdreinhnjžaiiem-l sgutrnaodtevbščikišlčie,a.kdraeujgtsijtajeamPnjuoaeirčpikeinidrarnoijalibizcčapiziiaznsstaaeazemganaikso,rdpkadeota ndrdmabeturluaejdjanasi?tnjpajo-ev proizpNuerismospjme:ekšotntršoeaevmnd,, edi-menbtooailprvnsrjosetjoišnšndeinhezvj lpaeorodvadndjioenirtjenkiejkaomntraoamtrnčuiauecrvneiisiu,rltiu.i ončsOaencb-ei osntetljeamač,zanrajuiabjn osoplpvooeevvtreagmann,kiiasdnzjmajaudcosejimejn.nmaoNitr,iajvazt.doaaZab ndnčaaiesčnnseiienkzižmtauenuedislktivanaezvležeii keloio,jb ckesip,,i oksjimdihbzouappdgoreonentučdauj-saetismptvareoopnnioetzdekzvažiortsadivjpnenjrzneea.derTksauepjdedri eintprminerkaibeomsampalzobnaAhejčkt.elsletjeSiat.-ej bosčkaniensjozespvjoiežcszuieealližSnmnelooovčeijnteVviejvgeroenjisadinphmaopzedrmmeadrlo,esgdtčvlajovoivbnvdoiokstdbteioičgA vivantlR,ipedatosodaskbleeobrčgoviaa-hs eljkedults.ui thKbaavzikRleoi.av jdreVeoTvčpe eh-, ojtneduezzvdmavibtaisllosiaokžmonnaljaljimu roaičzklziniojmoaliinleciraieprd,raojepevpoboidizlzjjre,tnatrzajzdaatiiltl nižnieuičmlirjoleii,,dzšdiateaig eobtunnti ud-ddieinbpgaorodrlijsavaptjlseioovm,žeižkalkienovpjvbnrsščioephirnoamteejratakžnjloanetvopkeodobrnemjelaeušemkjemetne-n-.e pPzreinpnarosalčvoilvjtavomemsnopi l-pajrvboa.eNjreBnjkoer, etvnšzajzepea ovzisprlnaešrlsirnjltiakiobvasvot llsdonueovačn,li žarptanmeozogpvasči,toesibdmid-anei sGdtvrmalee izčb.aeomuvrooezd,sisk-amupočabizjnornsiemakttnaoetkiomi,omrtincedgleaeia nvVsranplearerčjdioehdimomnodižidnriovjaobilhpčjTaouodjltovmneoikšhlio iDštpudRodoarigdtnmeaočjaeain,n jkfštrdieaažasatrpvlueooktv.ibithVšuva rvlRoa.daopMdabreičopčingonaoasihščešieltešjeieonslgdtivao.aetnsurtejessa cmtauekledoomi srjTeetodebmore›avkpžeozoRrazeponžnoeuaolnn‹,. ailhžčnuialpzoadsnlpriOkaribvasčnpkinieakevr mRstTdsoGolmOidRRnuaadJvA.ečz uaek Št. 36, 9. september 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Ribiška vasica je nedaleč od ribnika ob Savi, kjer je urejena didaktična pot, ki predstavljan ribji svet v Savi in vodni krog. Informativna tabla pri ribniku (bajerju) Pot ob Savi bo z ribiško vasjo in novimi napovedanimi pridobitvami še pridobila mikavnost. Kot pika na i uspešnim projektom ob Savi Ribiška vasica za razvoj turizma nadaljnji Pri ribiškem domu v Hotemežu bo Občina Radeče predala namenu ribiško vasico, ki nastaja v okviru evropskega projekta Posavski rečni turizem (PORT). Gre za projekt, ki bo nadgradil in zaokrožil dosedanje naložbe in pridobitve v ribiško in turistično infrastruk- turo, povečal namestitvene zmogljivosti in omogočil večje možnosti za aktivno preživljanje prostega časa ob reki Savi. Vrednost naložbe je približno 200 tisoč evrov, delež evropskega denarja znaša 140 tisoč evrov. Uradno odprtje te pridobitve ob koncu meseca bo tudi eden osrednjih dogodkov ob občinskem prazniku. ROBERT GORJANC Pri projektu PORT poleg Občine Radeče, ki je nosilni partner, sodelujejo še radeška ribiška družina, hortikulturno društvo, KTRC Radeče in Posa- vski muzej Brežice. Projekt je bil prijavljen junija lani. Po vseh administrativnih postopkih so ga partnerji začeli uresničevati v prvih mesecih tega leta, v za- četku avgusta so se tudi začela gradbena dela za ribiško vasico. Po izkopih in komunal- ni ureditvi zemljišča je bilo postavljeno ogrodje treh lesenih ribiških hiš, sledili sta namestitev strešne kri- tine in ureditev strojnih ter elektroinštalacij, izolacije, notranjih sten, stavbnega pohištva, v teh dneh delavci izvajajo zaključna obrtniška dela, nameščajo opremo in pripravljajo zunanjo ureditev ribiške vasi, v okviru katere je predvidena tudi postavitev manjšega ribnika in ognjišč pred hišami. Da so hiške lese- ne, ni naključje, s tem želijo v Radečah poudariti navezano na lokalno okolje, ki je zelo bogato z gozdovi. Glavni izvajalec del je pod- jetje AGM Nemec, za komu- nalno ureditev prostora sta poskrbela podjetje Smer in JP Komunala Radeče kot po- dizvajalec. Kot je povedala mag. Marjet- ka Lipec, direktorica občinske uprave, je predvideno, da bo gradnja s celovito zunanjo ure- ditvijo končana do konca tega meseca, saj je 29. septembra v okviru prireditev ob občin- skem prazniku načrtovano uradno odprtje ribiške vasice. »V vsaki hiši je predvidenih pet ležišč, torej bo na voljo 15 dodatnih nastanitvenih zmo- gljivosti, in sicer ob dvanajstih posteljah, ki so že na voljo v ri- biškem domu, ob katerem sto- ji ribiška vasica. Gostje bodo tako lahko kakovostno preži- vljali prosti čas v Radečah, ga združili z ribolovom, s kolesar- jenjem, hojo po pohodnih po- teh, ki jih je kar precej v naših občini. Na ta način zaokrožu- jemo turistično ponudbo,« je namen ribiške vasice predsta- vila Marjetka Lipec. Korak naprej v ponudbi V Radečah doslej niso mo- gli ponuditi prav veliko pre- nočitvenih zmogljivosti, če- prav velikih načrtov na tem področju, kot večkrat poudari tudi župan Tomaž Režun, ni- majo. V bližini Radeč so na- mreč termalna središča, ki omogočajo več namestitve- nih zmogljivosti. A dodatne postelje za krepitev butične ponudbe namestitev, ki jih lahko na primer ponudijo tudi okoliške kmetije, so za- gotovo dobrodošle tudi v Ra- dečah in pomenijo dodatno spodbudo za razvoj turizma. Duška Kalin, direktorica KTRC Radeče, je poudarila, da s projektom PORT in z gradnjo ribiške vasice v Obči- ni Radeče lahko najbolj pro- dorno in ambiciozno doslej zastavijo nadaljnji razvoj tu- rizma in ustvarjanje mikavnih turističnih zgodb. »Prvo na- kazovanje teh je bilo že spla- varjenje, potem smo uspešno izpeljali projekt turistično-re- kreacijskega parka Savus, ki je bil za nas velik korak naprej. Zdaj lahko resnično razvijamo možnosti in priložnosti, ki jih ponuja reka Sava, in se tudi bolj uspešno povezujemo s Duška Kalin, direktorica Kulturnega, turističnega in rekreativnega centra Radeče (KTRC) partnerji dolvodno ob reki. V okviru projekta PORT je eden ključnih partnerjev Posavski muzej Brežice, ki nam poma- ga razvijati tudi zgodovinske podlage za razvoj turizma. Vse te dejavnosti ob in na reki Savi izvajamo tudi v kon- tekstu naše dediščine, naše preteklosti. Prepričani smo, da samo na ta način lahko turizem kakovostno zaživi v nekem prostoru, in sicer v sodelovanju z lokalnimi ude- leženci,« je Duška Kalin osve- tlila še širše turistične vidike projekta PORT. Podpora podeželju To je tudi eden od razlogov, da so v Občini Radeče zasno- vali širok partnerski konzor- cij v okviru tega projekta, ker gre nenazadnje tudi za pod- poro podeželju. Nadejajo se, da bodo z majhnimi koraki uspeli uspešno vplesti lo- kalne ponudnike. Na primer Mag. Marjetka Lipec, direktorica občinske uprave Občine Radeče takšna preprosta rešitev je lahko ponudba dostavljenega lokalnega zajtrka. Kot je še dejala Duška Ka- lin, s hišicami v ribiški vasi v občini na eni strani izboljšu- jejo privlačnost tega prostora in si obetajo povečan obisk, na drugi strani jim to omo- goča tudi razvijanje turistič- nih vsebin, ki doslej niso bile mogoče. »Ko enkrat gostje pridejo v destinacijo, je zelo pomemb- no, da imajo tudi dobro po- nudbo. Splav je zagotovo eden močnejših produktov v naši občini. Ampak covidne razmere so pokazale, da so turistični produkti, ki zahte- vajo številnejšo, množičnejšo udeležbo, lahko problema- tični v času zapiranja javne- ga življenja in omejitvenih ukrepov. Tako smo se v so- delovanju s Posavskim mu- zejem Brežice odločili tudi za razvoj tradicionalnega savskega čolna Tombas in se nadejamo, da bomo potem uspeli razviti tudi čolnarjenje na reki Savi, ampak v malo drugačni obliki, in sicer smo se odločili za razvijanje pe- tzvezdničnega doživetja.« Nova podoba prostora ob Savi Posavski rečni turizem (PORT) je nadgradnja projek- ta Oživimo savske zgodbe, ki je bil pred časom končan in v okviru katerega je Občina Radeče pridobila nov splav ter začela razvijati turistične zmogljivosti ob Savi na degra- diranem območju, ki je nasta- lo ob gradnji hidroelektrarne (HE) Vrhovo. Tam je že odlično zaživel ribnik (bajer), ki je nekoč slu- žil potrebam HE, po ureditvi pa je tam nastala didaktična pot z devetimi interpretacij- skimi tablami, ki predstavljajo pomen rib v rečnem ekosis- temu in vodnem krogu, prav tako so na poti v gozdičku ob ribniku postavljeni didaktična igrala in oprema za sprostitev. V občini imajo ambiciozne načrte tudi na celotni rekrea- tivni poti ob Savi, kjer je sicer že tudi ena svetovno najbolj znanih ribolovnih tras. Na različne načine si prizade- vajo, da bi jo naredili še bolj mikavno. Tako je predvide- na postavitev dveh fi tnes naprav, na območju Savusa bo nameščena klop v obliki rečnih valov, ki jo zdaj delajo v Prevzgojnem domu Radeče, načrtovana je tudi »megagu- galnica«. Do konca septem- bra naj bi na tem mestu stala tudi posebna informativna ta- bla, ki bo prikazovala, kako je nekoč po Savi plul brod, gre za pridobitev v okviru projek- ta e-gradovi Posavja. Ribiška vasica nastaja ob ribiškem domu v Hotemežu. V vasici bodo tri hiške, v katerih bo skupno 15 postelj. Ob prazniku občine Radeče vsem občankam in občanom iskreno čestitam! Župan Občine Radeče Tomaž Režun s sodelavci Ob prazniku občine z županom Petrom Misjo msKN»Ob pmreaszarniokruaivoasbnlčniaunemeaPagoddsžčseatrnitesvkmvjzi lžikusjmproeajinoemnbiPvre mjtr«ooerm cMobimsOajob čpzrmaezinanikduoO Ob prazniku občine Podčetrtek z županom Petrom MisOjob prazniku O gbhuŽnŽukucppiaajrnn oPPpooarvdadtvččleejttarr ojttnakkeaaps osskvvolonšijkjcoo- kbbM,illiiižžsnnjmajjii. iooabbččmiinnii,,««m irraazzllaaggiaaz PPe«eptteeirr dPOaebtroookbmčiMvnsikvsiejom prazniku sm nžjvtooePčls.seatTrez.oalnlNkpiaijoacesoatdonhišsazotjzgaeosajuvtčapbijvloelgnsjSraliuleahončdevi neknjneaokrstlbogkoivinžljhie-bd- .olMgimaeKaldae žktdauorpsupaegnonimcvmaiez mnisjaobdnionsobicdnjeaor, zvudnilraiejeno turistično žštoenotenbirlsOtuečoitbz.kitončotNduooinvcrekeaPsnčhitoPzjrnidzogižjahdčuenpečbvbioetolcertsjdersatliet,jenk,edukan,.krkjheSoetrktidregvrioneanljjnatie-i bitganorivmlmjiišdračažezetživubptiuptriadnihnniivčjvoreitzzcinilujuoadktioennrjpedornaribahznocnoedaa--nje pvomlaodi bo šjsonvpettbirarltvumiankoshpeteidj,ronnvordiessahivčtkoornobaomribtijheuečis,vibsenočtde.dtasaaIsirezje,dbnkoa,aošubkhjoldčtsktlievuevnroe.arzsjntnŽakei eiugspapvsatiopndi?rmeontrieaatnpučiuodk-ivpčeedozruuljuešk,ilnd,jaedobnkaoo cdneo-čno pokopan. V jgonpebaoavsčjlionpeilsbnctoeijnečima,dieneivpšnksmporakaomiktbahruonitou,nmedčpedjanšerasearjevnkbnpatolaorievjovsdtsnjekoevolroikpzsbkjtaoeij povozlslaatngiV?moasmlepakradea ekdo-rirnu mgsatoačrrnaeojvšidpeeogtdieontubedoriacije. V začetku gtvnpdeasraortseijbeihpmtlikicoslieomdsvV,ččpndeitšrijrumpnaešrovgtbieriazanltnenelošmjedje,štpleakpriknojrpbeterionrdvokksanjotokeloablolkoasžčvntrbie-r-n eaa,t allpnuokkVavdnčsejperezktr aunialnakjaie odcrevlsmiatnižio.oorZZdagadirvaveisdlekenitaddišrčtvukurgodtoic-i a v Pristavi pri tntnczvMpceueooernOtdemompelpjtisbmkrirtsmžpiinimrmoroirsne.olčpcadjadvOdšurininjlnsatb,sjedede večkvčvneadain..ilnttaOOataecošaičd.dke rtpijnAltAlgeTpereotž troutrevpadaadterraoa2liad2.inskn 0m0Ptoib1kbi1rčcle00ioiseanreonjjkrcssee-d-eiid ojnšobelpdpruunaejaakečtnjzpjienbeljareniiavllv oinkipizczngasriie jejaocopo,jeso losltbaaotskožižr.vjojsieZetltaziuicmmavtakuseeeaettdšjini,d,iodorččgletueerolgiaassnolid-.i omama psatkarperjišhiohd, tzcžpvnddnmuveirraonadveaimtlmljizcdaonoas erhpžoždacmuvirdiSnaellesgletaonotd,šišlena votetsejsrrdeve teaečnrčdasntajeeintnušejuntatejirvurdu.kith.ttenjiiNrAnsdToenažžeuaksnaududroemopianospsčSasaeotoeobeinnvčdtžinnsslianrkeckiksoetipimčn tejosiudrkkVkeiejgejare draptsabnjroihidolmčtrnusinvneojdaaemč-ip isaopitmnarsivnpšberoiutarvuvilaltajkenenavnjjt. easdln.eoldZatiltae.i valška v Terme zstšmsrvkliTeaoisšmzIjntaNeeodtiAioSa.lobltoSoV,sčTkvtniRraenvoelMnsenviaČjinujkemeNto.enIioNšmK.oodalkbnpdcrloroeaičitsvmoeet, mžnep1krio8teu,-0i VmpVdraeoeldbtčnrekiokmolsevzemgmvlepdvrorimtpcruainvlipjnernisnlsujliehhdnoiti- moj pristop vod snjnlsžvižaevnloieoiitovTŽvpssšukjidIieueraeNonerznzpjttAceiou.a.a.ep DnžSotjVtruiTaubazPen rRrančvdjejieeMsiestezszn leaszeuezČjrakdoameamžNMe niertrIoz,mnaioKaivkkszz tepojoccpuTadtrvotvrdu leježmižaiermouusikpesnapeptormrmearaioaavčknun--eb,a dnjaeolpp,boaprademčmradirineendsmtsoonnkszibvmitmghiOjtevpbper-tr jmivpčianiprnup olkkirjineeovPetcktaoeotdjpjopčrzveoenSadtdrvrslastlkeuskkdodžajdneok,neiidknol toizvuTtTvaoiduadssirvntsiiejsažuetttmnigiivččzai-l-jodebinrčpleejirnatkeas.dc kTinevjuoogpsraeztitpzajerevamt- mkinnznineieu fKtnikr kznilaotavoesjiteektpojprzoabppuereslčeo knSSardtrlleenusboojkgierev.aadoleePijnnnoeirziitankjejzeoirvtT.vpeiMjuolšrsiirejvksaiemosj.tadtnŠiljčiaaei-,-ltroošžsiblnnpe.oetoOavnobnrvunigppodšaevobntlljiiezvvnaci kmzndsioeomeEKnK dbdzpioaaitvildijrieleoeijzšdrbemtennekčnivoSeaijmijavlnlšonjeiokivmi oePžkrooraneuodččtilsejnuearaens.knvMjaišišrlriciunssekasjiksiašddtek,sjueozeit gnorpapnkrjeoejeNnmhroie osrnddr.oaeaVnvčneiuničšzjooekadmec-j mnjosveeaedeoKkbšmdbiea lčkjreoieoivnjbtdmleoniečkžsinaPniaunmoarejpsjde?šimk.rjčioižehhodut črpoppatnrbeaomoekntijit.išeep,iakVvuktasoimtdtvesiua,lgeatrpasrikelkrzedaajntveezaasrrpnespijmrsgeaemzčkjuaeraijnaenjzmueza nvzpjenaedroTeTšbadroceoipjtaprleo ovrojjPeičjboptapjodbčbouožidkisrnsuenceorlezjdieetv?sdoodjdetoibnvcsp,,loo,ejoepmlasihnjnmaaavojfarnpksla,aoiaostknvitR,eemra čuzldsuiojaaezkad--atnucirjzvcmsenaik..ianošnljojajem,nmvjreeiomžnbj .ečz.i zrŠniantoel»TaisvUo jtipo.rljnoePeodinr dbpeiulkdrideorvbnszjisečmtieokdimtiviiozsovnimoehačabvspaikoploliotdionrtvsiraaoejmkzdčtjaoearu-ivnjecnemvisaitinšz ljbbjaaaiolnglojjršeabamd-niPjutu zjnmptiunmoSoerasgTisAčjtzogeoj.ŠmjurcPeKeoevraVAve,iz dTroaašv.rbp tOsčoarueoiCsendmnntVjpiiao Ion,isRv zdvasInKvmtovoparjakšselaoetondnglvsrsaoro,ka.ečogtjoaGui.-z oorbcmsgkrevraaižndbejbanviPlinajaoenjelz.j meaJi eP.inop jtsoVptsuuipmbbre»d»roeotnTdTiiSddzgoošošamrabantčnotererjlseaelsivvskn.,knis kleeaoZaonogzz aatadvlumdiddzkdrnnnraogoeiijjrozkgeesoajnaczidosdjkjiavatjao.onjaorlnekkHsjl jjeaablsaaknzvgzm«.ruaouTaTtopjt.jotoegerijjumaodjjoosee--ire edjeiskrknlveoiozaakTmmvptprolbkbsoritvjičaneinpnlmtaoazriccaknTiijšjeaeaebor-v smoktuipbased»ojtdPdiodžr,šSaeabtčropeljsoudvrkmsiinčletnvuoangeanraivhl piadskrsrdeooajimogzvagni,mjnoaeadndlonPaajkjrblaoig,sr,.«vrtcT,eatpaouvknrroadijae,-i-skoarbjreeji elkTpi toboopkigrlorjopevavmretoozsr-aToonebpri vjtzbnueiivsoadkžotdiotruj ,sia,špstvvtčoiaenrebzgnveimčo.edloi»lnpune,Vbaireničd nzpieantvrtrmčaeoiezvs ipsvnjtikomrakaunkpvotrlijoaoesabrjsto,uor«aksčcnrsumpabaemndrveevajeoirle-rri.-o uvs.arPknToeebkrtpmoterdnrorPiujMsfieittmčninzisvo ajToaaedsl.šrt- vddnuOzhjaiooraobžnebb dvčuinjiistieaollpnitilm iajszzkbkgnlolojaaoon. tlt»lnkžeijiu,V keakip lanazaorptdmaomažetečlvdobrieteoziod.nnthv ark»esnckZkesuljiaojeosrjuvlatstedoeakjrtrlvusbiaaie,elzčzjtčsulak.ivvjmi ndmeisooČČamtejosjeo--o m mtkiitbinoniohhočS mvmsčnstfiovaivosoPtlavajtooiizddzmilčhaonomdiz,vkkoaodnatjglazzšoo-aab djznumgaogagonobpovjnvlirotajlaimršljvzbibtmloidjarajltonlžemij gaekoza,aoapjdmlaobpeodnadmotekjdosnesaorleelenčvksnnjaeojiuoeit,obsrSlvobabčaevbmičzčtčen.ičivatnoioeČ.snaujuŽe-aE.- umpeitkaipinnhorinolvsejfioevSgltlaoijtn oazdikhdomnoakesojatnrgazaeona nSjgvepelaoporesanvikdndivoeoi.aelizrpoVjmiabiamnejdoleilijoolišeojtklčužbopurdesraniltbsozozraedvekjl,souaidajentralsodnoanlteoabpeiz rčvaosciizlasebnonlmmčegoai,ivntono noppaujeoan.ai-z armeivpkneareniVmvlbioešl,litjkžeoatnivu tmioedmln3oizai0gamt.oe zSizpšosmlevaabrelloašieamdeubovjnmnirliomeoioeožčibddnjpnečeievrtois.seoittjutdZbviaidndnntsakveakiato alcošczjbjaieitjlnjsjuaeemeeevtls.oitkoiaKKilanrblpnaaesj erčrekrtTidi.zoziniehalnazNensddbag,paeaenoovorpvjoltjmeajhtaa-i,. MnčisčdaellndooLVejgvvadtereaehlrajeukdastagoaotnoei.jmbpozdoaSSas oeire kejj zntzpšjnueaaralrvišepčibonesnoiltnaeisoižlčloobdonsžčevopmeibsinotlepiodsn.o v,kadnNanurcubjdaiessjdpmeoeblp.letigKerlglivoiarteiloenrteTzž.ztruegunaNrjsdeameagedmvaoitathao-edi vuhpčgisonlvavosvčelnveetoeiaspkt–iasjtaotpJ.erorpredžSrdoeei-kj nbsonOteaerpnaloširčoRpmo,eioranmioegatvbaoe,jsebčvnmčviaon,etloijčpn ,bpesonuorempmehadsrpeampenršvoneo ezslginl,ioknraaedashzmavaer,gn«e trsjidrajehsuerdegždtomiapuati-i-o--žjuapssnrvnaveainieknlbatojižalrMvoudspdnaoparverjnpeamavhrn ičann bgevOlDririlanbsarotuotskč,iefdiačnrenuinatneohjikibhskPnrrotaioeeadtl,ižjdlepkikpečsovirtevmziejtlnečarpelajtdoinecnzbpkin,ejčodPainpnaveeutontadlesnivhrntsakoieikmMtodkmue,io«,-i.l sejnarbz,ae iljekasintsooemilrme dsteprn. sebretedlomotiinkrčaoa gkržNvilouasSVtspgliseočarnevnoečiakzhvnoraonivdjtgfieie,knrpnsaartvmšdoinlniafncpeoadijarscbinakičejosnitjnupeiaeodnložlinsibietšaoibčlikmerineošlo,ei.pruarvzteoladjasnati ojtžoibseciorneodnadiavtnejtvore kNlvoneokeuStruaegljponžgr2reviae0jenviz0m.nia5mhie.j fii,dM,ndniatcaimusinvjndcalpasiajrdkteakraeenmtnjpueiueodndtominabpšroočeioričpdnmšire.-iienmdtlboaonsgdTtiaeamjlomt sinitušneaonsaple-ovrvtoroa-e NlvnsaktaeromiKsemprgnareiarkjszvinoni.iakimvkaneo,jansdgtoaoišctrbivo,irjrlpoaedrmgdkoiaokmi, ,naokait deinsirspateorialmorerpadgerbtijzi-eišč iahk.spaPeKloeeTbtdlejnšourmoebbMlueapitnrosesjjbemanurdaudeeč lobdvaobirakmlKaaajvtaelapsnrk tsoizoimtbkarpčanjiuedijsandokvsaomšukbinporarknoečvuogkeoaspžo,itbrmnšaoaovditlsuaispjaekjilzeornaagirjlnteozee--m-toe, pnskPzieazojeaejptrdeenooprsosbltrMituetnavcirnavseiesjilajliotn,niždčappe-nčr lnvuboraeokaesvašždtiliairenibutiokzepmsrvarojiemtšdso?pok,čo«mbuk riajtale.ač g rtanaadplitbaoje nč ona d o nvoszdbleavorajjpeeesogjnesoajltveisuvtipe,hverjaesildesirooki-tnvimsočpeanat nsvPzeaedZstjašeteijirbltznokMn.arajičPšestrolj?ratačii.ktnaakea. oskN,oaidlnšiavak esoomsbstiopčtiornoerabjmi ensbzddoiraeoleligsugn.elozeavdsdkireh,uuj dežpzuod.vjmeaRčmajaa spneraaEGZjvenveleeelzmodčnv.e atenšPčelajraninhg avo d il ai minhizoaitepsolotros-itvadjdzeeoealvgsudelnzetedadlrmoš,ui,žziodundbjrueaučmtji-. pinržčzZreieakandpjvaovoirerte,aimessčvvtoaitclriaenalvgunairacnteŠzpoujoas d eoia včnkdtseousr indi e nak.,l je madvoieodžsbieonmrto oosmptpiriirnsrpemuerdatov.v iVč–pdzeroklopleobijktrreoaiaoksv tpzinulraieissmdektbvnloaorpomdo.saipKtlonisljektjeauaotkbudosdrtp,eidr,dmdtadesraubtuvozsgianan.e alodišsžnotbeabauvvridziolleoalpsjeovpržmiotpejaonrealkcavpi Vdčtlmaereiosulontgbidnkžriaontdeopdzvn,sreajdetlosilodatevnoevitaponmonsaogjatšnteoejneoespDpjotueorbadmibisa,aikdrmdoslruatevoupvaztgolualue-k. onjeilspzaentratacimopuvešdorivnlasevjŠlsneuivmjmžjoiea.jl nrešRadjcoevpil lsemcpTatirsavooitk rntžJašioonsejovlondpščseaojtelhečiove.vrzvtoaDaivndov.gj nekTovjuosapi pmšojpeiorreaodbinbmbiatsičrmaetsivcrntoe,ivjinoklu.eoo.smpozmbrarisoaappzorivnranseevlfmčugirjajoeks.nbtoRrdietulevsi smTeijtneaovaVklnprteašiojolseiotkdnvnčoj.iejtešepttvvnvrrziorkaveadz.dtvenTeimjtroiePi lvjprje,iršrstbičtamiaksvetopvir re,kljepniuknvooloie-- sli pobsnsoraiandzoiennvmleofndgrevioanašsjnboteerjelngueisiai mjtdeuoarmnpnjoi,hkdpojkretaotvnt itkaauktvleoirnPigarpriairsčditmnabviehinrlojpdivodi--ovopsolorjbeidinsekjleuod.jvoeOajobntečjvgeir-a »gnoVadkjskeloiodvdc, sepmrriots ituofisjpnkeialgi autiimre iisnnniisččtpiirtlsiir tviza nžKeaapntredidjraeo čbsjviola »vskVsleksplaiodcuoedro btvirifietvki ipaprertdiipi noivrnoe sčptiilcirijiszknneazapaosndnjroaovčej.vuVp zNennocatiiodvoanmlnoae sgbato i o30šabtničtauimtnaezes t itijenv.- Opbrrvčisivpnkaeo jiemnnfraouamrsetrr- nraovŠazteldavraiavlovnjpeor.veeDobgiovrgaaaoldcdenkvjeio: uv,nrekdi istioptudi vpVrosPtoodruečeztrart rpnaruOŠejzttneevovkbiolmlaoj esupledroteiactbiuinptvsraekilvcozaelbvmpj:ioulimano.ečk. aKj ear vjčenasvaoMmse ostbirnjouv štpierseŠodtčveOvveoibidbldčoeiisnnkaooo vtgvoeraomralocdsjeentlvnaj,iac njelseavaatovteousllerihžitzsuarkmla2e1ugn0aii5njn:ua ztrongersjaneedtvnilspeiagrnkaioo nceŠŠntmtteOeLrvovabiir,ltlčoeobim snnnoaoseo ovzptoedrsomrrvogfiajeatvetnlnnjiihiczšneiskirvataapvttnuiola.oerskvitNkzuearamtnb2oj1a:u o0 iinb5mn:ač etinocneoslevonatvansmieaskmetnoa isornbeŠpmčtrzeoLvoveeisčihtlejlouetjsuennvrseoeiopesbl ritsčgokičvifioannetatnibnhoivohi lkkpjsmirtdoeapeotnlletasjoiktajkvolveao.ptn-k«onjr:aao jjbiuonč, ipdnoaeunbnkeoasumpčvaenčns statipkvŠprštreovneviseghivliojeptiču.opaPrtrliroraseistzbriilnčacenzaepinvhojzijkaubemnonveseosptetairbjonnivfinautk,njrunaatejsrtutrimaš,enntdejjoaeidvgnsiaaclenaisnvrjaapns:zakorese ŠkpiotvŠiomentrtmeveJovgooičiližligoj oieov.pjč FPrnvaoirljaispioIzpšilniicaraesanonvzabčjgzičinčiaibbninšiaozithen.s BptoČarroioedlnzfitoaptor-nojvouatcrtkasrelkti.ebaštvDannje ejovipnvzesaaaolnnarmddnvjaaeno:Včrno ilnejresa:a pbuotič,nseetbvgoJoavimžalkenorojiF ežvli.aliphIPpmkoaioslanj meačgioačonrbiašizSžtheBovtrloizeil.azntPorerrvoeiczškaenk.vaaDavnrlejnsepnmožaouvrndopozaaVčimninleroa:ea vknoačslljeovesgestaaerorjdkesnktrrniježaeeaijosnePbtpoečdleioj,nšebpezoiolZbaitiaS,vtgovooterlblisri.skkaPtaorz ijSzemenčtliahsinošŽjčplejrležajovkusrjoptooavKr.niohKad šepnsooortstenedihonmjperaiozsbotčariršnečejš, iZrhaa.zggolresdknai SelšaolŽaesltjakroa,Ksoe dj ostodDlpdo nekaldkRajuadn.naijcibiinbšielabielnaoht-a dnoimhčae.rUazrešdiri-l kjeonnaaišntevkaoll.iko znaša vrednosstonvarltocžab, ek?jer liioon ggpČdpoooearmmzbssio.eutMmidvenoonnžjjoaear zasgpolotgošnvlojednapnv edsrd- ižvs,aitdlvananjeaesm.erdmdrpžeraočžvreaačuNnue ,vnlagj abmi vonvab- asv,lijienlund epnsjroiodhjlreedžktnaotvees-h obrjaazvviloij rnaazrpaivs nziah uoibzidtnviil.asjNakršloaicrjnajoebkčdoitaemlnlj. Kodib. Portiba ližznborašnti,r uobndfitoiomitmnvspiaovlšaiismrhStoktakroonailmozdp,-al nnaatšatnejčenmejošezgionl-j snflonimromvivatauicmsditj iaer naodzoa-n- alodžjebik, kniajme ohcoed-i sinelpitjmreotndeajkteu ntsdjraeie 2čGd,ni9ac5 mkileirjosnma oevvreolvik. o tneetukrrNdteeabkteVssigrrieelr,češndntaiaenjupojneundbeodakvont vo nOeavajkleriprmr dearaotiannsvlsijZtomrmodelrjšr?itadnhivia--itako Pirmede ndonveavni es OBnilsaaitmnivčoionavlojZiondzšaertačivzerilažipverel jecleinpterrizznaa mOmopkvllr.iaiaomVVjnmjinjeaaeoez,Zkckhvkdaiaijirjzjoaljilveijvho-in, dkeuslttiunraec ijne toud- vm,raaknkil.šazaiVi,jrjm ežjjvenedukas ezizp.etk Kivahvainiazjznjskliijekjjošo--ini s2o0p19rv. iKoadjzijevi?p ,aknčnaVejršsejs,eidklaoziuthdivp.kziaziojvijjjioeedosmleijssijoo?bili zelo l dznomovaoaibrtredrtcidlu.aoiCrtčpiie.nzrnieehtmgeoar-. bo ŽšueBpbaisontlvjPozeatježerivvMelzi,s lskonmčooojkbeobolbnočd č3otiiliu0ndonzčdoačsaiksnkvedeebnrgujnaaei-m uŽsbrkuiespujteavpnennePeoimenmtteeanrrnaMajskkti-so nsstičoin hvkaKkbanlobojčse3nkit0nivččmksaaliketihnabeeenligienšotatve-i , kbi nijsihtšvtebenovoimlmnoiahlnaj phko- uskli.ahokKhobpaknlkoaoč.očkaNalionhleive,, idzštveahvanlajusj joečtaukspperšisntio pen. irdKozijvpauaiokvčhsoi ntsnlatkovavolnjievatoniel-,egaszknoladandeuvarmsopasrkavithuil eaertacdnzijeupojči?esionrvak.zoNpvoai--črtusojkemlmaedjo,iutiu.srVepdrniatavešvile saikncviotjesodrk?ealnkajdtei.v. nZNeaa- mioszvmee,etuojitbmii. siVktoenvgašl-en c e mgoddtr bod oe lndijaceain vi ožsbulvjpaoea. tnVuS,Rvome-botičnčitnaieklsgaika,assonu k atetr imek. isoj bocdi, o lah knoSio,l vionzsebaoptčnbodinirozksapnikžuaaseslontiu dhI»vzmiŽsvzealeenaznoksneekplike.emra aGvjTVva olainernlmtcajesae-nkv.iasS vetispcrmioaneodkrosbipoagiclamriinjzavaaeods szabudonkro.daiptkVoežuidebs, ečntnk Iibmjpdevoretoldenlobkgskilesveie zkadnGvoloesoernmkitrdsvceateaea-njlč. imaSšikpcjeŽ«oueourlopsiznpaanazm rgvsOieksčobzančudnkiapnoitevnkdePiodn,oežkidni kpinjdreaitovšnclenoge ojeosšs bnkntčojeaijrneki,seattvonjtiemr .js«oSokkvruzbipaninmuosksoituni optkbunčudoilnii-dS okmnraieopvrmirnbki oiemgsnrht•laaadjMšdešeiivaoghvulai,lc oejbe.si•mnkNorobedbčidrjmaue.lžojsaktbuandkoio dnkjpeiSomtsjvpeezogčnainrnukaojldsjzesuio.edvčmjauVoej npeoitsudpnrldaruevadžarlrjijb.euvaenDetžect/aej,e ebndmnonaoras1ve0vz drselkaejimeuibtntdsjellelj i•eudžtnidroNunnaivo.doizsovmiDledoipjmao1lore-j-i0stne0lispmjIzlunrrataeijedvibeksžsjulejoijoescžvukntuneččrtcoviksjeaeisesmm•ktnpoeCaoivtcnavivost sui0daečrateanunelsičjnouade .dnpovKivlc.ooeabdDlvdičnmaoivorn- i dmImonbeodersdruniendscapotruorku ignsojgoseiziskmjaipmerozčpcoakrvo i1mečrz9eaalr0naagijndzoaep.tprarKdlovaorakvldujd,eanžaktvoirain e. čSmdSeounej jsetitrnamaoiejnka ,obvzanisansnrtočjnožkari ceD.z araglgzooptnara,i ki jih Pmeoueejdnsdrtudiežjras,nutiagči inmtoi ovrseti ildnvnaajejimon oonvdotadčsatjia tusnttdeaivdogas tpjearsnidoMaavdnevasjnšitji-nt ilssvkaiesjikonla d, že ivsreegtulrjsiavpdaenu?-vj o do diajštni tkuSrteua?nsnopveanšjna seomvuvržesmtepleuicekv,vosiaeenljljojusividicnaie., rzaza uše snmis3oo.n50op0dreddanad,vesmlaZkijkaeor.maGelzijlsupeldiisteie. znsaai opcoedloeet3lnit.t5ore0vtš0ovloneajeordmaosZtbšeaiejmtonenniiesžolkuviotapensačtsnaaisn,nkdod. aevaMragsnaitsjvaalkoi,mo.bblPo,eildsgaokak vbntrootedeogcob.časVut at3nitn9atoakuvodraialcpvivrdidieznonočbtejbauiiigtjlperianrkoždelsuja.utphoKčraeiainmkzspoakorngezipeazgircnaeopamdmeknšlejaosielhnetseec.jkgeaoavn. šNtpooaoloisd,bpkjčeljoeutjhrtu33ii91jmtAeuamvd- ionpnarvišsizzivzngotaoOubjgjičjolrioimnanšbdeeijča.npi ,hnKaoksiav?niemobvpleejdrogjliojapzdpnoopzrtaivraeneolebjliejsnnhtesoie..tkav-t uonpvdoorvšdpčajraenvtjemj.gu3Iea1zAdrdemnodaonjnbosoivzlKejoPlkOmjriiakilziakomnlboujavjčeamoi,vns,lbkito?niotgoevs ztepvejaloeajanš rkounzeavadasapnmeteignekevržoeaknkdauo-i ib,vseersnšjmičapaodr meotojve2odlpalojneV-anejjrbaopov,nrlpmjiePkrkdlraaaiašzdkKalniiona savjebomeo,abps,tnrkinzeteooecrGveplonpjjoeleoeronin.drbuDtleoiodsnelčnjineaetkinaejkooržoeanklzteooa- tlnsačisšaidenkmpjosiiekibopblajlsroiavtežuvopjreejr2tn,rleaee8zjvecV0aagl earirazoKdkvpnrnkpialihjkrejeiieaažtl.tvšonaKančinakcjaeboeh,,ar igktžkiaezienžsrGikiizcopdoael roiŠcriuzbitjspšiaootnolvdRjsiekutidkaopeIvam-oli emdie- otlači pidpnKrorseiakbjbaekloivlouždprnnorotrealeg8jvpeoc0arllaedtKznopurikiajhžerjeeuitlgtvopjarenčaaaknKdaononhrjzjigatižraenopnžimkirczioteazu cŠindzdimajpikačoAaaeRsrltjvdnbaereiivkptn-icmraiL dvbj paptP.reerrmjietsuljt,duadovališgpjeoerl eietMnnJieeežlsšugtaipahna.jnu o?zir mdaennaačrenlnoinkag jea.bIzi vsarajamleocvjael priziVdeeknvortticsam, kojeirmsbkeooldivovškrpsuSrtot iOsnlteoKt- mri ozatuddvai tneorvaa- odtdeželakvae, zavčlaegl gor. aEdnitoitsapkonmSjtilOžandi-. Tzrdeanjuutnmoegtnrea vsecepojennaačmrtriehč. Pv rsepdovdidnejevmamn,ada- nva vega na širšem ob onŽbsuolčpvuiaenjneetOj robPi čokindaeč-r PeotrdmMmntkčeearoeoktišrvsžntiPatenoigjkeinovotPoojesepubrtoojeepsMr šlkrMonteitesimesvjnjaaiošsl ojžobupscebkopaezinoleghinodroioavoscmdobtaepčnis?ziojimnadkihčsekoobklominulniga pčnaKmpanaemnpeišvaenepolidtrjolliaoiojtolsepd.kthnroii.orbnzvPlsacieo-adk grlueuahčvtrgoeadinšdkeŠmtnjnoirmojnvoe..sabgpMtZraeroVjaao,elrrekreaupitdomnvara-e,ni, nžpmbcnoeaoVootlČdirn ,de8oištac0obtžiakrčtijeiieaihisnkmtoHiošsčdibekšezonliiuvigvmprčšaionaeneovpsris,toEeptivlbhucmrjeaondpnilstoirn.deteoadvpj.r,rna PKksislheirmk-issuastlhvag2uoiva0npj2itoDbjr1iopionpčea.oaonlnMisknaVamtuoruajrvnjrovdeedroibnmrdlaojika, ibjscčsekoeitlsicČldečkopeponol,adinbkmžčprčieaasoiailjnaonmtlibo.ausieištPdzrglčsrsbirepotmaič.vsr dvataeOoonrmkbzorjtrasabčueakipnjdinuzroips.oliokvMtpb?igipraPoalsojrižv-i-ieejsvatatTKjnuveurjdireDiVniižp,zkeiaaezoronnmšnszpat,aaraPondlnvioro.nojigdsljoaičt dpticsčrnoeliealcljTngšvioporunn,ilodteaeknsrtmaotsnvzjaouaralbersšizditščb,rrčiseptožčpezoera.raotvpeOjrvnrodmoabepivdmčlveokirnojtneirdisnhdseloljikbnaos?fiai,opčnmbisrateovei.n-evpct,ri drjejeaejalenNiVnlpbjaeuriaojvreptošprjrzeotšibrazaliopčdšnjsoienakjnrkjnoDeai-j dčStsgkmaeviruc,jaeTiiepndkhrnrjiolaamasnbmmtkaoivmoločiradsreorotktičlunu,untodpjčpeavioeamžmtpbjenrroevdvoaen,rriv zolezišdlvodjiičaimdehPai nlbrsbosoookčpčbssoioirtntteiolaedbi.e-vvrloi,sžladKjnlnaoiojšepbkobčm8roačoe0k o.ugjv0oebrs lgasetčšiakdisnensr.oabiDačlšn Pčekm.pevuZairzi»čplnaoEiaijčvnnkpla.iaeoumlcDakmjemekroa.žmejoasZtonulveea,čntdjtdandeioaživa bsln norbinolsaefioaejzpznemšmomiaičmolnaeorcsdglsbaoikrr,čhHbsaoikndinšodeaiješerč svbaaibonlsoiotVšEakVmičpnmasereokea.eiogšnmtlaoosVnčlknijpikrelarbrošmegn,t kzdpboraaoa»čnlvsEmsbičeščlnonaoeinomcokanmedm,ou. oevkrsznZeiekakdkačjoliudeovnlni lažritpclbtuneuaoarsacdmnoejtieilbmeamogdmnhbaokčsdbkmomiren,us nspaadknlruldiapiiaš- svočiaosdontčjesesoamtrtasvVtenniaods,i e«ožknepemjtokievovdculnptioplkraojbeiomjtlhočae,i dpvtdmbdoueoaoadečsmtsineraeoaonjcpbemrianrehdmpeeišiomonizplntpsirokeaoklgolasisaonočntžaoavcdbt,ra«vuaslkoajsboetireobtapgnugdnnoradoaavčidk.reomKtdutP.rapoZlnruicdanži-it suavispsntdaeOonmKvtltPaeiaa.,me «tpžAteejrreosrvi.esMptArkosoeilaorjsbhear-i islmjdtataarhe.snetskZahaOeloamoclrisdhemtrmeošsidjizpealspilntlikbališjasvkočvčtbea ažzet,blua«ueobčpjsdšeoa etopnmgk orsnupoaovaoddegpmndluraaiaeshčlrnijroinž-illduinnp5ajlan5eagnasgrtčtPiansrdeolititekičetžizraeuia.vMnprpaoiorsnvbi-. AtjLoaravVnaZaiola isNb odtčaurinsndhairlviokšmabčnšanekjimoižbvsnotlirjdecvaoonn,ein omjiaivdmeeimejznrnaiešiloči ul5sn5kvaetPPsmisroonvdlčiečktjeuedvtror3ztok3avu0gl ara.na.asoarnsarvoa ne ovs reaonenmamgezrna- unvassoon evrorovu. zoLasansnoi ovsnvoeonšžaoelocibemvna,o2mv0loj0e. ontermok ijgerivškčlujucvčeePnnotirdhačveptnrrtuekdjun- šolsko vzgojo. Število vpisanih otrok vsako leto raste, potrebe po primernih prostorih so vedno večje. Najverjetneje bomo januarja ali febru- arja še odprli kakšen dodaten oddelek vrtca. Več prebivalcev v občini, ki jo radi obi- skujejo tudi turisti, pomeni tudi več odpa- dnih voda. Najbrž ste se zato odločili za gradnjo nove čistilne naprave? Če ne bi zgradili nove čistilne naprave, po- tem se Podčetrtek ne bi mogel več razvijati. Obstoječa čistilna naprava je močno preobre- menjena. Omenil sem že, da je v šolo in vrtec vuppisaannihovmednoPveetčrootrmok, Mnediasvjnoo so zrasli nuopviabnlookim. NaPšoeotbrčoinmo obMiskiusjjeovedno več gostov, dnevno pri nas prespi 2.500 ljudi, tudi v Aqualuni je včasih dnevno do tri tisoč obi- sukopvalcnevo. mNovaOjčebisztečilrniaanbnieappoPrmavoeandbiloča eitmutrerilsateipčenkti tisoč populacijskjrieahzzecrnvaoebt, išnpiarošlomežgebanaioljaebmtoucoreičnsjtjaiečnznaai lčaihnkskoatusldoivezsnnoaprzsaopetzmrlbcoibvoledčizžtiodn.lšrogViuro2šžo,e5eobgnbmčaadiinolosisbj pokmjnrei aa.ouzčeOpnjvaroraožvzvveaai,-- nznogszjlsriaeetazžljTboeneonlirišdamzmkodniolragO,pujoldožbiavmeioenbizaidal.aiosvmSbidplejoargelvali.senzrvdOenoendosiažtvnnšeaeai-- zvpnpnrojloiaeoibhdkzsčoTpintideanrgirntšvoimajkisevtipegsmOavopjldoelžiečajvmenterealasziez.at zavd.vnvaSpinilšrnagkanvlšepeanaodpovnlerisoj toatlinjgkoaes vmenečoHNikedknraipvp.i ZvraVgoetašoasnklgsioourpkbmejotnobrdeteevoajonenmmr,usas1et0vnKldv.jaoaiepscikenršinoanptimešptspeavkoramnielolisjnjtbpameiirokhais-e-t ?oezčmbHsaečlnroaav.sčgnVaiošmozskvvorobebrljtšioertemeti.ovon ,aGibu1lnr.čtn0anbi.dnmors eapenzvpaipomtjezloeamislčmtsobnammoriljmaia.-, elzadGsansolnltagensjodgvaivecoemaačvnrjobjgaaarl roimptsamiokod. vrGuibenn.rč. aiKebšTdvčraoaepkznmaojpej oejnsle aeršačamntpenzrovlibiejmičao--- dtilunoatjeabeprjčjvrroieenečbtšaajiiatvmrvaeeslkskcnaekrojbviš.bnuviTjkanporaerdišjppeiaoslolaemab?n,čokigbneloier tijbiosItozeebvrmčabironjeoašaklieittmčracveietasni,lnzaiukjo igeipd rmbuoaikjtderprnueer bipTtpkroaeouvlnmalatu,luoitktrngšenleorei nuijerisenepuj eaorlbgemvaossndeitočaipdiktžoaivsztiirnjceieedbmgrenajiesee nzik. dnaTkrašžrapčuevoelnntluuvjiaktrvneanedo.i as–i Vrspevknaplpzoeiorslvkmeutoiitihthšjrleeiisonnaklt.ldliioaiik nI,vžoziosbjuvbbvisiopcenodeakiovronlvinsvlitljj oobekicindvnoaee,išimnžhhčksut oleacpornevvansarebntutel,njoidje-s- azanrpnnkacooozaivjrvnoazuoiaahšijlešniionalzčldaioitcIntpnozaiotjabvissdkenoodoivemm.vlinlaKjasboeo ivnospnetimčaehtsarmoelcenomeojenvšsmieutsph,noja,-sv- doaorkinbkhsvjakouaseanmržozkklanlaibioilišs hošvzčkzkaiuasensconipiiao,jsa srdezeavkddgzvoiroeomeilelsvvjččašoko si,,ikkatrnivp3snvet0oeoe .t3bmekdl0ramoNaoskktmdtaniinpltalaoia-vs-. ob toišvnsmstoskivtaehmaotklripoipi srovovizksašsoautlskdeaipro,lbjndz.veeagoTlviordvoeetvnrčušsopiidkthrtoovoinmsetsoui,es3 rplktne0areojiasmak,vtnidnoljaoiaevs-- ac vebšmmLestotčvaime ohšstrorekpienoropdvogsosrtekevdinrčebgsiečvkremaoalldi,mtnuzudiemdahijniaos.sgeioPslpmjtbrireevnmdiovomnsnovtoveiai--. epveomLzndpaeiopPlhstoreskreretvodcnadevoeslrjimgettkvaavčoaikez., tmsžikidtvei,ulknžedaiezoasnzt.isdeošeoakbtmbjeučlzdapinhidomikvjnaeoan.-l eKdsmvdzspskrearPeuloelomružrjeamvacbjsebeetolvjnriekaaei2dtzokm0ev.ntšsaiokotvjioeaskns,mlkaoiesrcsrzbatejzoeiožlkavibjtčuaučpednadrlacniipVroeinrbavsian.se-- nPadksvvrnkrallojuoejkejasžrenštarakiniejbotisčvnsoaeztnedrndameanšlgojrcereo,ajsasmeuodttirnn.rbeoejiSdiodžlkijkloSucpobrae.ramovnijpsVoetvkradnseas-e-- vnonaktvsdapualnjrrjkejnjeinšajenjnv,ieoainssnmoiitnjjdiedeeje?rdeilpnuoiorcgvtibiejeanečrttasian.skl atoiSee.kprkMonrpoiraed.oamtnojmiviebvmonnisl-e,a kdičatsbaiablbrrurNiejojnžiozdnjpjmreoeolakzzaoszdičtgjjširoonoij?roečimpi,hatoeklabanvarčcrpid andooavpmnrerpidzrahmiadovnjleodoebnsžmdijnleoa blepnPtbroreariNemvpkzneeropao,nlvakzačleoebčaj rerbin njiojaič,bhavkmjnsknaeaemerojnds.psaiiaprlLpenruraederhemmvabkdinldiojjveaeam samnmrlinoceah.i- dzevaPrčlvaaieoošv,mvžnkdesi,lio,eidsm llaovoe libtpjomadiojglčsavioašnmejčoznzakoaeao.imno .spadipLlrsjiiačedshn,štoaiekdbtoljaiijačb tunejrčdievohi.- obgpčokrnoieibiaššomvdzčevsnibj,oenoade msgjlnalokjreuiaijdmpgdaddnrasajuia ensmd.č,louorkokvthimiioon?odlijltnejiče.anln,šDišjkiaeia .olajibbumjčČčdiai-, bpnkNmi iKešpozenkaonjdeoktoaralojevilnokjbeukeodposdarvomžjtiaesaep,lakiurknozahbijvlnoVoepilopvjtnršineoi.aejlaeDšiukritcranseoekios.jbmeitčČmnjaieeo-- zbajičnčtmelololizbooenočvrdiseoontkakdamovn jke,vae?rdjsivetottajnaenpkajeriočharnzvloteivllhpvleadeeovšglzoeiuaak lrvnsoneelko.juedeggČnoaeo,, ,okdčsonillebPaoebgrčvimeiaencolkoeiomšjr,vačanosjakeagtaobponntlaočajčerčžitlohuazvon.ppvsJaleaomeddnvv abzoe.nalzvaVnsealtlkeokovudžgogžinomlaezio,, oMdvsznpseuneatnreeimasmdentoij,t.njereaTandvojkoazdpo,laeastabpjhoočžokpurmponrpoiancsdnteao,armjgek.nrdeiVeiozoiekumnmtdoguinkomdo-i-i stogtzvpekonimažčleiaom,sletkčpies.dnrlToibamjtojogidpmlaekaodjohjopremkuliaptmogjevoaensčlpatoiearm,herivpjideaetezmirmolsntjtpuaivcnkadleo?iaki-, aknzdokPva isržšmuieoimshmžltečoaiknsnjbrilnmianmjtijoie, sBvmkod.ooaOrgumuboignmgčmeoeainatnčruotmseavsk,žrotirjlauseiv,mvzm.eekalpti.dNnkajeoaok jaerždvaekrsdruesišpmžimtrnaeanbljvnjein,stljiaešmoBekmbigosčagliionalmnersmtek,jaeriudleizpsašžnotčjrbiadueo,lrz.jokuabbiS.dNlngatjOaeia- ot.opvpGkrsaolemasnvitaenolruabvsksokaidkrnosboatrgčpaeraonšFtrdiojzlejčitaenoeSz:tolrnuoS.tiršHvKilksejeEteunriRčSdionjPntjbeOeAi.- ngorcpVeaoensrznttjeaaerjmasbočoebodhmčloirn,na arnsdrekjnšaFooinol,bijtzeooSe:rpmlmeoSrcvoHilseejtEpitnšRicičesijPjtegoAia,., ionbiVknzčieiegrnsljoemasnmntoeiingevssamtkvroia,lmkondogkialiajp,arvbd.ooapsmotmosortoio.rtpaiVksmstueio,, zatknotioebskivmareajčod rivenušfvroieltrosim,ngAitaNč,ocidJliAjatsunHpmdiomOiomHrazaomLnmčEa.joolRi jnsaStveronekrodaiFt-ijoiz.tarojseu:ešnObitinbij,eačgitnaojaep taPuroTtddnuičererizsztntrevtamealk.i PČostdaokčraeimtir.oterkezSpuAlrtŠeaKdteAstraTzv. Oisl kCnaVvoI,RvkoKi tubroidstoičpnookakzSaAlmŠeK,pFaAoalitnTojj.e:o OSo.HCjeKEVzaRIeRkrPiKoA- setejve joebznereaslma oinžnFkaoatkaool:i SvnHaešE. aRGiPrzAe- urazzaiteonteugraisptiočmnaemobbčninejašishtorpea- v gjiej skeinh, pkro jeskotospv,est kgaltaesrnimejšsea očipbnoazmPooroipdlaočteoetgrktoeovkraollineztaaovseirvpuroosdpues?-ko tčdisnNeoasfioePnvtolaendtcčnuierirtacirsnittjediekče. nlVloeaevtroakjasnampjmaoe.pdmZae,an- dja tljdoešbvečoasabmenitlkjoloeie tbsanpeo iodjcpeeionmždeaeeorsljokilelavomaharapknjorjmpiazio.nznvZkeasaone-rjmiu- ldspotssovietnbsaisltnrs,uia.otjvlveaionlbi ajiodenrrepcstjoaeudlnroiešiazčlb,ielr,bame izkpl iaCrljaiejzsletnjbneatii.luk-odv.i .snpdtDVaoiongsabNtorsraraatkovvojjueitodl,rnibgšPiadionise.rvkopstSoarauerneltvrniohušino.čzrosViekts,mptuzkiarč,aijChnakjmoiermldojabnerzioj.elpveobagiv--.a- r.sadkDtdvoanoasvbemtjrirvolkonieč uoenonsgbairPhrčiersaeiačrkndpezaae?elznipvlčsooane.gainVmokomvpuszriez,ievshakaltpoia odu.jzbensatčjevidilngoaa- srevsattaoivranltsvpjkVtpeivouleoniel.ssn.eNrageiOčhadarbžganrsučrzaoaiplzsnidjičlaoinzlpgaaPakro boimovtzodtr aezančšsadkejtpeetaMnruv.tsapeaštmrkrpiel-oodjre,- a,tevletvšslnvjsaezaVeehacbmOs deoPtŠnrmrpatjivarnseoartPmslk,aekovuktodčai sčasleskottuatsvdrittevagpaksnvoounebnsl.ogetiiNkiagplvagržgeeTažurnuseapidddlzacdaiianalrlanluaieanbgš toesgraveršekaešvtdivMnlrvunioikašppstprasem-r.oklojroi-- eegptcvelrnpirajsakevreedoOeemsujoŠntvpr psaPbrjtaeanovzrvsdokelknčj,ruaoeauvltmsarlktzoetavdbnkičevolieSselnlatonmekčnogŠueajapant.sigroaŠkearvorvpstaeniltjlzeggcegamreamalaranibdniujšnrua eas,dpvžrjrekaeeutvadnibšntzsietivakevlretaodeued.nglltjiaok- drsgptcterekraaskvmaedO,e,toskŠinmaosPbjbtošovlndeponjčtreneeavg-timacrbtiše.apvnk2Ždeo0iumSlr-aoptodinanaŠdenjtrpsaogotboaŠnovirvotudotnanrpbjadugernošeimloztrav1nsiuan7atnnMpdlijercceaetuear.dpltšoJisajtntevibdsHusoentebnairk--,i- onfitiecbsjaeslntečm.ae laip-jStnSkairlcaeiočrivjdbršaailnzknlenjputcjejneae.jgei-.»atcVmriša.sopdlŽčaaoiikuscnrdpidtsaeonat.snreneaOgotghlavbmnaoodčiimlilrapninujh.rosšiPgnkztovroni iavmasdinMvenedjevtoeatrnvropdijtaveiaetmn ulbTsaoHropmn,eojireo--, emozickmjlepj.neluodSarSsPlmstoeoovderdijnsnčleeoencjetmzo.ra»,t,VkrpaodsodzamikaclaiiaodnlobhdaKntčnkieaSironiglmnnPsavkirapliamnsvophtoslirakaegopvoktoraoiaemvbčpnmiiuedranitae tnzMvrsgiaemleptnm.usderutoretiten,n.knmijuru, admjskpgulpajeoaerhiodnmnerpkjPsekmooralizdnešlsgimčoeltemeaotzjrdkaeatvo,kspkomeoimvd,blksaekiaeidlnigludižanKtrescurSrleigimPkjseeooravpitmeposovtlrbtjiaeriačptevliebaonrvebapsipnkrorieas.eMšgnsvPeamerečimksse.prtvNairaen.-vjatjeijauh-. ii.pmjleaoZMKohzmajakmiesetogjearaizrgl.megia lteasndoke-o,kškimepi tsablpiapioSmdrgvmieoan.j rEecrailemm ksneboov,etnenrkvleejaeajaštšjdileteoerpuavpno,ngoamkios.linoPmejžermoeimbspbbetaron,-vdiksihohoi uoibpjslmeLroeMeezdeju-miomzsvajarnabpsg.anltaeieltžaiajišševzipkljoieprnpsatknojSeldivkepo.pirEbloimzčvda.eJrnže,Naornčvvjaiai hn,vdeorpv,uvlritgovrnopeaatsmljkmei ie svesokntpolabrsjdieoli-i tdhsegnekojdsueitmnviltjreaeistmhltoji?l,mi zdšeapPsoreircsiuttinnahrievz?kdaeis.iteiizb snJtieakrtčuaipsnietga,rla.trdeutjiinsogrbaijl-i eogvAzoMoaHsteuintdreoeZlsgjdil iraKitazvevavnkP- oeriPsnsotakačliveoveažk.lbšaeškčsee.vedaFsootod: iSdHoEkRoSPntO- čmanejdeicoibn.nsokvee graFdout.o. :VAlnedturaažliPduvrgeh– žGerluiSmptAOo v občini zgraditi promocijski center, kjer bi uredili še tržnico in določene večnamenske prostore. Še naprej bomo razmišljali o vse- binah, ki si jih želijo domačini in obiskoval- ci. Občina Podčetrtek skoraj ni zadolžena, zato je pri načrtovanju novih vsebin zelo prilagodljiva. Foto: Andraž Purg – GrupA Kdo so prejemniki občinskih priznanj? Priznanje občine si je letos zaslužil Sandi Gobec, denarno nagrado bo prejel No- gometni klub Imeno, priznanje župana pa Boris Počivavšek. Sandi Gobec bo občinsko priznanje prejel za uspešno delo poveljnika civilne zaščite, za dolgoletno aktivno udeležbo na gasilskem, športnem, kulturnem in turističnem področju ter za delo z mladimi. Prejemnik denarne nagrade Nogometni klub Imeno deluje od leta 1998, pod svojim okriljem ima trenutno 40 mladih nogometašev. Njegov cilj je snovati kakovosten program dela in mlade navduševati za ta šport. Priz nanje župana bo prejel Boris Počivavšek za aktivno sodelovanje v društvih ter za prizadevanja pri gradnji infrastrukture. TS Št. 36, 9. september 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 Letošnji občinski nagrajenec (stoji na desni) z ostalimi člani občinskega štaba civilne zaščite na regijski vaji Potres 2019. (Foto: osebni arhiv) Sandi Gobec je vsestransko dejaven v kraju in občini Ne zbira značk, ampak znanje Seznam njegovih zanimanj in dejavnosti je tako dolg, da se človek nehote vpraša, kako vse to spravi v svoj ur- nik. A Sandi Gobec iz Pristave pri Mestinju je vključe- nosti v družbeno življenje v kraju in občini navajen že od malih nog. Že kot otrok se je navdušil nad gasilsko uniformo, v občini Podčetrtek je zadnjih nekaj let na čelu civilne zaščite. Na pomoč rad priskoči še pri kulturnih, športnih in turističnih dejavnostih. In če mislite, da v prostem času počiva križem rok, se pošteno motite. TINA STRMČNIK »Tudi moja starša sta vse- stransko dejavna v kraju in ta- kšen način življenja sta predala tudi meni,« pravi sogovornik, ki bo ob letošnjem občinskem prazniku za svojo vpetost v najrazličnejše dejavnosti prejel občinsko priznanje. Kot krat- kohlačnik je mamo in očeta spremljal na gasilskih vajah in tekmovanjih. Rad je opazoval opremo, spremljal novosti in pestro dogajanje. V njegovih mladih očeh so gasilci uživali posebno spoštovanje. Ko so mu na glavo nadeli čelado ali ga zapeljali z gasilskim vozi- lom, se je njegovo zanimanje za to dejavnost le krepilo. Od leta 1988 je član Prosto- voljnega gasilskega društva Pri- stava pri Mestinju. Šest let je bil poveljnik društva. V tej vlogi je bila njegova odgovornost pre- cejšnja, od najrazličnejših pri- prav, odhodov na intervencije do skrbi za brezhibno opremo. Na svojo ekipo se je vedno, ka- dar je šlo zares, lahko zanesel. Takšna povezanost ne nastane čez noč, je dejal, zanjo je po- trebno večletno dobro sodelo- vanje. »Ko gre za intervencijo, ni časa za izgubljanje besed, takoj je treba iti v akcijo. V ostalih društvih lahko kakšno dejavnost organizirajo več dni, gasilci se moramo odzvati v ne- kaj minutah,« je ponazoril. Razložil je, da je ob posredo- vanjih v primeru požara ali ne- urja seveda prisoten adrenalin. Tega krotilci rdečega petelina še posebej čutijo, dokler povsem opremljeni ne sedejo v gasil- ska vozila. Ko pridejo na kraj nesreče, v ospredje stopi razso- dnost. »Na posredovanja smo pripravljeni, imamo izkušnje, zato smo mirnejši. Če bi bil kot poveljnik paničen, bi ta občutek prenesel na druge gasilce, kar ne bi bilo dobro. Ko sem bil na čelu društva, sem skušal ekipo čim bolj miriti, ji že v avtomo- bilu dati določena navodila. Ker so vsi prisotni vedeli, kaj je treba storiti, so bili bolj mirni.« Znanja ni nikoli preveč Zanimivo je, da gasilskemu društvu Pristava pri Mestinju že vrsto let predseduje mama letošnjega občinskega nagra- jenca. Ko sta bila oba s sinom na vodstvenih položajih, sta dobro sodelovala. Že doma sta se dogovorila glede nekaterih vprašanj in podrobnosti, nato je o njih odločal še upravni od- bor društva, je pojasnil Gobec. V zadnjem času je prevzel vlogo namestnika poveljnika. Čeprav na svojih plečih nosi nekoliko manj odgovornosti, mu vseeno ni dolgčas. Društvo letno sodeluje na približno 20 intervencijah, posreduje ob po- žarih hlevov ali gospodarskih poslopij, neurjih in poplavah. Sogovornik je tudi mentor raz- ličnim generacijam gasilcev in gasilski sodnik. V zadnjem času bdi nad starejšimi člani in članicami. veščine je osvojil v Izobraže- valnem centru za zaščito in reševanje na Igu, nekaj jih je spoznal pod okriljem domače gasilske zveze ali na ravni regij- ske organizacije. »Značk, ki jih pridobim ob opravljenih teča- jih, ne nosim na obleki, raje jih shranim doma. Pomembnejše »Pri gasilcih je zelo pomembna komunika- cija. Člani društva se družimo tudi v pro- stem času in vse to krepi našo povezanost. Ko se odpravimo na intervencijo, vsak natančno ve, kaj so njegove naloge.« se mi zdi znanje, ki ga osvojim na vsakem tečaju. Vsaka inter- vencija je različna in marsikdaj mi pride prav to, kar sem se na- učil na različnih tečajih.« Osvojeno znanje mu pride prav tudi, kadar ne nosi gasil- ske uniforme. Zna se odzvati, če pride do kakšne poškodbe. Bolje je pripravljen tudi na ne- predvidljive razmere na svojem delovnem mestu, kjer je med drugim obkrožen z nekaterimi nevarnimi snovmi. V štabu civilne zaščite Ko je opustil vlogo poveljni- ka PGD Pristava pri Mestinju, je postal poveljnik gasilcev na ravni občine Podčetrtek. Kma- lu so ga prosili, naj prevzame Občina Podčetrtek Sandi Gobec bo občinsko priznanje prejel za uspešno delo poveljnika civilne zaščite, za dolgoletno aktivno udeležbo na gasilskem, športnem, kulturnem in turističnem področju ter za delo z mladimi. Obvlada vrsto gasilskih speci- alnosti, kot sta delo z nevarnimi snovmi in delo s helikopterjem, usposobljen je za bolničarja in še bi lahko naštevali. Številne »Marsikdo bi ob krvaveči rani takoj poklical rešilca. A stvari so včasih videti hujše, kot so v resnici. Če ohraniš mirno kri in imaš določeno znanje, lahko pomagaš sam.« Ob letošnjem občinskem prazniku Občine Podčetrtek vam želim obilo poguma, razumevanja in medsebojnega sodelovanja, ter da bi vsi skupaj znali tudi v bodoče dobro izkoristili priložnosti. Le s skupnimi močmi, enotnostjo, razumevanjem in strpnostjo bomo kos novim nalogam in izzivom prihodnosti. Posebna zahvala pa vsem vam, spoštovane občanke in občani, ki tvorite prijetno ter uspešno občino, na katero verjamem, da ste ponosni. Ob občinskem prazniku iskrene čestitke in ostanite zdravi! še vodenje občinskega štaba ci- vilne zaščite. Obe organizaciji ob nepredvidljivih razmerah delujeta z roko v roki. Civilna zaščita namreč ob omenjenih dogodkih vodi štab, pridobi lo- gistično podporo in materialna sredstva, za operativno delo pa prosi prav gasilce. V marsikateri občini je bil štab civilne zaščite aktiviran ob pojavu koronavirusa v Sloveniji marca lani. Podob- no je bilo tudi v Podčetrtku. Sogovornik se spominja, da je najprej zavladal preplah. Ta je nastal tudi zaradi bližine obči- ne Šmarje pri Jelšah, kjer so s tem nalezljivim virusom imeli precej težav. Civilna zaščita je takrat z vodstvom občine izda- la nekaj navodil o zaprtju šol, gostinski lokalov in nasvetov o tem, naj se ljudje zadržujejo doma. Člani civilne zaščite so starejšim občanom v trgovini kupili vse potrebno. Z zbranim denarjem so kupovali zaščitno opremo, maske in rokavice, vse to so nato razdeljevali člani gasilskih društev. Delajo z roki v roki Pristava pri Mestinju ima svojo športno, turistično in kulturno društvo, kar vpliva na živahen družabni utrip v kraju. Po besedah Sandija Gobca so vsa društva močno povezana, številni domačini sodelujejo kar pri vseh in delajo z roko v roki. To velja tudi za njegova starša in posledično tudi zanj, ki jima rad priskoči na pomoč. Turistično društvo ob prazni- ku krajevne skupnosti tradicio- nalno konec avgusta pripravlja kmečko parado. Sodelujoči na vozilih predstavljajo kmečke običaje, veliko tovrstnih »priko- lic« pripravijo prav pri Gobčevih doma. Kulturno društvo rado Iskrene čestitke vsem letošnjim občinskim nagrajencem. S svojim delom, dejanji in zanesenostjo ste pustili poseben vtis v našem domačem okolju. Župan: Peter Misja gosti srečanja mladih harmoni- karjev, ljudskih godcev. Za vsak takšen dogodek je treba pripra- viti mize, usmerjati ljudi, pogo- stiti nastopajoče in obiskovalce. Sandi svoj par rok ponudi tudi pri dejavnostih krajevne sku- pnosti. Nekaj časa je bil dejaven tudi pri športnem društvu, kjer je igral odbojko in se udeleževal različnih tekmovanj. Zanimanja prenesel na družino Ker je sodelovanje v kraju del njega, mu številne obve- znosti niso v breme. Ko gleda nazaj, mu je žal le, da ni ka- kšnega gasilskega tekmovanja izpustil v obdobju, ko sta bila njegova otroka majhna. »Se- veda bi še vedno pomagal pri intervencijah. Kakšno drugo dejavnost pa bi morda lahko dal na stran, da bi se lahko kam odpravili z družino,« is- kreno pove. In doda, da je bila žena, ki je tudi sama gasilka in članica krajevnih društev, do njega zelo razumevajoča. Zdaj sta otroka že velika in rada gresta po svoje. A v do- ločenih dejavnostih hodita po očetovih stopinjah. 19-letna hči opravlja tečaj za operativno ga- silko, 16-letni sin se izobražuje za gasilca pripravnika. Sogo- vornik je prepričan, da bosta, zahvaljujoč vključenosti v ga- silske vrste, pridobila uporab- no znanje, delovne navade in dragocena prijateljstva. Glede gasilskih usposabljanj še ni rekel zadnje besede. Želi se udeležiti še kakšnega izo- braževanja za gasilske speci- alnosti ali dodatnega usposa- bljanja za opravljanje nalog civilne zaščite. Odgovornih funkcij ima letošnji občinski nagrajenec, ki je tudi podpo- veljnik Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah, trenutno dovolj. Kljub temu da ima številne obveznosti, ga zanimajo tudi druge stvari. Njegova družina gre s prijatelji rada na pohode ali izlete. Gobčevi pozimi radi smučajo, poleti so veliko na morju. Sandiju ni tuje niti ko- lesarjenje, rad se zapelje tudi z motorjem. Če mu zaradi dru- gih dejavnosti zmanjka časa za daljše vožnje, se s svojim jekle- nim konjičkom pripelje vsaj v službo in nato nazaj domov. Foto: SHERPA »Hvaležen sem, da so me društva predlagala za občinsko priznanje. To mi veliko pomeni, saj se kaj takšnega ne zgodi vsak dan. Očitno so ljudje opazili moj trud. Z veseljem se bom trudil še naprej.« 34 PORTRET Št. 36, 9. september 2021 Odbojkarica Žana Zdovc Sporer s Polzele v vrstah belgijskega prvoligaša Na evropskem odbojkarskem parketu že tretjo sezono Devetnajstletnica v teh dneh stiska pesti za slovenske odbojkar- je, ki se ta mesec merijo na evropskem odbojkarskem prvenstvu v Ostravi, medtem ko so njene misli že povsem osredotočene na letošnjo odbojkarsko sezono, ki jo bo preživela v Belgiji. Potem ko je zadnji dve leti igrala na Poljskem v Legionowu, je letos spomladi podpisala enoletno pogodbo z belgijsko prvoligaško ekipo Tchalou Volley. Za visokoraslo simpatično Savinjčanko to zagotovo predstavlja korak naprej v športni karieri, a obenem tudi nove izzive, ki jih prinašata treniranje in življenje v tujini. ŠPELA OŽIR Menim, da sem se za odhod v tuji- no odločila pravi čas, saj sem, odkar sem v tujini, pri sebi zaznala ogro- men napredek tako na odbojkarski in osebni ravni.« Za daljše obdobje je v tujino prvič odpoto- vala pri šestnajstih letih, ko je podpisala pogodbe z Legionovio iz kraja Legionowo na Poljskem. (Foto: osebni arhiv) Potem ko je zadnji dve leti igrala na Poljskem v Legionowu, je letos spomladi podpisala enoletno pogodbo z belgijsko prvoligaško ekipo Tchalou Volley. Za simpatično članico slovenske ženske odbojkarske reprezentance, ki igra na mestu sprejemalke, je to korak naprej v odbojkarski karieri.(Foto: OZS, Aleš Oblak) Na roko ji gre zagotovo tudi višina. Prikupna Polzelanka je visoka 190 centimetrov in kot pravi, se dodatnega centimetra, ki v odbojki prinaša veliko predno- sti, ne bi branila. (Foto: OZS, Aleš Oblak) V tujini do napredka Ker je kot najstnica od doma od- šla že v prvem letniku srednje šole in je čez teden ostajala v Mariboru ter domov prihajala samo ob kon- cih tedna, je bila samostojnega ži- vljenja navajena že pred odhodom v tujino. »Seveda pridejo trenutki, ko pogrešaš dom, domače in prijate- lje, a s tako razvito tehnologijo, to ne predstavlja več veli- ke- obdobje je v tujino prvič odpo- tovala pri šest- najstih letih. »Ko se ti ponudi pri- ložnost, za katero garaš in treniraš vrsto let, je nikakor ne moreš zavrniti. Priznam, da od- ločitev res ni bila lahka, saj sem v Sloveniji pustila dru- žino, prijatelje in šolo, ki jo opravljam na daljavo, a je bila zagotovo pravilna in potrebna za moj odbojkarski razvoj. Ne vem, kako so se ob mojem od- hodu in odločitvi počutili moji starši, vendar sem jim izjemno hvaležna, da so me pri tem pod- ljevala v Zrečah. Pol leta se je vozila tudi v Trst, nato je na začetku prve- ga letnika odšla v Odbojkarski klub Formis Maribor, kjer je ostala, dokler ni podpisala pogodbe z Legionovio iz kra- ja Legionowo na Poljskem. Za daljše Treningi in tekmovanja v tujini njeni športni karieri prinašajo vrsto prednosti. Deležna je poglobljenega strokovnega dela in individualnega pristopa. (Foto: osebni arhiv) »V Belgijo sem prišla avgusta, kar je v primerjavi z ostalimi klubi razme- roma hitro, vendar nam bo to omo- gočilo, da se bomo do prve tekme, ki bo oktobra, članice v ekipi dobro spoznale, povezale in pripravile. Prvi vtisi so izjemno pozitivni. Z ekipo in s trenerskim štabom se razumemo na odbojkarskem terenu in izven njega. »Ko se ti ponudi priložnost, za katero garaš in treniraš vrsto let, je nikakor ne moreš zavrniti.« Proste dneve izkoristimo za razisko- vanje mest in belgijske tradicije,« nam je zaupala Žana Zdovc Sporer, ki se je z odbojko srečala v prvem razredu, ko so jo starši čisto naključno pripe- ljali na trening. »Moram priznati, da sem se v tem športu takoj našla in se odločila, da bom trenirala. Sicer je z odbojko povezana tudi moja soro- dnica Anja Zdovc, name so naredili močan vtis še Klemen Čebulj in neka- teri drugi igralci.« Na roko ji gre tudi višina. Prikupna Polzelanka je visoka 190 centimetrov in kot pravi, se doda- tnega centimetra, ki v odbojki prinaša veliko prednosti, ne bi branila. Odbojka na prvem mestu Njena odbojkarska pot se je začela v Šempetru v Savinjski dolini in nada- prli in mi omogočili, da lahko sledim svojim sanjam,« je pojasnila Žana, katere življenje je v tujini podrejeno izključno odbojki. Treningi, regene- racija, dobra prehrana in fizična pri- pravljenost so zanjo na prvem mestu. »Seveda pridejo trenutki, ko pogrešaš dom, domače in prijatelje, a s tako razvito tehnologijo, to ne predstavlja več velikega problema.« ga problema. Prizadevam si, da imam tudi v tujini prijateljice in ljudi, ki mi stojijo ob strani. Sezo- na se ponavadi začne avgusta in konča konec aprila. V tem času lahko svojce in domovino obiščem samo enkrat, in sicer decembra za praznike.« Treningi in tekmovanja v tujini njeni športni karieri prinašajo vrsto prednosti. Deležna je poglobljenega strokovnega dela in individualnega pristopa. »Seveda je še veliko drugih plusov. Spoznaš veliko novih ljudi, življenje na tujem, najpomemb- nejše je, da bolje spoznaš sebe in ugotoviš, s kakšnimi ovirami si se pripravljen in sposoben spopasti. Nekoč fizioterapevtka Kljub temu da se je profesional- no posvetila odbojki, šolanja ni za- postavila. »Šolo sem imela vedno za enakovredno športu. Srednja zdravstvena in kozmetična šola v »Menim, da sem se za odhod v tujino odločila pravi čas, saj sem, odkar sem v tujini, pri sebi zaznala ogromen napredek tako na odbojkarskem in osebnem nivoju.« Mariboru je tista, ki se ji lahko ob tej priložnosti zahvalim za vso po- moč, prilagoditve in podporo, ki mi jih nudi ta štiri leta. Izobraževanje bom z veseljem nadaljevala, saj je moja želja postati fi zioterapevtka. Izobraževanje in šport zahtevata ogromno truda in discipline, a sem prepričana, da mi bo uspelo. Če ne bo šlo drugače, se bom študiju posvetila po karieri.« Njeni cilji so jasni. Še naprej želi napredovati in izpopolnjevati odbojkarsko znanje, uživati v igranju odbojke in igrati za najboljše klube na svetu. Njena naj- večja želja in verjetno želja vsakega odbojkarja so olimpijske igre. Št. 36, 9. september 2021 PODLISTEK 35 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Začetek gradnje Južne železnGradnja in obn Zgodovina železnice sega v leto 1825, ko je George Stephenson ob odprtju žele- zniške proge Stockton–Dar- lington uspešno preizkusil prvo parno lokomotivo. Med prvimi v Evropi so za- čeli železnice graditi tudi v avstrijskem cesarstvu. Prvi sistematični načrt je leta 1828 pripravil Franz Riepl, ki je predvidel gradnjo pro- ge od Galicije skozi Dunaj, zahodno Madžarsko in juž- no Štajersko do Trsta. Pri avstrijski oblasti in zasebnih investitorjih je za železniško povezavo med Dunajem in Trstom obstaja- lo veliko zanimanje. Načrto- valci poti so želeli obe mesti povezati po čim krajši in ce- nejši poti ter ob tem spelja- ti progo skozi gospodarsko pomembna središča. V boju za podelitev koncesije in gra- dnjo proge Dunaj–Gloggnitz je zmagal dunajski bančnik Georg Sina. Proga do Glo- ggnitza na severni strani Semmeringa je bila zgraje- na leta 1842. Alpski prelaz je predstavljal za takratne teh- nične možnosti še previso- ko oviro, zato so ta težaven odsek začeli graditi kasneje. Država je kmalu spoznala, da gradnje železnic ne kaže prepuščati zasebnikom, ki so se le malo ozirali na državne interese, zato je vzela vajeti v svoje roke in leta 1844 v lastni režiji zgradila progo med Mürzzuschlagom in Gradcem. Gradnja do Celja Na poti od Gradca do Celja so pripravili dve možnosti. Po prvi naj bi proga do Ce- lja vodila skozi Maribor, po drugi skozi Ptuj in Poljčane. Odločili so se za mariborsko izvedbo, ki je bila krajša in je vodila po položnejšem te- renu. Ptuj je bil takrat sicer trgovsko prav tako razvit in močan kot Maribor, vendar slednjemu, prihodnjemu pomembnemu prometne- mu križišču, ni bilo mogoče odrekati prednosti. Proga je prečkala številne razvodnice, gradbenikom sta velike izzi- ve predstavljala zlasti prehod čez poplavno ozemlje Pesni- ce ter premostitev Mure in Drave. Proga je dosegla reko Vo- glajno, zato so zemeljska dela začeli tudi v okolici Celja. Tako jih v svoji Celski kroniki za leto 1845 opiše Ignac Orožen: »21. januarja so tu v Zavodni začeli že- lezniPcorodelzatvi. oPervno jdaelo je bilo, da so tamo Voglajni dolj sdoanjezai cnojvai žlebmizkno- pali. tŽreolesznloicojnsoi ddeilamli ondi Gradca do Cela Feliks ino Antopn oTavlarcthainvi, aodn tjoed odo Zidanega mosta pa Joanez Piko, zidarski mojster iz Be- laka, ino Liebman, zidarski mojster iz Bruka. Delavcev je toliko prišlo iz Furlanije, Primorja ino Češkega, da jih je vse živo okrog Cela bilo.« Se nadaljuje … Mag. Damir Žerič Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Prva železnica v avstrijskem cesarstvu je bila zgrajena leta 1827 med mestoma Linz in Češke Budjejovice. Bila je ozkotirna, vagone so vlekli konji. Vir: V javni domeni portala Wikipedia. Ob 360-letnici posvetitve cerkve Marijinega oznanjenja v Nazarjah ALBUM S CELJSKEGA Cerkev Marijinega oznanjenja, ki jo je 5. septembra 1661 posvetil ljubljanski škof Friderik Oton, stoji na hribu, ki so mu nekoč pravili Gradišče. Nanj je rad zahajal škof Hren, vnet Marijin častilec. Ker se mu je tako priljubil, se je odločil postaviti tam loretsko kapelico po vzoru sloveče božje poti v Loretu, kjer so ohranjeni zidovi nazareške hišice. Ljudem se je grič z Marijino kapelico hitro prikupil in so začeli trumo- ma zahajati tja, grič pa so prekrstili iz Gradišča v Nazaret in Nazarje. Zaradi množice romarjev je že škof Hren moral tam nastaviti kar dva duhovnika. Po njegovi smrti se je za Nazarje zavzel njegov naslednik škof Scharlichi. Iskal je primerne oskrbnike novega romarskega kraja. Prav takrat so pred Turki pribežali v Slovenijo frančiškani iz Bosne. Tem je izročil skrb in obenem dovolil, da smejo h kapeli prizidati večjo cerkev in samostan. Novi upravitelji so najprej sezidali samostan (1639), nato še cerkev. Njena posebnost je nazareška hišica, ki je ostala znotraj cerkve in spominja na podobno v Loretu ali na porciunkulo pri Mariji Angelski v Assisiju. Razkošna oprema, številni ume- tniki, ki so jo krasili, od Metzingerja, Jelovška do Bradaške, kažejo, da je bila to zelo obiskana božja pot. Romarski shodi: Gospodovo oznanjenje (25. marec), porci- unkula (2. avgust) in Brezmadežna (8. december). Vir: Petrič, F. Duša le pojdi z nami, 1995, str. 78-81 https://franciskani-nazarje.si/cerkev/ Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knji- žnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. 36 ŠPORT IN REKREACIJA Št. 36, 9. september 2021 V Celju druga izvedba tekaške prireditve Ultra trail Savinja Ultramaraton do Logarske doline očitno dobil naslednika »Moja najljubša tekma je bil ultramaraton od Celja do Logarske doline, a žal ni več,« pravi Edvard Zagrušov- cem, ki je letos najhitreje pretekel najdaljšo progo, dolgo 104 kilometre, na celjski prireditvi Ultra trail Savinja. Z ultramaratonom je bil povezan tudi Nino Cokan, nekdaj mednarodno uspešen triatlonec, zdaj vodja organizacije celjskega »trejla«, ki je med Celjem in Logarsko dolino tekel že leta 1989 pri svojih šestnajstih letih. DEAN ŠUSTER Koronsko obdobje nima posebnega vpliva na celjsko tekaško prireditev, ki so jo prvič izpeljali lani, želijo pa jo še mnogokrat. Za štirideset odstotkov več udeležencev A vendar, če smo natančni, je pandemija le imela prste vmes. »Kazalo je že, da bodo trenutne razmere precej vpli- vale na izvedbo, saj še mesec pred začetkom dogodka ni bilo pretiranega zanimanja za prijave. Ko so udeleženci uvideli, da smo se zelo resno lotili organizacije prireditve in da bomo zadovoljili vsem kriterijem, se je začelo mno- žično prijavljanje. Letos je bilo 40 odstotkov več prijav kot lani,« je v uvodu povedal Nino Cokan. »Sem kritičen ocenjevalec, a lahko zatrdim, da je bila kakovost organiza- cije na precej višji ravni kot lani. Povezali smo se s po- znavalci, ki so nam pomagali označiti progo. Glede tega so imeli lani udeleženci največ pripomb. Celoten dogodek smo razširili na tri dneve. V petek so se tekmovalci podali na najdaljše proge, v soboto so bile na sporedu srednje dolge proge, v nedeljo naj- krajše.« Kritike za višjo raven Novost so bili Dnevi poho- dništva, štarti skupin so bili v soboto in nedeljo med šesto in deseto uro. Merjenja časa na netekmovalnem dogodku, na katerem so izbirali med petimi progami, ni bilo. Tek- movalnih prog je bilo sedem. Štartno-ciljno prizorišče ob nabrežju Savinje je imenitno. Organizatorji so izdali publi- Nino Cokan (levo) je še dodatno razložil tekačem in pohodnikom vse posebnosti proge. kacijo Ultra, uradno revijo fe- stivala, v kateri so predstavili lansko in napovedali letošnjo prireditev. Na zadnji platnici je vabilo za naslednje leto, za prvi konec tedna v septem- bru (2. do 4.), ko bo najdaljša proga dolga 100 milj oziroma na 160 kilometrov. »Tisti, ki so bili na odru za zmagoval- ce, ne bodo plačali štartni- ne. Vse kritike, ki smo jih bili deležni lani, smo sprejeli dobronamerno in vse skupaj dvignili na višjo raven. Dokaz za to so bili nasmejani obrazi ljudi. Seveda si želimo, da bi prireditev postala tradicional- na,« je zaključil Cokan. Foto: SHERPA Št. 36, 9. september 2021 ŠPORT IN REKREACIJA 37 Rezultati: 4 kilometri: 1. Marko Skabar, 2. Črt Korenjak, 3. Amadej Gajšek; 1. Deja Adamič, 2. Anja Novak Depoli, 9 kilometrov: 1. Samo Maglica, 2. Davorin Lesjak, 3. Lovro Tacol; 1. Katarina Cesar, 2. Natalija Pristovnik, 3. Staša Cvetko; 15 kilometrov: 1. Matic Kotnik, 2. Jan Poropat, 3. Matej Kosi Paj; 1. Anamarija Truden, 2. Nastja Klemenčič Schmidt, 3. Urška Lamovec, 25 kilometrov: 1. Matej Nidorfer, 2. David Ravnak, 3. Anže Dimec; 1. Tamara Ravnak, 2. Zala Košar, 3. Nevenka Klančišar, 53 kilometrov: 1. Boris Lesjak, Matej Zatler, 3. Goran Obradović; 1. Valentina Winkler Zalar, 84 kilometrov: 1. Niko Vihar, 2. Gregor Štrakl, 102 kilometra: 1. Edvard Zagrušovcem 21 ur in 7 minut, 2. Đorđe Nikolov 23 ur in 6 minut. 38 AKCIJA Št. 36, 9. september 2021 Podravje, Slovenija – Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, finale 7. sezone Ko pevski nastopi poletijo v nebo V idiličnem okolju muzeja genija tehniške zgodovine, roja- ka Janeza Puha, ki se je leta 1862 rodil v Sakušaku, je bil 2. septembra finale letošnjega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki že sedmo leto zapored v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami mlade pevske talente vabi k petju slovenskih pesmi. Projekt raste iz leta v leto tako po številu udeležencev kot po kakovosti. Na letošnjem finalu, ki je bil posebna zgodba ohranjanja kulturne in tehniške dedi- ščine, so nastopili najboljši pevci iz šol Podravja, Savinjskega, Zasavja in Primorske, ki so sodelovale v sedmi sezoni. Cilj projekta je, da bi postal vseslovenski, da bi vsi mladi čim pogosteje peli slovenske pesmi, nekateri tudi profesi- onalno na domačih in tujih odrih. Projekt namreč ne samo da krepi zavedanje o pomenu slo- Člani komisije finala 7. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Rebeka Dremelj: »Super. Čestitke organizatorjem, če- stitke vsem, ker spodbujate, ohranjate slovensko glasbo in spodbujate mlade, da pojejo slovensko. To je zame nekaj fascinantnega. Tudi jaz, ki živim od slovenske glasbe, sem vam za to neizmerno hvaležna.« Jože Potrebuješ: »Tega se jaz več ne grem. Je naporno za srce, izbirati najboljše izmed toliko dobrih pevcev. Na koncu si vsega kriv, če slučajno niso vsi najbolj na tvoji strani. Mislim, da smo se odločili po vesti. Vem, da so med temi pevci, ki smo jih poslušali na letošnjem finalu, vsaj trije, ki jih bomo v naslednjih petnajstih letih slišali na Eurosongu.« Eva Boto: »Vsa čast organizatorjem za ta projekt. To, da otroke slišimo prepevati slovenske pesmi, je nekaj najlep- šega. Samo na ta način bomo lahko ohranili naš jezik, naše pesmi, ki so prečudovite. Čestitke vsem otrokom, ker so bili vsi resnično vrhunski.« Finalisti v mlajši kategoriji: Nika Oman, Zala Novak, Ela Rihtar, Neža Cimerman, Hana Kmetec, Lenart Cizej, Julija Kolenc, Elena Zebec, Eva Stopar, Kaja Kokol Zebec, Vita Stanovnik, Taja Maver in Lana Friščić Krampelj. Finalisti v starejši kategoriji: Sara Šegula, David Držek, Lana Vrbovšek, Špela Kušar, Lara Tušak, Stela Hebar, Man- ca Karo, Pia Krajnc, Vida Veršič, Sara Brumen, Diana Do- večar, Neža Meglič, Lea Koban in Nataša Lunaček. venske pesmi in besede, identi- tete, ampak spodbuja tudi glas- beno in pevsko izobraževanje. Celo tako je zadnja leta, da mla- di pevci nastopajo že z avtor- skimi pesmimi, s pesmimi, za katere so sami napisali glasbo in besedilo, ali pa jim je pesem napisal kateri od znanih slo- venskih avtorjev. Letošnji člani komisije so bili tako navdušeni, da nekatere med njimi vidijo v prihodnje tudi na odru Euro- songa. Tudi sicer jim letos ni bilo lahko, da so med izjemni- mi pevci izbrali zmagovalca v mlajši kategoriji in zmagovalca v starejši kategoriji. Če ne bi šlo za tekmo, bi bili vsi od prvega do zadnjega veliki zmagovalci brez izjeme. Letos so se v komi- siji potili Rebeka Dremelj, Jože Potrebuješ in Eva Boto. Stopili so tudi na oder in zapeli, Jože Potrebuješ tudi s hčerko Evo. Iz njihovih ust smo slišali same presežnike o mladih pevcih, o njihovih nastopih. Presenetili so jih tudi z izborom pesmi in tudi z lastnimi pesmimi, ker kot je povedal Jože Potrebuješ, so pričakovali, da bodo peli takšne popevčice, kot je Mi gremo pa na morje. Priti z lastno pesmi- jo ob vseh pevskih uspešnicah, ki se ohranjajo tudi s pomočjo tega projekta, je velik pogum. Ob tem jo še suvereno odpeti, je res nekaj izjemnega. Kro- kodilčke je pričakovala tudi Rebeka Dremelj, a se je motila. Neverjetno navdušena je nad tem, kakšne pesmi so si izbrali mladi pevci. Na koncu so le morali odlo- čiti o dveh zmagovalcih, celo Finale 7. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so podprli Sazas, Talum, Avtobusni in tovorni prevozi ATP, Telekom Slovenije, Silkem, Anpro Technik, SM Mehan, Terme Ptuj, Sava hotels & resorts, McDonalds, Najnakupi. si, Cinkarna Celje, Tastepoint, Elektro Celje, Občina Juršinci, Vargas-Al Kidričevo, Klima Ptuj, Oculus Weltweite Industriemontagen, Mesnica Spirala, Gastro Ptuj, Vrtnarstvo Iris, Društvo rojaka Janeza Puha, Juršinci. Generalna pokroviteljica je bila Perutnina Ptuj (Ko mažemo, zmažemo. Nori na Poli Pate). dodaten čas za premislek so si vzeli. To se je zgodilo prvič doslej. Zmagovalca sta postala Lenart Cizej (OŠ Ljubečna) s Kekčevo pesmijo in Sara Bru- men (OŠ Pesnica) s pesmijo Kje ste zdaj, za katero je sama napisala glasbo in besedilo ter jo je zapela ob lastni spremljavi na kitaro. Nastop Lenarta Cize- ja je ocenila Eva Boto. »Zaprla sem oči, bilo je kot v filmu,. Vsa pohvala. Mene je s Kekčevo pe- smijo sezul,« je dejala. Nastop Sare Brumen je ocenila Rebeka Dremelj. Petja in kitare sploh ni komentirala, ker je bilo oboje fantastično. »Vsa čast, kapo dol,« je poudarila. Sploh je bilo v Sakušaku pri Puhovem muzeju ves čas pri- reditve izjemno vzdušje, da so lahko mladi pevci odpeli naj- boljše. Srčno jih je spodbujal voditelj Domen Hren, prav tako sovoditelj Dalibor Bedenik, ki mlade pevce spremlja že od preizborov. Nadvse je uživalo tudi občinstvo, ki je bučno je navijalo za mlade pevce. Tudi navijačev s Celjskega oz. Savinj- skega, je bilo za cel avtobus. Letošnje tekmovalce so z le- pimi nagradami razveselili Sa- zas, Talum, Terme Ptuj, Sava hotels & resorts, Perutnina Ptuj, Mcdonalds in Najnakupi. si. Lenart Cizej in Sara Brumen pa bosta kot zmagovalca prejela še lastni skladbi. Izjemni nastopi letošnjih fi- nalistov so najboljša popotnica za 8. sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo zagotovo dodala še novo stopničko rasti v tem projektu, da bo slovenska pe- sem še bolj živa med našimi mladimi in še bolj navduševala ter povezovala. MG Foto: Črtomir Goznik Nika Oman, OŠ Lava (Celje), pesem Ne bodi kot drugi (Ditka) Zala Novak, OŠ Središče ob Dravi, pesem Pet poljubov (Simona Weiss) Ela Rihtar, OŠ Destrnik, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač) Neža Cimerman, OŠ Ormož, pesem V Ljubljano (Marjana Deržaj) Stela Hebar, OŠ Sveti Tomaž, pesem Tam, kjer murke cveto (Avseniki) Lara Tušak, OŠ Gorišnica, pesem Ne bodi, kar nisi (Ditka) Julija Kolenc, OŠ Šmartno ob Paki, pesem Največ (Klara Jazbec) Elena Zebec, OŠ Zavrč, pesem Nabi- ralka zvezd (Tabu) Eva Stopar, OŠ Rimske Toplice, pe- sem Lahko noč, Piran (Anika Horvat) Pia Krajnc, OŠ Videm, pesem Nov svet (Ana Delin/Mladen Delin) Vida Veršič, OŠ Dornava, pesem Srajca (Papir) Št. 36, 9. september 2021 AKCIJA 39 Lana Friščić Krampelj, OŠ Juršinci, pesem Kadar sanjaš (Ana Delin/ Mladen Delin) Sara Šegula, OŠ Tabor I. (Maribor), pesem Kot nekdo, ki imel me bo rad (Ditka Haberl) David Držek, OŠ Hudinja, pesem Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi (Boris Kopitar) Lana Verbovšek, OŠ Rimske Topli- ce, pesem Tiho, tiho čas beži (Tanja Žagar) Vita Stanovnik, OŠ Breg (Ptuj), la- stna pesem Sreče za vse ljudi (Slavc L. Kovačič/Tomi Valenko) Hana Kmetec, OŠ Olge Meglič (Ptuj), lastna pesem Ni predaje, ni umika (BQL&Nika Zorjan) Kaja Kokol Zebec, OŠ Markovci, pe- sem To, kar si (Kaja Kokol Zebec/ Teja Letonja Hajšek) Taja Maver, OŠ Fram, pesem En- kratna in neponovljiva (Okustični in Jadranka Juras), lastna spremljava na klavirju Špela Kušar, OŠ Vitanje, pesem Mi- lijon in ena (Klara Jazbec) Diana Dovečar, OŠ Velika Nedelja, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto) Lenart Cizej, OŠ Ljubečna, Kekčeva pesem, zmagovalec v mlajši katego- riji: »Zelo lepo je bilo. Bil sem zelo nervozen, strah me je bilo konkuren- ce, saj so bili tudi drugi dobri. Pred- časno sem se vrnil iz šole v naravi, da sem lahko v finalu odpel. Zmage sploh nisem pričakoval. Zelo sem ve- sel, presrečen, to je velik dogodek zame. Šel bom domov in se dobro naspal, saj sem še zelo utrujen.« Neža Meglič, OŠ Markovci, pesem Čudež (Papir) Lea Koban, OŠ Toneta Okrogarja Za- gorje, pesem Bodi z mano do konca Nataša Lunaček, OŠ Lucija, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec) Voditelj Domen Hren in sovoditelj Dalibor Bedenik sta bila odlična v svojih vlogah. Sara Brumen, OŠ Pesnica, lastna pe- sem Kje ste zdaj, lastna spremljava na kitari (Sara Brumen/Sara Bru- men): »Hvala vsem, hvala komisiji, zelo sem vesela, presrečna, navdu- šena. To je moja tretja sezona v pro- jektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Vsako leto je moralo nekaj priti vmes, tudi letos sem imela težave z grlom, kljub temu mi je uspelo. To je velika zmaga zame, sploh ker je bila to moja pesem. Ostajam brez besed.« (Tinkara Kovač) Finalisti v mlajši kategoriji Finalisti v starejši kategoriji 40 AKCIJA Št. 36, 9. september 2021 Nastopajoče so spodbujali tudi navijači iz Celja oz. s Savinjskega. V komisiji so bili Rebeka Dremelj, Jože Potrebuješ in Eva Boto. Nastope vseh mladih pevcev so ocenili s superlativi. Rebeka Dremelj Jože Potrebuješ s hčerko Evo Eva Boto Št. 36, 9. september 2021 AKCIJA 41 Nuša Arnuš, zmagovalka v mlajši kategoriji 6. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, je zapela pesem Midva, ki jo je prejela za lansko zmago. Zanjo so jo ustvarili Matjaž Vlašič, Tina Muc, Boštjan Grabnar in Miha Gorše. Podelila je tudi nagradi letošnjima zmagovalcema Lenartu Cizeju in Sari Brumen. Zmagovalca 7. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: Lenart Cizej v mlajši kategoriji in Sara Brumen v starejši. Drago Slameršak, direktor družb Radio-Tednik Ptuj in NT & RC ter idejni oče projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: »Kot ustvarjalci drobnih zgodb za spodbujanje zavedanja o lepotah slovenske besede smo se v družbi Radio-Tednik Ptuj že pred sedmimi leti odločili za projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Verjamemo in prepričani smo, da so otroci naše največje bogastvo. S tem projektom želimo v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in starši zanje narediti nekaj več. Morda je ta nekaj več zgolj za trenutek predramiti in obogatiti otroški vsakdan ter otroke za hip odtegniti od računalnikov ter drugih pasti sodobnih ko- munikacij z željo, da bi v petju slovenskih pesmi lahko uživali. Tako so v pravkar končani sedmi sezoni otroci iz Podravja, s Savinjskega, iz Zasavja in celo Primorja še enkrat izkazali neverjeten talent v prepevanju slovenske ljudske, narodne ali zabavne glasbe. Bilo je lepo in nepozabno. V zadnjem desetletju je postalo jasno, da je vseživljenjsko učenje nujno potrebno. Jasno je postalo tudi, da ni več alternative za oblikovanje kulturne zavesti in opismenjevanja slovenskega naroda. Razvijanje možnosti za kulturno in drugo umetniško izražanje je v zgodnjem starostnem obdobju izjemnega pomena. Zato sem prepričan, da projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nosi s seboj tudi kulturno-umetnostno vzgojo in noto. Verjamem, da se tudi skozi slovensko pesem omogoča spoznavanje kulture in kulturne dediščine lastnega naroda, ki obsega najširše področje bivanja in ustvarja- nja ter pomaga otrokom graditi zavest o pripadnosti lastni kulturi, hkrati spodbuja spoštljiv odnos do drugih kultur. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zasleduje enega najpomembnejših ciljev nacionalne kulturne filozofije. Spodbuja mladostniški talent in ustvarja temelj kako- vostne glasbene produkcije za razvoj in obstoj vseh oblik slovenske glasbe. In potem se bomo prebudili v nekem novem svetu. V času, v katerem bodo zmagovalke drobne zgodbe, ki jih pišemo danes. Mladostniki bodo s knjigo v roki brundali, oni boljši pa prepevali slovenske pesmi. Pri tem se bomo vsi imeli lepo. Tudi v naši domovini Sloveniji.« Občinstvo je uživalo v nastopih odličnih mladih pevcev. Sponzorji prireditve 42 RADIO CELJE Št. 36, 9. september 2021 Na Pikniku Katrce Praznovali smo rojstni dan Radia Celje Minulo nedeljo smo na Celjski koči praznovali 67. rojstni dan Radia Celje. Letos smo praznovanje združili s piknikom Katrce in skupaj uživali na Celjski koči. S številnimi poslušalci in bralci smo uživali v pravem vzdušju ter peli in plesali s številnimi glasbenimi prijatelji. Z nami so bili Skupina Katrca, Dadi – Daz, Veseli svatje, ansambel Spev, Božidar Wolfand Wolf, Miran Rudan, Buryana, Modrijani in Petovia Kvintet. Voditeljica oddaje Katrca na Radiu Celje je studijski mikrofon tokrat zamenjala za odrskega in širila dobro voljo po celjskem biseru, Celjski koči. SAŠA PUKL Na odru so peli in igrali tudi finalisti projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo iz Savinjske regije. Za otroško animacijo, poslikavo otrok v okviru ustvarjalnih delavnic in s cirkuškimi vra- golijami sta poskrbela brata Malek. Bilo je fantastično, vreme nam je več kot služilo, vzdušje je bilo odlično. Generalni pokrovitelj Pi- knika Katrce in praznovanja rojstnega dne Radia Celje je bil Center Jager Celje, pokro- vitelja pa podjetji Šotori Petre in podjetje Novatel. Foto: Andraž Purg - GrupA Najmlajšim obiskovalcem smo podelili majice Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. nakup ali najem Za cirkuške vragolije sta poskrbela brata Malek. Št. 36, 9. september 2021 RADIO CELJE 43 Predstavili so se tudi finalisti projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in s veselijo 44 BRALCI POROČEVALCI Št. 36, 9. september 2021 Koruza je priljubljena Veliko je razlogov, da koruzo, kuhano ali pečeno, pogosto umestimo na svoj jedilnik. In ker je te dni koruza ravno pravšnja, smo si jo privoščili tudi v Pegazovem domu. Stanovalci so se polni pri- čakovanj zbrali na terasi, kjer smo vsi skupaj koruzo najprej »okožuhali« ter jo pripravili za peko. Ob tem opravilu se je med stanovalci obudilo mnogo lepih spomi- nov na čase, ko je bilo »ko- žuhanje« pravi vaški praznik. Koruze za peko ni bilo treba »rabutati«, saj jo vsako leto z veseljem prinesejo zaposleni. Naš šef kuhinje Mitja jo je za stanovalce tokrat pripravil prvič. Da smo pečeno dobroto lažje dočakali, sta nas ob prihodu na mizah pričakali pokovka in mamljiva kuhana koruza. Stanovalci, ki so se udeležili piknika, so pove- dali, da sta tako kuhana kot pečena zelo okusni, večini je bila pečena, premazana z malo česna in potrosena s kančkom soli, bolj všeč. Gospa Ana je povedala, da se ob takšnih dogodkih rada spominja otroštva, ko je bila peka koruze eno najljubših in najslajših opravil pred za- četkom šole. Izvedeli smo, da koruza vsebuje številne vitamine in minerale, zaradi prisotnosti vlaknin ugodno vpliva tudi na prebavo. Dopoldne nam je tako s pri- jetnim druženjem ob glasbi minilo še hitreje kot običaj- no. Dobre volje v Pegazovem domu pač nikoli ne zmanjka. BRIGITA ŠTIH Malo več kot dvesto pohodnikov je prehodilo štirinajst kilometrov dolgo ravninsko pot. Pohod med hmeljišči Zadnja sobota v avgustu je že tradicionalno rezervi- rana za pohod med spodnjesavinjskimi hmeljišči, ki ga za vse ljubitelje tovrstnega druženja organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Začetek pohoda je bil pri Ekomuzeju hmeljarstva in pi- vovarstva Slovenije v Žalcu, konec pri fontani piva v Žalcu. Pohodnike so na štartu pozdravili župan Občine Žalec Jan- ko Kos in hmeljska princesa Teja Pustoslemšek ter starešina Milan Lesjak in jim zaželeli srečno ter varno pot. Malo več kot dvesto pohodnikov, ki so se glede na priporočila NIJZ na pot odpravljali v skupinah po deset, je prehodilo štirinajst kilometrov dolgo ravninsko pot, ki jih je vodila najprej do dvorca Novo Celje, potem med hmeljišči do Ribnika Vrbje in naprej ob Savinji do Šempetra ter Rimske nekropole, ki so si jo lahko ogledali. Iz Šempetra so se vrnili v Žalec k fontani piva, kjer so pomalicali in se družili ob glasbi Griškega kvinteta. Ob poti so za pohodnike pripravili okrepčila in osvežitev člani Turističnih društev Petrovče in Šempeter ter ZKŠT Žalec. ŠO Foto: TT Začetek pohoda je bil pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, konec pri fontani piva v Žalcu. Št. 36, 9. september 2021 BRALCI POROČEVALCI 45 Šesti gasilski tabor Osnovne šole Lava Sem gasilec mlad, ki vsem pomaga rad, če se na pomoč hiti, sem tam en, dva, tri. Izpolnili smo lansko oblju- bo in se ponovno srečali na gasilskem taboru, ki je bil tk pred začetkom novega šolskega leta v OŠ Lava, in sicer že šesto leto. Tokrat se mu je pridružilo 25 učencev in se prepustilo gasilskemu načinu življenja. Dneve so nam popestrili člani Poklicne gasilske enote Celje in PGD Ostrožno. S svojim znanjem in tehniko so nam približali delo in trud gasilcev. Prvi dan smo začeli ob 10. uri na šolskem igrišču. Po kratki predstavitvi poteka tabora smo z učenci v telo- vadnici pripravili svoja leži- šča – blazine in spalne vreče za udoben spanec. Učenci so oblikovali pravila za skupno dobro vseh. Dež je zunaj polnil luže, mi pa smo dan namenili ustvarjanju in sku- pnim igram v telovadnici. Polni prijetnih vtisov, ki smo jih zvečer povezali v šopek, smo se zazibali v spanec. Zjutraj nas je s pravljico pre- budila gospa ravnateljica, ki nam je prebrala zgodbo Vsi za enega, eden za vse in nas z njo navdahnila za nov dan. Topli sončni žarki novega dne so nam omogočili, da smo se igrali vodne igre, se škropili in polnili vodne ba- lone. Gasilci PGD Ostrožno so nam vedno pripravljeni pomagati. Tudi letos so nas poučili o gašenju in pripravi- li evakuacijsko vajo. V sode- lovanju z njimi so se učenci učili praktičnih veščin gasil- stva s pomočjo eksperimen- tiranja. Tako so se učenci lahko ohladili pod meglico vodnih curkov. Zatulile so sirene in že so se nam pri- družili gasilci Poklicne gasil- ske enote Celje. Podrobno so nam predstavili delovanje in pokazali svojo opremo. V času tabora smo počeli marsikaj zanimivega. O tem govorijo izdelki in zapisi otrok. Gasilski tabor se je usta- lil v življenju Osnovne šole Lava Celje. Vrednote gasil- stva tako prenašamo iz roda v rod. Učenci kljub temu da ta- bor organiziramo tik pred začetkom novega šolskega leta – med počitnicami – nestrpno čakajo nanj. Šola ga otrokom ponudi brez- plačno, kar je danes velika redkost. Ganljivo je bilo, ko je eden od otrok razmišljal, kako lepo je, da je tabor brezplačen za- nje in da je zato tudi on lahko deležen tega. Gasilstvo je plemenito po- dročje humanega delovanja ljudi in mladi, ki bodo gasil- stvo spoznali tako zgodaj, ne bodo imeli težav pri hu- manem delovanju, pomoči in čutenju stisk drugih … Ekipa za pripravo tabora: Polona Hrovat in Sara Plahuta z ravnateljico Marijano Kolenko 46 RAZVEDRILO Št. 36, 9. september 2021 Samska Poročena Z enim otrokom Z dvema otrokoma S tremi otroki Vodka in led bosta uničila vaše ledvice. Rum in led bosta uničila vaša jetra. Viski in led bosta uničila vaše srce. Džin in led bosta uničila vaše možgane. Kokakola in led vam bosta uničila zobe … Očitno je led smrtonosen. Opozorite tudi prijate- lje, da ga odstranijo iz svojih pijač! Ne pozabite, zaradi leda je potonil Titanic! Ne kregaj se z žensko, ker ima 700 GB spomina in se bo spomnila, kaj si ji naredil 16. junija 1995 ob 18.33 … Svojega tekmovalnega duha lahko sprostite na več načinov, tudi z rekreacijo. Pazite, da ne boste pretiravali. Zmernost ve- lja na vseh področjih. Zaradi nedavnega vpliva Marsa boste psihično močneje obremenjeni, zato bo tudi vaša fizična moč zelo nihajoča. Obeta se vam ustvarjalno obdobje, v katerem ne bo manjkalo idej, kako iz- boljšati obstoječe zadeve. Imeli boste občutek, da vas je nekdo izklopil in nikakor ne morete ujeti pravega de- lovnega tempa. Potrudite se zavestno za povečano koncen- tracijo. Venera bo v vas pov- zročala hrepenenje in željo, da se bolje izrazite. V določe- nih trenutkih lahko povzroča napetosti in negativne reakci- je. Za zmernost se boste mora- li v tem obdobju bolj potruditi in delovati bolj diplomatsko. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ozrite se okoli sebe in pri- sluhnite govorici teles drugih ljudi. Veliko vam bo povedala. Skušajte ravnati bolj intuitiv- no. Presenečeni boste nad re- zultatom. Dobili boste prijetne novice v začetku prihodnjega tedna. Bivanje vaše vlada- rice v znamenju škorpijona bo koristno za vaše poslovno področje. Odločni, močni in prodorni boste, zato boste za seboj puščali lepe sledi. Če vas ne bo dovolj zaposli- lo samo delo v službi, se lotite pospravljanja, na nek način boste morali porabiti nakopi- čeno energijo. Venera, kraljica ljubezni biva v vašem zname- nju, prinesla vam bo kar nekaj vročih trenutkov in dobrih za- dev. Na vsak način boste sku- šali uveljavljati svojo voljo, kar lahko prinese odpor in upor. Bodite taktni in se skušajte vži- veti v čustva nasprotne strani. Na letalu Poleg majhne deklice v letalu sedi menedžer. Obrne se proti njej in ji reče: »Ali bi se hotela malo pogovarjati? Slišal sem, da čas v letalu hitreje mine, če se pogovarjaš s sopotniki.« Deklica, ki je pravkar odprla knjigo, jo zapre, se obrne proti njemu in reče: »O čem bi se želeli pogovarjati?!« »Ne vem pravzaprav,« reče menedžer. »Kaj ko bi se pogo- varjala o nuklearni energiji?« »Dobro,« reče deklica, »to bi bila zanimiva tema. Ampak, dovolite mi, da vas prej nekaj vprašam! Konj, krava in srna jedo isto hrano – travo! Srna izloča majhne kroglice, krava ploščate kolače in konj fi ge suhe trave. Zakaj je to tako?« Po kratkem razmisleku reče menedžer: »Ne vem, kako bi to pojasnil.« Deklica: »Ali torej še vedno mislite, da ste dovolj pametni za pogovor o nuklearni energiji, če še o navadnem kakcu nič ne veste?« Vaše mentalne sposobnosti bodo v porastu, zato vas bo vse, kar se bo dogajalo okoli vas, zelo zanimalo. Pazite, da ne boste preveč razsipni z energijo in tako storili premalo konkre- tnega. Za večje odločitve poča- kajte, da vplivi retrogradnih planetov minejo. Vaš vladar vam bo prinesel na svojih krilih priložnost za napredovanje ali pa za popolnoma nov začetek na poslovnem področju. Vse sama Človek za točilnim pultom se izpoveduje prijatelju: »Veš, kako težko mi je z mojo ženo. Najprej mi zastavi vprašanje, nato nanj sama odgovori, potem pa mi pol ure razlaga, zakaj nimam prav.« Dragi, se ti ne zdi, da sem se zredila? O draga, ti ja nikoli nisi bila suha! Čas smrti: 10.40 Vzrok: koronavirus Dragi sorodniki in prijatelji, obveščamo vas, da je po dolgih letih trpljenja naš dragi prijatelj ŠTEFAN NOVAK končno našel svoj večni mir, njegova razrvana duša in utrujeno telo pa sta si končno oddahnila. Pogreb njegove žene Marije bo v petek ob 14. uri na mestnem pokopališču. Ko mi je zelo slabo, me pelje rešilec. Ko mi je zelo lepo, pa marica. Gospa, prosim, če ugasnete motor in stopite ven. Gospod policist, ampak tole ni motor, pač pa avto. Če vam bo ponujeno na- predovanje, ga nemudoma sprejmite, saj vam bo to v pri- hodnje koristilo. Svojim inte- resom morate dati prosto pot, ne ostajajte po nepotrebnem v ozadju. Prestop Venere v zna- menje škorpijona bo pozitivno vplivalo na različna področja, najsrečnejši vpliv bo na ljube- zenskem področju. Nekdo bo sicer preizkušal vašo srečo, vendar se ne boste zmedli. Zelo boste občutljivi, poču- tili se boste ranljive, za vsa- ko malenkost boste na robu joka, kar pa vam ni ravno podobno. Močnejši vpliv de- vice bo tudi pozitiven, kar se bo izražalo predvsem na poslovnem področju. Hrepe- neli boste po potovanju daleč stran, vendar zaenkrat ne boste uspeli uresničiti tako drznih pričakovanj. Počakati boste morali, da se situacije nekoliko umirijo. V začetku tedna se vam bo nervoza umirila in počutili se boste bistveno bolje kot konec tedna, ko boste zelo pod stre- som in pripravljeni izbruhniti za vsako malenkost. Bivanje Sonca v vašem znamenju lah- ko obrnete sebi v dobro tako, da se ne obremenjujete za vse malenkosti. Zavihali boste ro- kave, pri tem se boste odlično počutili in imeli občutek, da ste naredili veliko zase. Vsaka sprememba bo dobro- došla spremljevalka in bo vne- sla nekaj drugačnosti ter razbi- la monotonijo. Energija se vam bo počasi povrnila, vaš vladar pa še vedno biva v znamenju vodnarja, kar vam prinaša ori- ginalne zamisli. Zadeve, ki ste jih doživljali v spomladanskem času, bodo ponovno oživele in primorani boste sprejeti odloči- tev, ki jo že nekaj časa potiska- te na stranski tir. Pred vami je naporen teden. Nikar ne delajte škode sebi in skušajte uravnati vsa naspro- tja, ki so se skoncentrirala v zadnjem obdobju. Vaš vladar je v retrogradnem gibanju, zato boste zrli tudi v preteklost. Po- pravljali boste zadeve, ki ne stojijo na svojem pravem tiru. Povezali se boste z nekom, ki ga močno pogrešate. Pred vami je pot, ki jo boste z velikim ve- seljem realizirali. Ste na začetku zelo dinamič- nega obdobja, ko bodo zvezde iz dneva v dan bolj na vaši stra- ni. Karkoli se boste odločili, bo dobro, zato lahko sedaj celo izbirate. Zaradi vpliva retrogra- dnega Jupitra in Saturna, ki bi- vata v vašem znamenju, boste morebiti v dilemi, ali poslušati razum ali se ukloniti čustvom. Ne glede na vašo odločitev bo teden, ki mineva, pester v svo- jem dogajanju. Vsega se boste lotevali mal- ce bolj počasi. Imeli boste ob- čutek, da že na začetku tedna potrebujete počitek. Zberite se in opravite vse, kar je treba, da uskladite nasprotja. Ne obremenjujete se z zadevami, ki jih ne morete spremeniti. Ak- tivnosti bi bile zelo dobrodošle, saj ste včasih preveč potisnjeni v kot, v katerem samo obujate spomine in s tem blokirate pre- tok energije. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Št. 36, 9. september 2021 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 482 3 K SREDSTVO ZA NARKOZO LEVI PRITOK OBA STROJ ZA VALJANJE ALENKA GOTAR Povsod z vami PEVKA ERBUS PRI BRIDGEU KARTA KRIŽ ALI KARO ISLAMSKI TEOLOG BIKOBOREC, KI ZABODE BIKA LADIN TERENEC ROK ’N’BAND: RAD JO …, LJUBIM JO OSVAJALEC (EKSPR.) POKRAJINA V ŠPANIJI LUKSEM- BURŠKI TV 19 ZGORNJI DOM PARLAMENTA V ZDA 2 UPORABLJA- JO GA PRI BEJZBOLU BOLEČE KR- ČENJE MIŠIC SUMA ŽIVAL Z VELI- KIMI ROGOVI (EKSPR.) 16 BRITANSKI PEVEC STEWART PRAZNOST, ZAPU- ŠČENOST DELAVEC V PAPIRNI INDUSTRIJI ČEBELAM PODOBNE ŽUŽELKE LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV NAMIZNO POKRIVALO AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA) SKUPINA ŽUŽELK PIJAČA IZ MEDU LENA OLIN VESPI PODOBEN MOTOCIKEL 5 OB 24. URI 9 KIT UBIJALEC LOVEC NA GAMSE VRSTA OSE RAZNO- BARVEN SLIKARSKI MATERIAL MAJHEN KOLAČ 4 MOŠKI Z MODNIH BRVI RAZ ČL ENJE- VANJE ZADIHAN, UTRUJEN (OD TEKA) BOJEVNIŠKA SPRETNOST STVAR SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI RUSKI PARLAMENT SEL IŠKAR- JEVA POVEST 15 SLAVKO IVANČIĆ 3 ORODJA ZA KOPANJE IZCEDEK IZ KAVČU- KOVCA TOPILO ZA LAK KOVINSKO PODJETJE V KAMNIKU 18 SVOJE- GLAVOST DOBA, VEK AMERIŠKI IGRALEC ARKIN OVREDNOTE- NJE ZNANJA V ŠOLI 21 STARA MERA ZA BLAGO PODZEMNA ŽIVAL PUŠKA Z ENO CEVJO 11 SLIKARSKA TEHNIKA SINONIM 1 KNJIŽEVNIK PRITOK SAVE V MEDVODAH NEKDANJA RADIJSKA NAPOVE- DOVALKA KOROŠEC VEZNIK PLANIRATI (ZEMLJIŠČE) OPONESTI FILMSKI IZRAZ ISLANDSKA KRONA 6 DALJŠI MOŠKI SUKNJIČ 14 MOŠTVO 13 ORLEANSKA, KOBILCA 10 TRENUTEK, HIP (EKSPR.) KAVBOJSKA VRV Z ZANKO KNJIŽEVNIK FLISAR SPOJ PRI OBLEKI DRŽAVNI URADNIK PREBIVALCI GORIŠKIH BRD SLOVENSKI NOGOMETAŠ (BOŠTJAN) AMERIŠKA TV-MREŽA GOSPA V IT. OKOLJU 20 A. ŠIFRER: USPAVANKA ZA … SLOVENSKI IGRALEC ULAGA 8 PERJE PRI REPI 7 PROIZVAJA- LEC OSEBNIH DVIGAL RIMSKA 6 OBRAT ZA KLANJE ŽIVALI 12 JADRAN (NEM.) 17 IRIDIJ SUDOKU 173 REŠITEV SUDOKU 481 REŠITEV SUDOKU 172 Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 14. septembra. Geslo iz številke 35: Da bi bil pouk čim dlje v šoli. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Sonja Mlejnik iz Celja, Anton Šket iz Šmarja pri Jelšah in Nataša Polšak iz Podplata. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Št. 36, 9. september 2021 Veronikinih 25 let Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko v Sloveniji že 25 let podeljuje Mestna občina Celje. Potem ko je vrsto let dogodek z veliko zavzetosti organiziralo podjetje Fit media z Jožetom Volfandom na čelu, ki je bil tudi pobudnik podeljevanja nagrade, je konec avgusta slovesnost prvič izpeljala Hiša kulture Celje, ki ima sicer dolgoletne izkušnje z organizacijo kulturnih dogodkov. Zaradi hladnega vremena so podelitev preselili s Starega gradu v Naro- dni dom, a zato ni bilo nič manj slovesno in prijetno, ko so se na odru zvrstili trije letošnji nagrajenci: lavreatinja Tina Kozin, prejemnik zlatnika poezije Milan Jesih in Nina Bohnec, zmagovalka male Veronike, natečaja za najboljšo dijaško poezijo. Da so bili organizatorji po koncu uradnega dela upravičeno zadovoljni, kaže tudi fotografija. S podžupanjo MOC Bredo Arnšek so nazdravili Miha Firšt, Matija Kovač in Gregor Deleja iz Hiše kulture Celje. Foto: Rok Deželak Stella na domačem odru Špela Jezovšek, ki ustvar- ja pod imenom Stella, je le- tos nastopila na turneji po številnih krajih naše države. Zadnji avgustovski konec tedna se je s svojo glasbo, a tudi s priredbami sloven- skih in tujih skladb ostalih avtorjev predstavila tudi na Ipavčevem vrtu v domačem Šentjurju. Ob njej so nastopili kita- rista Danej Pukl in Florjan Ajdnik ter mlada virtuozinja na violini Eva Primec, ki prav tako prihaja iz Šentjurja. Stella je nedavno izdala svoj prvi album Ta neki neki. Za seboj ima veliko uspešnih na- stopov na odrih mednarodnih festivalov, med drugim tudi na romunskem X-faktorju. To po- letje je osvojila prvo mesto na Mednarodnem festivalu Ezer- ski biseri 2021 v Makedoniji. Nedavno je izšel tudi njen nov singel, balada Daljnogled, ki jo je napisala za svojo prija- teljico Josefino. Videospot, ki je na ogled na Youtubu, je bil med drugim posnet na Rifni- ku v Šentjurju. TS Odlični dolgoprogaši Zgodovinsko društvo Celje izkazuje res zavidanja vredno oziroma kar impresivno kondicijo pri izdajanju znanstvene revije Zgodovina za vse. Pred dnevi je predstavilo novo številko že 28. letnika revije in kmalu bodo celjski zgodovinarji, zbrani v društvu, lahko slavili častitljiv 30-letni jubilej. Izdajanje dveh številk na leto, ob čemer je praviloma ena številka tematska, res ni mačji kašelj. Tudi vedno dobra udeležba članov društva, ki so tudi pisci člankov, na vsakokratni predstavitvi nove številke revije kaže pripadnost temu zahtevnemu projektu. Zgodovinsko društvo Celje s svojimi zvestimi člani tako le dokazuje, da so vsi dobri projekti vedno tek na dolge proge. RG, foto: Andraž Purg – GrupA Veselo ob steni in na delo Podžupana Mestne občine Celje Breda Arnšek in Vladimir Ljubek ter direktorica Celj- skega mladinskega centra Sonja Majcen so imeli razlog za zadovoljstvo. Občina in MCC sta namreč na priložnostnem dogodku namenu uradno predala uspešen skupni projekt, v okviru katerega je MCC v sodelovanju s Planinskim društvom Celje – Matica na novo uredil plezalno steno pod Starim gradom, občina pa je lepo poskrbela za okolico pod njo. Kot kaže fotografija, je bila Sonja Majcen ob tem dogodku očitno še posebej vesela. Zago- tovo zato, ker je ustanovi, ki jo vodi, lepo uspel ta projekt, malo pa najbrž tudi zato, ker se v teh dneh po porodniškem dopustu vrača v delovno okolje. Seveda vse mamice dobro vedo, da to še zdaleč ni dopust, a vrnitev v družbo sodelavk in sodelavcev je po letu dni dobrodošla sprememba. RG, foto: SHERPA Mepijevci na Starem gradu V soboto so se na celjskem Starem gradu družili letošnji prejemniki zlatih priznanj programa Mepi. Več kot 150 mladih iz različnih slovenskih krajev je v okviru šol, društev in organizacij uspešno končalo zaključno stopnjo mednarodnega programa, ki od mladih zahteva, da izpeljejo različne naloge, ki si jih sami zastavijo, da pri tem ne obupajo, četudi ni lahko, saj s tem pridobijo številne izkušnje, veščine in samozavest za izzive življenja. V prvi vrsti so prejemnikom zaploskali (z leve): znani slovenski podjetnik in predsednik sveta Zavoda Mepi Sandi Češko, izvršna direktorica Zavoda Mepi Andreja Černič Anžur, predsednik republike Borut Pahor, celjska podžupanja Breda Arnšek in vodja Salezijan- skega mladinskega centra Celje Viktor Ganc. Foto: Barbara Reya Navdušili na jubilejnem koncertu Ansambel Braneta Klavžarja je skupaj z množico oboževalcev štirideset let delovanja proslavil konec tedna na gradu Komenda na Polzeli. Njegova osrednja osebnost je vodja zasedbe, harmonikar in avtor večine melodij Brane Klavžar. V narodnozabavnem sestavu poleg njega ustvarjajo še Robert Ribič, Romana Cafuta, Vilko Hauptman in Marko Sem- primožnik, sicer tudi župan Občine Tabor. Pred leti so se z odrov že poslovili, a jim ustvarjalna žilica ni dala miru. Odločili so se, da začnejo ponovno nastopati, kar so najavili s skladbo Telefon. Ansambel je sicer posnel že enajst kaset in šest zgoščenk, v prvih štirih letih delovanja celo dve kaseti za nemško govorno območje. Dvorišče gradu Komenda je v petek zvečer pokalo po šivih. Jubilejni koncert ansambla je bil namreč hitro razprodan. Osrednja gostja večera je bila Darja Švajger, ki je svojo kariero začela prav pri omenjenem ansamblu. Iskrene čestitke članom je za odličen koncert in okrogel jubilej izrekel tudi župan Jože Kužnik, ki se jim je ob koncu pridružil na odru pri znani skladbi V dolini tihi. ŠO