Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za«/»leta BO din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v LJubjanl TRGOVSKI UST (Ca: rfno. Industrllot obri In denarništvo Številka 95. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.053. fvfljaf® vsak ponedeljek, ■AfIOfCf sredo ln petdc Ljubljana, petek 2. septembra 1938 fona posamezni «iCA wend številki din 1 Ljubljanski jesenski velesejem slovesno Odlično organizirana Mogočen vtis razstave Številne druge lepe razstave Na tradicionalen način je bil včeraj v četrtek dopoldne slovesno odprt ljubljanski jesenski velesejem, ki je že 44. prireditev Ljubljanskega velesejma. Kakor druga leta so se li otvoritvi velesejma zbrali številni zastopniki oblasti, našega javnega, kulturnega, socialnega in gospodarskega življenja. y posebno velikem številu so prišli zastopniki našega gospodarskega življenja. Zvezo trg. združenj je zastopal predsednik Stane Vidmar, Zbornico za TOI so zastopali predsednik trgovinskega odseka Albin Smrkolj, predsednik obrtnega odseka Ogrin, tajnik dr. Ivan Pless ter številni zbornični svetniki, Združenje trgovcev v Ljubljani predsednik Viktor Meden in član uprave Zvonimir Lukič, Ljubljansko borzo za blago in vrednote predsednik dr. Ivan Slokar, Zvezo industrijcev gen. tajnik dr. Golia, Društvo bančnih zavodov podpredsednik Hanuš Krotita, Zvezo obrtnih društev zbor. svetnik g. Rebek in drugi. Posebno razveseljivo pa je bilo, da se je letos k otvoritvi velesejma zbralo izredno veliko tudi drugega občinstva, da se je videlo, da je Ljubljanski velesejem v resnici zadeva vse naše javnosti. Kakor vedno, tako je tudi letošnji jesenski velesejem odlično organiziran ter z veščo roko aranžiran. Zal se letos zaradi živinskih bolezni ni mogel izvesti ves program letošnjega jesenskega velesejma. Zaradi parkljevke in slinavke je odpadla v zadnjem hipu razstava goveje plemenite živine, koz, ovc, kuncev, perutnine in razne divjadi ter se je morala skrbno pripravljena in na široko organizirana razstava živali omejiti na razstavo čistokrvnih psov. Prav iskreno je treba čestitati velesejmski upravi, da je mogla kljub tej nepričakovani nezgodi tako lepo prirediti jesenski velesejem, da se skoraj niti ne opazi, da je eden najbolj bistvenih njegovih delov — živalska razstava odpadla. Še mnogo bolj ko druga leta pa so gosti poudarjali potrebo, da dobi naš velesejem lepše paviljone, da ne bo najbolj obiskani velesejem v državi — kar je ljubljanski velesejem — glede paviljonov zaostajal za zagrebškim in beograjskim velesejmom. Govor predsednika Kmalu po deseti uri, ko je bila napovedana slovesna otvoritev velesejma je stopil pred mikrofon zaslužni predsednik velesejma g. Fran Itonuč in pozdravil goste z naslednjim govorom: Spoštovana gospoda! Večerni hlad, ki ga prav blagodejno občutimo po srečno prestani poletni vročini, in rahle jutranje meglice nam oznanjajo, da se bliža zlata jesen. V to letno dobo, ko se naš kmetovalec pripravlja, da z božjo pomočjo napolni svoje kašče s plodovi truda in znoja dolgih poletnih dni, pade naša druga redna letna prireditev, ki ima v glavnem kul-turno-propagandni značaj ter je namenjena najširšim plastem našega naroda, zlasti pa našemu kmetskemu prebivalstvu. Na naših jesenskih razstavah, ki jih prirejamo pod geslom »Ljubljana v jeseni«, prikazujemo uspehe in napredek, ki smo ga dosegli v našem kulturnem življenju, pa tudi v posameznih specialnih panogah našega gospodarstva, ki so posebno značilne za življenje našega naroda. S tem hočemo dvigati našo narodno zavest in ljubezen do vsega, kar je domačega, kar je našega. Nato je predsednik Bonač pozdravil v imenu velesejinske uprave vse goste, zlasti pa zastopnika Nj. Vel. kralja bri-gadnega generala Dušana Dodiča, zastopnika kr. vlade bana dr. Marka Natlačena, prevzvišenega škofa dr. Gregorja Uožmana, ljubljanskega župana dr. Adle- šiča, mariborskega župana dr. Juvana, ptujskega župana dr. Remca, poveljnika dravske divizijske oblasti divizijskega generala Djor-dja Lukiča, francoskega konzula g. Rčino-randa, čsl. konzula inž. Miiiovske-ga, belgijskega odpravnika poslov g. Gofferta ter druge zastopnike tujih držav, ravnatelja beograjskega velesejma inž. Vasiljeviča, ravnatelja Mariborskega tedna g. Loosa, ravnatelja Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Hofbauerja, številne zastopnike drž. in avtonomnih oblasti, zastopnike cerkvenih oblasti, zastopnike gospodarskih slojev in končno tudi slovenske novinarje. Nato je predsednik Bonač nadaljeval: Spoštovana gospoda! Radi višje sile smo morali delno spremeniti naš prvotno zasnovani in že pripravljeni razstavni načrt. Nevarnost razširjenja živinske bolezni nas je prisilila, da smo morali od-ložiti nameravano razstavo goveje plemenske živine, koz, ovac, kuncev, perutnine in razne divjadi. V tem oddelku smo se morali omejiti na državno razstavo čistokrvnih psov, ki jo prireja Jugoslovanski kinološki savez ter bo gotovo vzbudila mnogo zaslužene pozornosti. Jedro letošnje jesenske razstave tvori mednarodna razstava za foto in film. Po svojem obsegu in svoji pestrosti nadkriljuje ta razstava gotovo vse dosedanje slične prireditve v vzhodni Evropi. Ta razstava nam bo predočila tesno po- vezanost fotografije z vsakdanjim življenjem, z znanostjo in umetnostjo, pa tudi z gospodarstvom in politiko. Pokazala nam bo, da Slovenci v razvoju fotografije, ki je tudi eno meril za kulturno stopnjo naroda, uspešno tekmujejo z najnaprednejšimi narodi sveta. Kot posebno zanimivost naj omenim razstavo izdelkov slovenskih obrtnikov, ki so bili razstavljeni na letošnji mednarodni obrtniški razstavi v Berlinu ter so bili deležni vsestranskega priznanja. To razstavo prireja Obrtno-pospe-ševalni urad Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v zborničnem paviljonu. V imenu uprave Ljubljanskega velesejma izrekam Zbornici za njeno pozornost iskreno zahvalo. Med kulturnimi razstavami letošnje jesenske prireditve zavzema prav odlično mesto razstava slovenske likovne umetnosti, ki je po svojem obsegu in raznovrstnosti ter z ozirom na število razstavljajočih umetnikov letos posebno pomembna. Nadalje naj opozorim na razstavo, ki jo prireja neumorna Zveza gospodinj pod geslom »Naši gostje« in ki bo dala obiskovalcem gotovo koristne pobude za poglobitev domačnosti v rodbinskem in družabnem življenju. Agilni Aeroklub nam pa bo v soboto prikazal v velikem šotoru motorna in brez-motorna jadralna letala, ki so izdelana po domačih načrtih in po domačih konstruktorjih. Širokim slojem prebivalstva se bo s tern nudila prilika, da se seznanijo z osnovami jadralnega letalstva, ki je danes po vsem svetu predmet vsestranskega zanimanja. Ostale razstavne prostore zavzemata, kakor običajno, naša domača obrt in industrija. Posebno omembo zasluži zlasti razstava pohištva in sta novanjske opreme, ki nam prikazuje vsestransko dovršenost in okusnost naših domačih izdelkov. Vsem društvom in organizacijam, pa tudi posameznikom, ki so sodelovali pri prireditvi letošnje jesenske razstave, izrekam na tem mestu iskreno priznanje in zahvalo. Predvsem pa me veže prijetna dolžnost, da se zahvalim za vso izdatno pomoč oblastem in korporacijam, zlasti kr. banski upravi in mestni občini ljubljanski. Iskreno zalivalo smo dolžni tudi našemu novinarstvu, ki je, kot vedno, po vsej svojih močeh tudi letos podpiralo delo in stremljenje naših prirediteljev. Spoštovana gospoda! Tudi pred-stoječi razstavi je najvišji pokrovitelj naš kralj, Peter II. Pozivam Vas, da vzkliknemo našemu ljubljenemu vladarju trikratni »Živijo«. Mogočno so zadoneli navdušeni živio-klici, vojaška godba pa je odigrala državno himno. Nato je povzel besedo predsednik Fotokluba dr. Delcott. Od l do 12. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM Polovična voznina na železnici in parobrodih Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2-- Mednarodna razstava fotografke in filma — Umetnostna razstava Gospodinjska razstava — Vzoren sadni vrt — Obrt, industrija, pohištvo, aeroplani, avtomobili — Plemenski psi 1. in 2. septembra Tekma harmonikarjev 11. tX. Lepo zabavišče Velikomesten varietet Nagradno žrebanfet Darila za obiskovalce velesejma: motorno kolo, radio aparat, šivalni stroj, 30 koles Govor preds Fotokluba d V imenu Fotokluba Ljubljane in organiziranih slovenskih amaterjev si štejem v prijetno dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo vsem činiteljem, ki so nam z moralno in materialno podporo ali z direktnim sodelovanjem in prispevanjem razstavnega materiala pripomogli k veliki razstavi fotografije in filma. Ta zalivala naj velja vsem našim pod pom ikoni, tako kr. vladi v Beogradu, kralj, banski upravi dravske banovine, mestni občini ljubljanski, na razstavi za- stopanim znanstvenim ustanovam, policijski upravi v Ljubljani, razstavljajočim fotografskim tvrdkam in vsem sodelujočim fotoamater-skim organizacijam in fotoamaterjem. Še prav posebno zahvalo pa naj izrečem upravi Ljubljanskega velesejma in njenemu direktorju dr. Milanu Dularju, ki je z največjo širokogrudnostjo omogočil našemu amaterskemu gibanju razstavo v takšnem obsegu, kakršne doslej v naši državi še ni bilo in kakršne so tudi v velikem foto- grafskem svetu zelo, zelo redke. V tesnem sodelovanju z velesejmom, eno naših največjih gospodarskih ustanov, ki je obenem tudi podpirateljica najboljših naših kulturnih stremljenj, smo si ljubljanski fotoamaterji pridobili izkušnje, ki bodo pokazale svoj dragoceni sad že v doglednem času, in to ne samo v prid našemu ožjemu gibanju, temveč v prid vsemu življenju našega naroda in njegovemu imenu v svetu. Spoštovana gospoda! V trenutku, ko se naša razstava otvarja, bi vas hotel opozoriti, da je ta rezultat živega sodelovanja mnogih činite- 1 jev, plod večletnega truda in načrtovanja, plod hotenja, s katerim se je slovensko fotoaniatersko gibanje pod vodstvom ljubljanskega fotokluba dvigalo iz majhnih začetkov do sedanje moralne moči, o kateri govorijo z občudovanjem milijonske množice fotoamaterjev IX) vsem svetu. Želimo si, da bi iz te razstave, ki pomeni za nas mejnik našega gibanja in podlago za še velikopoteznejše delo v bodočnosti, spoznali naše živo stremljenje po najvišjih uspehih, a tudi potrebo, da bi bilo to gibanje deležno vaše nadaljnje pažnje in stalne podpore. Slovenski fotoamaterji smo hoteli v prvi vrsti pokazati, da smo daleč od tega, da bi vse naše sile razmetavali le v kakšno manj pomembno knipsarje-nje, pa čeprav pod umetniškim imenom. Združili smo najrazličnejše panoge znanosti, umetnosti, gospodarstva in kulture, da pokažemo, kako je fotografija združena ž njimi in kako je tudi naše delo združeno z njihovim d#elom. Ta vsestranost v našem delovanju naj bo tisto, kar želimo, da boste v prvi vrsti opazili in prosimo va3 samo, da bi svojo vplivno besedo zastavili, da bi našlo naše delo prav tako vsestransko umevanje in podporo. Govor bana dr. M Spoštovana gospoda! Velesejem je po svoji zamisli in po svojem bistvu predvsem gospodarska ustanova, ki ji je namen pokazati vsakokratno stanje našega gospodarstva, našega gospodarskega udejstvovanja in napredka. Priznati moramo brez vsakega pridržka, da jo delo, ki ga vrši v tem pogledu velesejem, prineslo našemu narodnemu gospodarstvu mnogo in velikih koristi. Velesejmski ustanovi se imamo n. pr. v veliki meri zahvaliti, da moremo danes zabeležiti vsaj med nekaterimi gospodarskimi strokami smotreno plemenito medsebojno tekmovanje, ki je n. pr. v mizarski obrti že rodilo hvalevredne uspehe. Propagandno delo velesejma je pridobilo naši proizvodnji mnogo novih odjemalcev in ji odprlo mnogo tržišč, kamor poprej naši proizvodi niso prihajali. Po drugi strani pa je velesejem v izdatni meri pripomogel k temu, da je postalo ime Ljubljane in Slovenije znano in da se je vzbudilo v širšem obsegu zanimanje za lepote naše domovine. Delo velesejma pa je važno prav tako tudi za našo kulturo. Ni mogoč kulturni napredek tam, kjer vlada siromaštvo, kjer ni primernega gospodarskega blagostanja, ki je temelj in pogoj kulturnemu delu. Že s tega vidika je delo velesejma važno tudi za naše kulturno udejstvovanje. Toda velesejem hoče, zlasti v svojem jesenskem zasedanju, služiti tudi neposredno naši kulturi, kar dokazujejo najrazličnejše razstave, ki so bile doslej v prostorih tega velesejma prirejene in z največjo skrbnostjo in razumevanjem pripravljene. Tudi letošnji jesenski velesejem noče v tem oziru zaostajati za svojimi dosedanjimi prireditvami. Kraljevska vlada kakor tudi kraljevska banska uprava, ki ji imam čast načelovati, spremljata delo velesejma z največjo blagohotnostjo. Mislim, da izpolnim samo svojo dolžnost, ako porabim to priliko, da izrečem upravi velesejma za njeno odlično delo za Materialne in kulturne koristi nate domovine svojo zahvalo in svoje popolno priznanje. Ko upravi ivelesejma k njenim dosedanjim uspehom najlepše čestitam, izražam obenem željo, da bi sc mogel Ljubljanski velesejem že skoraj izseliti iz teh provizornili in malo reprezentativnih prostorov v svoj dom, v stalne zidane razstavne prostore. S to željo proglašam, da jje jesenski Ljubljanski velesejem odprt. Ogled razstave Gostje so si nato ogledali razstave. Nad bogastvom fotoamatcr-ske razstave so bili naravnost presenečeni. Razstava zgovorno govori o veliki višini slovenske fotografije, kar tudi potrjujejo številna odlikovanja, ki so si jih priborili slovenski fotografi na tujih razstavah. Prav tako napravlja močan vtis razstava slovenske likovne umetnosti. Tudi vse druge razstave so na odlični višini ter delajo čast razstavljalcem. Da je posebno pozornost vzbujala državna razstava čistokrvnih psov, je razumljivo. Zopet je izvršila naša velesejm-ska uprava z jesenskim velesejmom veliko in zaslužno delo za naš narod in zato ji bodi tudi javno izrečeno vse priznanje, zlasti pa predsedniku Bonaču in ravnatelju dr. Dularju. Vse pa vabimo, da obiščejo velesejem in da si ogledajo njegove razstave. Vsi brez izjeme bodo prišli na svoj račun. Podrobnejše poročilo o velesejmu objavimo prihodnjič. Trgovinski minister inž. Kabalin na velesejmu Včeraj popoldne je obiskal ve^ lesejem v spremstvu bana dr. Natlačena novi trgovinski minister inž. Kabalin. Skozi velesejmske razstave je vodil g. ministra ravnatelj velesejma dr. Dular. G. minister Kabalin se je živo zanimal za vse razstave ter se o njih zelo pohvalno izrazil. Bil je na velesejmu več ko poldrugo uro. nega izvoza, prav tako pa tudi za pravilno prilagajanje zaščite domače delavnosti. Doslej se niso od 1. 1933. dalje pokazale nobene potrebe za spremembo teh omejitev. Klirinški plačilni promet ima šviea s 13 državami, met temi povzroča težave samo Nemčija po priključitvi Avstrije, ker hoče Nemčija uveljaviti nadomestilno teorijo. Nemčija hoče nasproti vsem državam določiti v finančnem transferju reducirano vsoto v gotovini ne glede na nastajajoče razlike za upnika. Cene padajo še nadalje in sicer zdaj zaradi dobre žetve posebno pri žitu, padajo pa tudi zaradi Odpiranje in zapiranje lokalov po 1. septembru Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča: Po naredbi o odpiranju in zapi ran ju trgovin smejo biti s 1. sep tembrom trgovine v Ljubljani odprte od VI* do 12. ure in od 14. do 18 V,. Na kraljev rojstni dan dne S. septembra in na Mali Šmaren dne 8. sept. morajo biti trgovine ir«« dan zaprte. Vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo Gg. učne gospodarje obvešča Združenje trgovcev v Ljubljani, da >l)o vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo od 1. do 5. septembra t. {L Popravni izpiti so dne 2. septembra ob 14. uri, naknadni završiva izpiti Sne 5. septembra ob isti Miri. Začetek šole dne 12. septembra 1.1. _____ Seja gospodarske Male antante 8. oktobra se prične v Splitu zajedanje gospodarskega sveta Ma fte antante, ki se pripravi že 21. sep tembra v Beogradu. Seja bo posve četna predvsem vprašanjem Dona' (ve, o katerih je Romunija predlo-iUa mnogo gradiva. Druga točka dnevnega reda so tr govinskopolitičua vprašanja vsega (Podonavja; tudi za to točko je pripravila gradivo romunska delega cija. Ta je že zaključila posvetovanja z Jugoslavijo, v Pragi pa se pogajanja še nadaljujejo. Češka delegacija se sestane na pripravljalno sejo 10. septembra tv Pragi. _________ Švicarske omejitve uvoza ostanejo Dne 30. avgusta je zvezni svet objavil poročilo o uvoznih omejitvah, ki poudarja, da so te orne |itve potrebne za pospešitev last- manjše porabe surovin, tako tekstilne surovine, kavčuk, plemenite kovine; močno vpliva tudi pesimistično ocenjanje celotnega gospodarskega stanja. Za maj in junij razvidno novo zboljšanje cen se še ni razčistilo. Splošni padec cen v sosednjih državah pritiska tudi na švicarski trg. Urad za kontrolo cen je imel v tem smislu nalogo, skrbeti, da so se domače cene vedno prilagajale zunanjim. Dejansko se je posrečilo znižanje cen. Pričele so se celo že ponavljati tožbe o ubijanju cen ter prošnje, da bi se predpi- sporazumno rešitev in zvezni svet se je raje izognil vsakršnemu določevanju cenika. Sporazum o lesnem izvozu v Anglijo Po dolgotrajnih pogajanjih je bil dosežen med državami ETEC sporazum o izvozu lesa v Anglijo. Skupna količina lesa, namenjenega za Anglijo, se zniža za 200.000 na 3,2 milijona standardov. Od vsega uvoza odpade na Rusijo 350.000 (za 50.000 manj) standardov, na skandinavske države 850.000, dočim je sale minimalne cene. Doslej se je I rezerviran ostanek lesa za domi posrečilo doseči skoraj povsod | nione in za Kanado. Kai ie z obl krošnjarsko Na III. kongresu trgovcev Jugoslavije v Ljubljani je takratni trgovinski minister dr. Vrbanič javno izjavil, da bo v kratkem izdal uredbo o krošnjarstvu, s katero da bo ustreženo vsem zahtevam trgovcev. Tri meseci bodo kmalu potekli, ko je bila obljubljena ta uredba, a o uredbi ni ne duha ne sluha, tem več pa je glasov o povečani krošnjarski nadlogi. Zato moramo znova opomniti na obljubljeno krošnjarsko uredbo in zahtevati, da se ta obljuba tudi že enkrat izvede ter napravi konec nelegalnemu krošnjarstvu. Na to obljubo pa moramo spomniti še zlasti zato, ker so med tem časom začeli plačani zagovorniki tujih velekapitalističnih veleblagovnic propagirati zahtevo, da se uvede še novo krošnjarstvo. Ti zagovorniki interesov tujega kapitala pravijo namreč, da je treba »v interesu širokih slojev potrošnikov in večjega konsuma blaga« dovolili, da začno trgovski potniki krošnjariti blago. Da so ti »inte-resi širokiti slojev potrošnikov« privlečeni za lase, se seveda razume samo po sebi. Presneto malo zanima tuji velekapital, kako žive naši mali potrošniki, saj je vendar notorično, da ta tuji velekapital plačuje celo svoje lastne nameščence tako bedno, da so te plače že pravi škandal. Ti »interesi širokih slojev potrošnikov« so le ščit, za katerim se skriva dobičkarsko pohlepje tujega velekapitala, ki se hoče polastiti sedaj še naše male in srednje domače trgovine. Seveda pa tega ne sme javno povedati, ker pač tuji velekapital tudi sam ve, da javnost za njegove profite ne more imeti nobenega razumevanja. Zato prikriva svoj pohlep po osvojitvi naše nadrobne trgovine tuji velekapital z lamentacijami o ubogih potrošnikih in trg. potnikih, da bi z izkoriščanjem njih težkega položaja priboril sebi nove profite. To nelepo, protisocialno in za vse naše narodno gospodarstvo škodljivo nakano tujega velekapitala je treba preprečiti baš z i&-dajo nove uredbe o krošnjarstvu, ki naj enkrat za vselej zatre krošnjarsko nadlogo in vrne nacionalni trgovini zopet njene pravice. Apeliramo zato na novega trgovinskega ministra, na g. inž. Nikolaja Kabalina, da izvede to, kar je njegov predhodnik na velikem trgovskem kongresu v Ljubljani slovesno obljubil in česar iz nam neznanega vzroka ni mogel izvesti v roku, kakor je obljubil. Nadeja mo se, da bo novi trgovinski minister naš apel uslišal tem raje, ker kot gospodarski strokovnjak ve, da je uredba o krošnjarstvu v resnici nujno potrebna, če ne zaradi drugega, pa zalo, da se napravi konec sedanjemu kaosu, ki vlada glede krošnjarstva. Na uspeh svojega apela pa upamo tem bolj, ker se dosedaj / ni zadostno upoštevala "• trgovska zahteva, pa čeprav je bilo zastopnikom trgovstva. letošnjo spomlad na konferenci z zastopniki vlade odkrito priznano, da so vse njih zahteve ne le upravičene, temveč tudi izvedljive. Še več! Zastopnikom trgovstva se je takrat celo zagotovilo, da bodo skoraj vse njih zahteve v kratkem izvedene. Obljuba bivšega ministra za trgo- vino in industrijo g. dr. Vrbaniča je zato bila le navaden rezultat teh priznanj in obljub in je zato tem bolj čudno, če še danes nimamo obljubljene uredbe o kroš-njarslvu. Ker zaradi krošnjarske nadloge trpi vsa naša trgovina, ker je krošnjarstvo tudi v veliko škodo kupujočem občinstvu in ker zahtevajo tudi policijski interesi, da se napravi krošnjarstvu konec, zato znova apeliramo na novega trgovinskega ministra, da obljubljeno uredbo izda in s tem obvaruje manjše in srednje trgovce pred propadom. Trenutni zastoi v sadnem Frančiškanska ulica 3 V okolici Maribora je na cestah, zlasti pa na kolodvorih zelo živahno. Sadni izvoz je v razmahu in je bilo doslej odpravljenih že lepo število voz žlahtnih ranih jabolk, večinoma v Nemčijo. Zadnji teden so bile ceste, ki vodijo k nakladalnim kolodvorom, zatrpane z vozovi, polnimi sadja. Vendar se od ponedeljka čuti nekak zastoj, ki pa je le prehoden in se bodo prihodnje dni zopet nakladali vagoni. V okolici Maribora in zlasti v Slovenskih goricah je sadje leto« prav dobro obrodilo. Ponekod je letina skoraj rekordna, drugod pa zopet ni dala pričakovanega pridelka. V splošnem so sadjarji z rodom zadovoljni in upajo, da bodo nekoliko popravili škodo, ki so jo imeli prejšnja leta, zlasti v trgovini z Nemčijo, kjer Prizad nikakor ni brez vsake krivde. Ker se letos inozemstvo več ali manj ne more postaviti z obilno letino, se bo naše sadje prav lahko spravilo v denar. Trgovci so prejeli velika naročila za Nemčijo, kjer je letina precej zastala za lansko in tudi Avstrija ne more s svojim sadjem nadoknaditi razlike v pridelku. Sprva se je z ozirom na pomanjkanje sadja v inozemstvu cena nekoliko dvignila in so plačevali za dobra in res lepa jabolka do 3 dinarje za kilogram, potem pa je cena jela naglo nazadovati in plačujejo sedaj trgovci je-dva po 2'20 in celo le po 2 dinarja za kilogram. Vzrok temu nenadnemu preokretu je v tem, da so nemški uvozniki dodeljene jim množine že izčrpali in morajo čakati na nove dodelitve deviz. To se bo vsekakor zgodilo še te dni, tako da bo najkasneje začetkom prihodnjega tedna izvoz jabolk zopet živahnejši. Žal se tudi letos opaža, da se na nakladalne postaje ne dovaža le prvovrstno sadje, ampak da je vmes tudi precejšnja količina slabšega in celo nezrelega. Sadni kontrolorji morajo zato mnogo blaga škartirati, s čimer nastane producentu le škoda. Stroga kontrola jabolk je zelo umestna, da ohrani naše sadje svoje dobro ime, ki si ga je pridobilo v inozemstvu. Izvoziti se mora brezpogojno le popolnoma brezhibno sadje, ki do- seže tudi zadovoljive cene. Marsikateri kmet prehitro obere jabolka, samo da jih hitro in dobro proda, ne pomisli pa, da s tem najbolj škoduje sebi. Občutno škodo imajo naši izvozniki in z njimi tudi producenti s tem, da ni vedno in pravočasno dovolj vagonov na razpolago. Vozovi z jabolki morajo zalo ure in ure čakali na kolodvoru in se marsikdaj tudi vrniti. Trgovec je s tem najbolj udarjen, ker se ne mo re držati dobavnih rokov, saj po-menja majhna zamuda pri lahko kvarljivem blagu veliko škodo, zlasti če je sadje več dni na potovanju. Železniška uprava mora skrbeti za to, da bo na poedinih nakladalnih postajah dovolj primernih vagonov na razpolago, kajti le petem bosta imela i sadjar i trgovec od izvozne trgovine res hasek. A.B. Že v 24 urah barva, plesira in kemično en ali obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Teleton št. 22-72. Polovična voznina Jesenski ljubljanski velesejem traja od 1. do 12. septembra. Generalna direkcija državnih železnic je odobrila polovično voznjno v Ljubljano od 27. avgusta do 12. sep tembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Obiskovalci ljub ljanskega velesejma, ki hočejo uživati 50 %> popust na železnicah, naj kupijo na odhodni postaji ali pri Putniku direktno celo vozno kar to do Ljubljane in rumeno želez niško izkaznico za din 2'—. Železniške karte pri prihodu v Ljubija no ne smejo oddati, ker velja ta skupno z železniško rumeno izkaz nico, na kateri se potrdi obisk ve lesejina, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na velesejem se kupijo v Ljubljani na velesejmu pri bla gajni. Politične vesli Napetost zunanje-politične situacije zaradi češkoslovaškega vprašanja je bila na višku v torek, ko so imele vlade v Parizu, Londonu in Washingtonu odločilne seje glede njih nadaljnje politike. Vse tri vlade so bile soglasne v tem, da mora napad na Češkoslovaško povzročiti svetovno vojno. Vse tri vlade pa so bile soglasne tudi v ukrepih, ki jih je treba storiti, da se svetovni mir ohrani. Po seji pariške vlade je francoski veleposlanik v Londonu Corbin odletel v London in sporočil zun. ministru Halifaxu soglasje svoje vlade k vsem britanskim načrtom. Ameriški veleposlanik pa je po skupni seji ameriških veleposlanikov v Parizu, Berlinu in Londonu sporočil ministrskemu predsedniku Chamberlainu stališče USA. Londonska vlada je nato s posebnimi brzojavkami sporočila vladam do-minionov svoje ukrepe za ohranitev miru. Nato je odpotoval predsednik vlade Chamberlain na škotsko h kralju in mu poročal o položaju. Končno je konferiral z vodilnimi angleškimi državniki še čsl. poslanik Jan Masaryk. Vsa ta posvetovanja vlad treh demokratičnih velesil so bila jasen opomin Nemčiji, da bodo velike demokracije priskočile češkoslovaški na pomoč, če bi bila ta napadena. Angleški veleposlanik v Berlinu Henderson je dobil od londonske vlade tudi naročilo, da to sporoči berlinski vladi. A tudi sov-etska vlada je energično izjavila, da bi takoj priskočila Češkoslovaški na pomoč, če bi bila ta napadena. Francoski letalski poveljnik gen. Vuillemin pa je Goringu, ko ga je ta vprašal o francoskem stališču glede Češkoslovaške, odgovoril, da bi Francija v primeru napada na Češkoslovaško takoj marširala. Nepopustljivost Nemčije oz. sudetskih Nemcev je povzročila v angleškem javnem mnenju popoln preobrat, da so začeli celo listi lorda Rothermera odločno zagovarjati politiko angleške vlade in obsojati nemško nepopustljivost. Zlasti pa zamerja angleški tisk nemškemu tisku, ker še vedno nadaljuje svojo kampanjo proti Češkoslovaški ter s tem otežkoča misijo lorda Runcimana, ki deluje v interesu vsega evropskega miru. Pri pogajanjih zastopnikov sudetskih Nemcev in praske vlade se je izkazalo, da sudetski Nemci sploh nimajo pravice, da bi sami odločali, temveč da so vsi njih ukrepi vezani po navodilih neke tretje sile. Tudi zaradi tega se je njih položaj poslabšal, zlasti še, ker se na drugi strani splošno priznava odjenljivost praške vlade, ki je že šla v svoji popustljivosti do skrajne meje. Odločnost zapadnih velesil je povzročila, da je politična napetost znatno popustila in da narašča prepričanje, da bo kljub težavnosti sudetsko-nemškega problema mirna rešitev spora vendarle mogoča. Značilno je, da je tudi italijanski tisk prepričan, da ne bo prišlo do oboroženega konflikta. Ameriški zunanji minister Hull je včeraj obiskal predsednika Roosevelta in mu poročal o razgovorih poslanika Kennedyja v Londonu zaradi nemškega pTitiska na Češkoslovaško. Zun. politični položaj se je znova zboljšal. Henlein je odpotoval k Hitlerju, ker si sam ne upa sprejeti predlogov praške vlade. Pravijo, da je nemška odločitev že padla in da bo mir ohranjen, ker bo Nemčija odnehala. Nemški listi so tudi že znatno omilili svojo kampanjo proti Češkoslovaški. Tudi avstralska vlada je izjavila, da se popolnoma strinja z vsemi ukrepi angleške vlade glede češkoslovaške. Londonska vlada je znova urgi-rala v Rimu odgovor na svojo noto glede rešitve vprašanja španskih prostovoljcev. Boji za Hankov se nadaljujejo. Japonci trde, da njih ofenziva uspešno prodira, dočim trde Kitajci, da so to ofenzivo ustavili, dočim se kitajska ofenziva s severne strani Jangce-reke uspešno nadaljuje. V bojih za Hankov so imeli Kitaj "i težke izgube, ker so Japonci uporabljali strupene pline. Dva korejska polka sta se uprla Japoncem in zahtevala, da se vrneta v Korejo. Proti upornim Korejcem, ki jih je bilo 7.000, so poslali Japonci 10.000 mož. Vnela se je strašna bitka, ki je zahtevala na obeh straneh mnogo žrtev, a izid bitke še ni znan. Na estramadurski fronti so republikanske čete obkolile tri divizije nacionalistov, ki so zgubili stik z zaledjem pri Castueri. Poljski arhierejski sabor je izdal spomenico proti uradnemu preganjanju pravoslavja na Poljskem in navaja, da je bilo doslej uradno porušenih nad sto pravoslavnih cerkva. Obrtniki spominu kralja Aleksandra Zveza obrtnih društev dravske banovine v Ljubljani se je odločila, da izpolni obljubo, ki jo je dala ob tragični smrti vladarja Ze-dinitelja, sedaj ob 4. obletnici njegove smrti. V dneli od 15. do vključno 17. oktobra bo trajalo potovanje slovenskega obrtništva na naš jug. V nedeljo, 16. oktobra dopoldne se bodo poklonili spominu kralja-Jugoslovana, nato se bodo vrnili v Beograd,- kjer bodo ostali do ponedeljka zvečer. Ob tej priliki si bodo ogledali 1. jugoslovansko obrtno razstavo, modne revije ter znamenitosti mesta. Prirejen bo tudi sestanek s tamkajšnjimi obrtniki. Iz Ljubljane bo šel poseben br-zovlak. Kot čujemo, vlada veliko zanimanje za to potovanje in so priprave že v polnem teku. K potovanju se lahko prijavijo vsi stanovi, zato bo to lepo priliko marsikateri prijatelj obrtništva izkoristil in se priključil njihovemu romanju na Oplenac. Naš list bo sledil organiziranju te hvalevredne akcije agilne Zveze ter bo svoje bravce informiral o nadaljnjih pripravah za potovanje. Kdaj dobimo telefonski kabel Maribor—Beograd? Prebivalstvo severne Slovenije, zlasti pa gospodarski krogi so se že veselili, da bodo v kratkem ponehale težave, ki jih imajo z medkrajevnim telefonskim prometom. Še pred par meseci se je v Beogradu z odločujočega mesta zatrjevalo, da je licitacija za dobavo kabla zadovoljivo izpadla, da pa se ministrstvo še ni odločilo za nobenega ponudnika. Vsekakor da je računati s tem, da se dela kmalu prično. Zal se vse te napovedi niso uresničile. Na telefonski kabel bomo gotovo še dolgo čakali. Poučeni krogi pravijo, da se zadeva zato ne premakne z mrtve točke, ker nameravajo zgraditi v Jugoslaviji tvornico za kable in se bo med Mariborom in Beogradom položil domači izdelek. Ker bo dotlej, da bo začela domača tovarna izdelovati telefonski kabel, kj ga potrebujemo kakih 700 kilometrov, preteklo po Dravi še dosti vode, bo pač edini izhod iz zagate, da kabel naša vlada vendar enkrat naroči v inozemstvu in da ga začne polagati. Dela bodo itak trajala najmanj tri leta, zato se rešitev zadeve ne sme več odlagati. Pomisliti je treba, da je naša vlada svojčas prevzela obveznost, da bo v doglednem času položila mednarodni kabel od Št. lija do Caribroda. Ako se ta obveznost ne izvrši, potem se bo kabel položil preko Romunije in naša država ne bo imela nobenega dobička od mednarodnega telefonskega prometa. Dobra vinska letina v Halozah Deževno vreme zadnjih dni je trtne nasade v Halozah zelo popravilo in se zato obeta izvrstna letina. Kakor pravijo vinogradniki, bo, ako ne nastopijo ujme, donos vinogradov veliko boljši kot lanski. Ako pa ne bi bilo dežja, bi se bilo bati skoraj katastrofe, ker je suša že napravila nekaj' škode v vinogradih. Škoda bi bila tembolj občutna, ker je naš kmet imel že dve leti izredno slabo letino. Dobrega stanja vinogradov se zlasti veseli mali kmet, ki mu vinarstvo glavni in navadno tudi edini vir dohodkov. Po lanskem vinu je živahno po- vpraševanje. Zato so že precej izčrpane zaloge. Cene so precej visoke in ponujajo sortna vina po 6 do 8 dinarjev za liter, dobro mešanico pa po 5 do 5T»0 dinarjev. Nezadovoljivo pa je stanje sadovnjakov in bodo imele Haloze letos le malo sadja. Le mestoma so nasadi nekoliko bolje obrodili. Vsekakor je povpraševanje po sadju že sedaj živahno in so se cene nekoliko izboljšale. Izvoz bo nemara dober, zlasti v Nemčijo in Češkoslovaško, kjer bo letina tokrat precej slaba, ker je spomladanski mraz napravil na drevju veliko škodo. Deževno vreme je koristilo trti in drevju, nikakor pa ne nekaterim posevkom. Tako imajo letos Haloze le malo krme in kmetje bodo morali skrčiti število živine. Tudi krompir ne kaže dobro, kakor tudi ne nekatere druge kulture. Na velesejmu je zopet veliko nagradno žrebanje Ze spomladansko brezplačno nagradno žrebanje na velesejmu je zbudilo obilo zanimanja. Zato se je velesejmska uprava odločila, da pripravi tudi obiskovalcem je- senskega velesejma od 1. do 12. septembra nagradno žrebanje z bogatimi darili. Vsak obiskovalec velesejma, izvzemši one s permanentno ljubljansko legitimacijo, je brezplačno deležen žrebanja. Odtrga naj samo kupon od vstopnice, napiše nanj svoje ime in ga vrže v pripravljeno zapečateno žaro. Ob navzočnosti notarja g. dr. Krevla bo 12. septembra popoldne na sejmišču javno žrebanje. Darila so bogata in tudi številna: motorno kolo (Vok, Ljubljana), 5 cevni ra-dioaparat Super Ingelen (Tehnik-Banjai, Ljubljana), pogrezljiv šivalni stroj (Vok), 30 prvovrstnih damskih in moških koles (Tribuna, Rebolj in drug, Splošna trgovska družba, H. Suttner, Vok). Vsekakor prijetno presenečenje obiskovalcem jesenskega velesejma, ki bo bogato založen z zanimivim razstavnim gradivom. Carinski odsek velesejma Finančni minister je na posebno prošnjo uprave Ljubljanskega velesejma izdal odločbo, da se ustanovi carinski odsek pri Ljubljanskem velesejmu kot odsek glavne carinarnice v Ljubljani. priznani izdelek Kolinske tovarne hranil d. d. Ljubljana Dolžnost upravitelja odseka bo opravljal carinski uradnik. Delovno območje tega odseka bo isto ko območje glavne carinarnice v Ljubljani, s to omejitvijo, da sme odpravljati samo blago, ki je poslano za razstavitev. (Odločba št. 22.077-1V z dne 27. avgusta.) Trgovci in Skraino krivičen napad na trgovce Trgovec z dežele nam je poslal okrožnico Gasilske zajednice dravske banovine št. 4281 z dne 16. avgusta na vse gasilske čete in župe. V tej okrožnici se sporoča ustanovitev nabavljalne zadruge za nabavo gasilskih potrebščin s temi besedami (objavljamo jo dobesedno z vsemi njenimi jezikovnimi šibkostmi): »Pri Gasilski zajednici dravske banovine v Ljubljani se je ustanovila »Nabavljalna zadruga reg. z. z o. z.« Njen namen je, da preskrbi svojim članom vse potrebščine, katere rabi posamezni član, gasilec in četa. V večjih množinah kupuje zadruga ceneje blago, razpečava svojim članom le tako blago, katero odgovarja res gasilskim namenom in predpisom, ščiti čete in člane proti izkoriščevanju podjetij, katera še delajo le v lastno korist, odnosno dobiček. Zadruga kupuje le dobro blago, posreduje kupčije le v korist članom in četam, »la jih obvaruje brc/primernega izkori-ščevauja od strani detajlnih trgovcev. Zato je dolžnost vsake čete, da pristopi kot član k novo ustanovljeni zadrugi, jo s tem podpira ter vsako nabavko izvrši le potom svoje zadruge. Tudi tu velja klic »Svoji k svojim.« Znarto je, da vse zadruge obstojajo le v korist svojim članom, ker delajo brez dobička in se doseženi presežek pri nakupovanju blaga razdeli med člane, oziroma se porabi presežek v svrhe katere članom najbolj koristijo...« Naravnost zastrmeli smo, da je mogoč v okrožnici Gasilske zajednice tako nezaslišan napad na trgovce. Nezaslišan napad, ker je vendar cela vrsta trgovcev nadvse aktivnih članov v gasilskih društvih. Dvakrat nezaslišan napad, ker je vendar notorično, da so vse številne gasilske tombole in veselice mogoče predvsem zaradi da-režljivosti trgovcev. Večino dobitkov za vse gasilske tombole darujejo trgovci, ki tudi na druge načine vedno z vnemo podpirajo gasilce in gasilstvo. In sedaj za vse to delo, za vso naklonjenost in da-režljivost takšen napad! Res bi radi vedeli, če bi mogla gasilska zajednica navesti le en sam primer, kako so detajlni trgovci na brezprimeren način izkoriščali gasilske čete! Saj vendar vedno le dajejo gasilskim četam, nič pa od njih ne prejemajo. Kje je sploh kakšna možnost, da bi podeželski detajlist izkoriščal gasilske čete. In vendar tako nezaslišan napad! Če misli gasilska zajednica, da mora tudi ona slediti onemu gibanju, ki pravi, da je vsa rešitev v nabavljalnih zadrugah, prosto ji! Toda zakaj treba zaradi tega tako nelepo napasti trgovce? Ali jo morda le en trgovec pri njeni nameri ovira? Zakaj torej ta ani-moznost? Napad gasilske zajednice v citirani okrožnici na trgovce ni samo popolnoma neutemeljen, temveč tudi silovito nepremišljen. Ali morda hoče gasilska zajednica doseči, da izgube gasilska društva vse člane, ki so trgovci? Kakor moramo z vsem ogorčenjem zavrniti nezaslišan napad na trgovce v tej okrožnici gasilske za- jednice, tako pa nujno priporočamo vsem trgovcem, ki so člani ali podporniki gasilskih društev, da zaradi tega napada ne izvajajo nobenih posledic. Gasilstvo je koristna ustanova in človekoljubno delo gasilskih društev zasluži vso podporo javnosti. Zato je trgovstvo tudi vedno gasilstvo podpiralo in zato ga bo tudi podpiralo v bodoče, pa čeprav morajo takšni napadi, kakor ga je zakrivila gasilska zajednica v citirani okrožnici, silno razburiti in ozlovoljiti trgovstvo. Toda trgovstvo zaradi slučajnih napak — upamo, da je omenjeni napad le slučajna napaka — ne bo nastopilo proti koristni ustanovi kot takšni in zato se njegovo stališče do gasilstva ne bo spremenilo. Seveda pa se tudi ne bo pustilo žaliti in zato takšni krivični očitki, kakor citirani, ne bodo ostali brez odgovora. Upamo pa, da bo tudi v krogih gasilske zajednice zmagalo prepričanje, da je tudi za gasilstvo najbolje, če ostane še nadalje razmerje med trgovci in gasilci tako dobro, kakor je bilo že skozi desetletja. S podatki na dan! Beograiski „Samoupravi" v odgovor Vladna »Samouprava« je smatrala za potrebno, da je v svojo polemično rubriko vpletla tudi »Trgovski list«. Storila pa je to na način, ki ji ravno ne daje lepega izpričevala za višino njene polemike. Zaradi grdih netočnosti, ki jih vsebuje napad »Samouprave« na naš list, moramo tudi nanj reagirati, pa čeprav nikakor ne iščemo polemike s »Samoupravo«. Predvsem moramo ponovno kon-statirati, da »Trgovski list« ni ni-kako glasilo Zbornice za TOI, čeprav je z njo v ozkih stikih in čeprav odločno zagovarja njene interese. Trditev »Samouprave«, da je »Trg. list« glasilo zbornice, je torej gladka neresnica. Se večja neresnica pa je trditev, da služi naš list »političnim intrigam svojih JNSarskih inspira- torjev«. To je tako nezaslišan očitek, da ga je mogel napisati samo tisti, ki »Trgovskega lista« sploh ne čila! Naj si vladna »Samouprava« samo priskrbi vse za časa JNS vlade zaplenjene članke »Trgovskega lista«, pa bo spoznala, kako je brez vsake podlage njena trditev. Sploh pa moramo svetovati »Samoupravi«, da malo bolj natančno bere naš list, če že hoče z nami polemizirati. Prihranila bi si na ta način blamažo, ki jo je s svojim napadom doživela. Kajti »Samouprava« napada naš list zaradi nekih informacij, ki jih je člankar le posnel po beograjskem »Jugoslov. kurirju«. Ne nas, temveč »Jug. kurir« je zadela »Samouprava« s svojim člankom. Da je »Samouprava« zagrešila to grdo napako, je tem bolj neoprostljivo, ker je člankar v našem listu: izrečno navedel »Jug. kurirja« kot' svoj vir. Kaj se torej zaletava »Samouprava« v naš list? Sicer pa bi »Samoupravi« sve-i tovali, da manj polemizira, pa namesto tega raje pove čisto konkretno, kako je z vsemi temi stvarmi. Saj je na viru in bi mogla dati izčrpne informacije. Namesto da podaja napačne informacije, naj raje čisto jasno pove, če Krupp res ni pri Zenici prav nič udeležen in kako je v podrobnostih s polaganjem kabla Beograd—Atene. In samo veseli bomo, če nam bo »Samouprava« dokazala, da se pri nas ustanavljajo delniške družbe le z domačim kapitalom. »Trgovski list« že nad 20 let informira slovensko gospodarsko javnost in da jo informira zadovoljivo, dokazuje njegov razvoj. Ce pa niso vesti, ki jih sporoča svojim bravcein iz beograjskih virov, vedno prave, pa ni krivda »Trgovskega lista«, temveč teh beograjskih virov. Naj pazi »Samouprava«, da tudi njene informacije ne bodo' padle v tako vrsto informacij! Napredek industrijskih kovin Pred kratkim smo objavili podatke o proizvodnji glavnih kovin. Sliko o razvoju porabe kovin pa daje sledeča primerjava za leta 1900, 1929, 1932, 1936 in 1937. Napredovala oz. nazadovala je poraba: aluminija 7,3, 276, 139,7, 399,3, 501,7; svinec 871,3, 1703, 1103,1, 1579,2, 1722; baker 512,7, 1760,9, 903,7, 1784,4, 2062; cink 474.8, 1440,3, 836,6, 1513,5, 1595,4; kositer 81,6, 184,2, 116,7, 176,1, 191.9. Kako neenotno narašča poraba ali vsaj vidna poraba kovin, je lepo razvidno iz podatkov o kositru, katerega so porabile Združene amer. države letos v prvi polovici le 26.539 ton proti 45.803 v isti lanski dobi ali za 42T °/o manj ko lani, v Rusiji pa je poraba poskočila za 32‘7 »/o ali od 8.173 na 10.843 ton. Padla je tudi močno v Angliji, za 29'3°/o, narasla pa v Niponu. Izredno močno pa je padla v Angliji proizvodnja železa in jekla. Za julij zadnjih let so znane te številke (100 ton po 1016 kg): 1937 1938 surovo železo 729,3 507,8 surovo jeklo 1.059,2 683,2 izdelki 832,1 571,6 V Ameriških združenih državah je bila sredi avgusta izrabljena kapaciteta železne in jeklene industrije samo do 42'8 ®/o proti 83'8 »/o v istem tednu lanskega leta. ZA IESE lep plašč ali površnik iz FRAN LUKIČ velikomestne zaloge konfekcije y STRITARJEVI ULICI Denarstvo Narodna banka bo znižala obrestno mero Upravni odbor Narodne banke je na svoji zadnji seji razpravljal o znižanju obrestne mere. Kakor se poroča iz Beograda je prišlo po (dolgotrajni debati vendarle do so-jglasja in bo Narodna banka s 1. oktobrom znižala eskontno obrestno mero od 5 na 4'5%, lom-bardno pa od 6 na 5'5%. Z zadoščenjem poročamo o tem sklepu, saj smo se leta in leta z vso odločnostjo borili za znižanje obrestne mere. Zato pa tudi dostavljamo, da bi želeli, da Narodna banka ne bi znižala obrestne mere le za pol odstotka, temveč .za cel odstotek. Belgijska narodna banka Zlata podloga banke se je znižala za 92 na 15.237 milijonov belg, kar je deloma tudi poslediea Sova za zlatom na borzah. Dvignila pa se je devizna podloga in zlate vrednote za 50 na 4(330 milijonov. Menice so padle za 18 na 1127, boni za 28 na 214. Obtok je za 15 milijonov nižji ko prejšnji teden in znaša 21.115 milijonov belg. Žiro računi so na rasli za 35 na 75 in terjatve bank so se za 100 na 1720 znižale. Misel, da bi se Belgija priključila šterlingovemu bloku, zastopa univ. profesor F. Baudhin iz Lo ■wena. Kot razlog navaja gospodar sko odvisnost Belgije od tega bloka in nevarnost, da pri vsaki be-sistični dobi funta spet doživi Belgija tako krizo glede cen kakor že 1. 1934. * Dolar je v Pragi napredoval proti funtu na 4'85 'Itc. in dosegel s tem najvišjo točko. V Londonu se je ustalil končno tečaj dolarja na 4'85 */io. Cena zlata je dosegla v Londonu 143'3'A sh za čisto unčo in je zena-čena z ameriško ceno. Prodanega je bilo zlata predvčerajšnjim za 046.000 funtov. Opaža se po dolgem času spet ponudba dolarjev. Zadnje dva dni je bilo izvože nega iz Anglije zlata za 31 milijonov dolarjev iz Belgije 2'07 mili jona; iz arbitraže 12 milijonov. Nemčija reorganizira poštne hranilnice v vsej državi po avstrijskem sistemu, ki je zdaj razširjen tudi na staro ozemlje. Proizvodnja zlata v Kanadi se je v juniju povečala od 344.895 na 390.693 unč. Vrednost letošnje proizvodnje ocenjajo po tem na 32 milijonov funtov šterlingov. Zunanja trgovina Italijanska proizvodnja surovega železa se je v letošnjih 7 mesecih povečala za 11,5, surovega jekla za 5,7 in valjanih izdelkov za 3,5%. V juliju je znašala zunanja trgovina Nemčije 942,5 milijona RM, izvoz 470, uvoz 472,5. Povečal se je izvoz za 33,8, uvoz pa zmanjšal za 13,1 mil. mark. Junija je bila Nemčija pasivna še za 49,4, zdaj le še 2,5 mil. mark. V prihodnjih me- ANDREJ OGRIZEK - KRANJ pletenine „ANK0 Prvovrstna kvaliteta — Solidna izdelava — Eleganten kroj secih bo spet bolj pasivna, ker se je začel že uvoz žita. Izvoz lesa skozi Gdinjo se je letos v 1. polletju povečal od 112 tisoč na 260 tisoč m3. Najbolj je narasel izvoz jamskega lesa, in sicer od 4.600 na 79.600 m3. Svetovni indeks proizvodnje. Za prvo polletje 1938. se je v primeri z letom 1929. (= 100) spremenil indeks industrijske proizvodnje od lanskih 104 letos na 96 točk, in- deks surovin od 109 na 74, življenjskih potrebščin od 102 na 98, rez. surovin 92 na 87, indeks vrednosti svetovne trgovine v zlatu od 48,2 na 38,6, količine svetovne trgovine pa od 99 na 83. Svetovna trgovina v 2. četrtletju je bila v 53 državah skupaj manjša za 5,8%. Do aprila pa je znašal padec 13,8%. Po količini se je zmanjšala trgovina samo za 3%. To pomeni, da cene še znatno padajo. Zopet vprašanje šolskih potrebščin Ogrožen obstoi trgovcev s šolskimi potrebščinami Z Italijo je bil dosežen sporazum o našem tranzitnem prometu skozi Trst. Italijanska vlada je znižala tarife za nakladanje ter zagotovila naši vladi, da bomo mogli izkoriščati dosedanjo avstrijsko svo bodno cono v Trstu v isti meri ka kor prej Avstrijci. Jugoslavija je nakupila večjo množino poljskega premoga. Od te ga mora dobiti v septembru 40 tisoč ton. Romunija je letos povečala svo; izvoz lesa za 30% na 666.000 ton (lani 502.000) v prvem polletju. Od tega je 454.000 ton stavbenega (297.000) lesa. Največ je kupila Madžarska, vsega 167.000 ton (158.000) za njo pa -je Nemčija s 73.000 (lani 43.000) tonami. Izvoz v Anglijo pa !je padel na 17.000 ton (lani 100 tisoč). Povečal se je tudi romunski izvoz drv od 55 tisoč na 76 ;tisoč ton in izvoz lesa za papir od 2 tisoč na 15 tisoč ton. Romunija je prepovedala izvoz: živalskih izdelkov, govejih kož, volne vseh vrst razen Tzurkana. mleka, surove razen semenske konoplje, tkanine in izdelkov iz konoplje, orehovega lesa razen furnirja, ja-sena, koruze in derivatov, zlata, medi, bakra, starega železa, cinka, razen odpadkov. Danes se prične veliki Izvozni sejem v Pragi, na katerem razstavi 2827 tvrdk. 134 (lani 156) je tujih tvrdk. »Financial Times« potrjuje novico, da bo Anglija odkupila 400 tisoč ton romunskega žita za 2 milijona funtov. To je tretjina vsega romunskega presežka. 20% dobi Romunija v gotovini, 40% v kli-ringu in za 40% prevzame angleških izdelkov. Pogodbo je sklenila jieka vodilna londonska tvrdka. Banska uprava v Ljubljani je izdala okrožnico na vsa šolska upra-viteljstva, da morajo vse pisarniške potrebščine in tiskovine od 1. oktobra dalje naročati le pri banovinski zalogi šolskih knjig. Ta okrožnica je naravno silno razburila vse prizadete trgovce in cela vrsta združenj je poslala na Zvezo trg. združenj krepko utemeljene proteste proli tej okrožnici. Zveza trgovskih združenj je nato vložila na kr. bansko upravo v Ljubljani naslednjo predslavko: »Banska uprava je izdala pod IV. št. 1975/1 z dne 1. avgusta 1938. vsem šolskim upraviteljstvom ljudskih šol okrožnico, v kateri odreja, da se naročila iz kredita šolskega proračuna B. part. V/l a. b, c in č, to je tiskovine in druge pisarniške potrebščine vršijo obvezno od 1. oktobra t. I. dalje pri banovinski zalogi šolskih knjig in učil. Prednja okrožnica je izzvala v vrstah trgovcev upravičene pritožbe, in to iz naslednjih razlogov: Ministrstvo za prosveto je izdalo že lansko leto pod O. N. br. 40.553 z dne 15. junija 1937. vsem banskim upravam pojasnilo, da sinejo po členu 22. pravilnika za izvrševanje uredbe o vzdrževanju narodnih šol tudi same nabavljati posamezne potrebščine za vse šole v banovini, toda ministrstvo je opozorilo kr. banske uprave, da se je pri lem mislilo prvenstveno na učila, ki se ne morejo nabaviti v manjših krajih, dočim za ostale potrebščine, ki se morejo nabaviti v manjših krajih, sinejo te nabavke izvršiti tudi same uprave šol. Po pojasnilu ministrstva za prosveto ni od dobav izključeno nobeno podjetje, ki prodaja šolske potrebščine in lahko naročajo šolska upraviteljstva vse potrebščine tam, kjer jim je najbolj priročno in kjer dobe pravo blago po primem ceni. Kljub tej okrožnici ministrstva za prosveto, ki je bila izdana, kakor že rečeno, 15. junija 1937., je izdala banska uprava vsem šolskim upraviteljstvom ljudskih So! v drav. banovini pod IV. št. 1975/1 z dne 1. avgusta 1938. okrožnico, v kateri odreja, da se naročila iz kredita šolskega proračuna, v ko Iikor se tiče tiskovin in drugih pisarniških potrebščin, vršijo obvezno od 1. oktobra 1938. dalje samo pri banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. Okrožnica banske uprave je naravno izzvala med trgovci precejšnje nerazpoloženje, ker jim je sedaj vzeta možnost, da že pripravljene zaloge vnovčijo. S tem da se tej trgovski stroki odvzame glavni del poslov, bodo morale specialne trgovine s šolskimi potrebščinami svoje obrate znatno skrčiti in nekatere celo likvidirati. Ne glede na škode, ki bodo nastale z uveljavljenjem banske odredbe za trgovce-davkoplačevalce in njihove nameščence, je okrožnica v protislovju s pojasnilom ministrstva za prosveto in s tem tudi v protislovju z določbami člena 22. prej citiranega pravilnika. Glede na gornje prosi zveza bansko upravo najvljudneje, da blagovoli svojo okrožnico preklicati in pojasniti šolskim upraviteljstvom, da smejo nabavljati tiskovine in druge pisarniške potrebščine tam, kjer jim je to najbolj priročno in kjer dobijo po predpisih izdelano blago po najprimernejših cenah. Miivstrstvo za prosveto je v svoji okrožnici banskim upravam izrečno opozorilo na škode, ki bi nastale trgovcem z nepravilnim tolmačenjem ministrskega pravilnika in jim je prepustilo, da postopajo po svoji uvidevnosti, upoštevajoč pri tem tudi interese trgovcev v manjših krajih. Glede na to je podpisana zveza prepričana, da bo banska uprava ugodila prošnji številnih trgovcev, katerih obstoj je s predmetno okrožnico ogrožen, preklicala svojo okrožnico in pojasnila upravitelj-svom ljudskih šol, da smejo naročali vse potrebščine tam, kjer jih dobe po najprimernejših cenah.« Ker je ta predstavka v vsakem pogledu utemeljena in ker vendar ne gre, da bi se trgovcem-davko-plačevalcem na tak način odvzemala možnost zaslužka in s tem tudi zmožnost plačevanja davkov, upamo, da bo banska uprava v polnem obsegu ugodila pred stavki Zveze. donašalo koristi, je kupil. Od tega je imel trgovec le dobiček, ker je poznal vse novosti in cene, ki jih bi sicer ne bil vedel. Njegova trgovina je bila na glasu, da ima edno najnovejše na zalogi. Svojim odjemalcem je res nudil no-osti, o katerih se konkurentu niti anjalo ni, ker je odslavljal pot-ike, pa ni vedel za novosti, katere prodaja konkurent z dobičkom. Morda porečete, da je pač težko sprejeti'vsakega potnika, pregledati njegovo kolekcijo, mu dati naročilo itd., ko pa je toliko pot-ikov, da si kar kljuke podajajo. Toda zgoraj sem povedal, da veliki trgovec sprejema vse potnike osebno. Opozori potnika ali zastopnika, da si rad ogledaš njegove vzorce, toda naročila ne moreš naprej obljubiti. Vsak potnik bo zadovoljen, ker ve, da bo napravil kupčijo, e ne sedaj, pa drugič, samo da e mu nudi prilika pokazati svoje zorce in povedati cene in dokazali konkurenčno sposobnost svoje firme. F. Z. Novosti Ako se pojavi na trgu nov predmet, povzroča ta trgovcu navadno preglavice. Za stare predmete dobro ve, kako se prodajajo, za novi predmet pa nima nobene izkušnje in ga more kupiti le na slepo srečo. Večina trgovskih potnikov in zastopnikov priznava, da večji det trgovcev nič kaj rad ne sliši o novih predmetih, jih odklanja z izgovorom, da ne morejo uvesti zopet nekaj novega, ker bi to pomenilo založitev nove glavnice v blago, da bi se povečale zaloge, nimajo pa jamstva, da bi novi predmet tudi šel v promet. Kdor pa količkaj preudari, mora ugotoviti, da taki izgovori nimajo nikake zveze z novim predmetom. Res je, da se z uvajanjem novega predmeta poveča zaloga, če bi se še kaj drugega ne zgodilo. Ako se uvede nov predmet, se mora takoj preudariti, ali ne kaže kak star predmet opustiti. Dokazano je, da drže v mnogih trgovinah predmete, ki že zdavnaj večne gredo v pravi meri, ne dona-šajo več primernega dobička ali pa povzročajo naravnost izgubo. Trgovine, katere imajo mnogo stalnih odjemalcev, morajo vedno skrbeti za novosti, ker se odjemalci starega naveličajo oziroma no- čejo več kupovati. Zaloga se mora osveževati z novimi predmeti. Za te je potrebna primerna reklama in ponujati se morajo s primerno živahnostjo. Kdor čuti potrebo osvežitve zaloge z novimi predmeti, ne ho kratkomalo odslovil potnika, ki ponuja kaj novega. Napreden trgovec tudi pri naj večji zaposlitvi najde čas, da sprejme potnika in si ogleda vzorce ter ne pusti odsloviti nobenega potni ka. Saj ni mogoče presoditi, ali b z odslovitvijo potnika ne odklonil kakega predmeta, ki bi donašal dobiček. Res je, da od vsakega potnika ne bo mogoče kupiti, toda prijazna beseda z vsakim potni kom je na mestu. To ostane v spominu in potnik, ki ima v rokah kako dobro novost, bo najprvo obiskal trgovca, ki je bil prijazen z njim. So trgovci, ki imajo to grdo na vado — razvado, da pustijo potni ka po nepotrebnem čakati, da mu po dolgem čakanju rečejo, da ni česar ne potrebujejo in zato tud ničesar ne kupijo. V neki veliki trgovini je lasln odredil, da morajo vsakega pot nika spustiti k njemu v pisarno Trgovec je pregledal vsako kolekcijo, zanimal se je za cene itd in če se mu je zdelo, da bi mu kaj če pomiftumi lepo fotografijo, povečano sliko, reprodukcijo ali kvalitetne foto - a mater ske izdela ve, se obrnite na renomirano tvrdko Franjo M LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6 li a e a l o g i vedno s v e e foto material Trije grehi Na svetu je toliko grehov, da ploh ne vemo zanje, ali pa se jih niti ne zavedamo. V manufakturni trgovini sem videl tri grehe, na katere pa niso pazili. Prodajalec je urejeval izložbeno okno. Med ustnicami je imel bucike. Po neprevidnosti jih je nekaj požrl. Posledica: bolnica, ope-acija ild. Usta niso shramba za •ueike. Prodajalka je imela v žepu svo-ega predpasnika lepo okoničen opirni svinčnik. Hotela je pogladiti svoj predpasnik, zadela je pri tem s prstom v konico svinčnika n se lanila. čeprav je rano takoj očistila, je vendar nastopila za-irupilev in po operaciji je ostal prst trd. Na vrvici so visele škarje. Prodajalka je stregla stranki, sklonila se je, da bi poiskala kos blaga, in ko se je zravnala, se ji je koničasti krak Škarij globoko zabodel v stegno. Tudj v drugih strokah je veliko nedostatkov, navad idr., ki lahko povzročijo nezgodo. Pomislite in skušajte ugotoviti na podlagi navedenih nezgod, kaj lahko povzroča nezgode v vaši stroki. Vljudnost F.vgen Brieux je svojčas potoval po Japonski in Kitajski ter pripoveduje, da je tam opazil \ Ijtid-nost tudi med nižjimi sloji. Dva kolesarja sta trčila skupaj in seveda zletela v cestni prah. Pobrala sta se, pregledala svoji kolesi, očistila svoji obleki od prahu, potem se pa smehljaje opravičila drug drugemu. V Ameriki bi se taka nezgoda končala z »nokavtoin« enega ali drugega kolesarja in v Evropi bi se udeleženca p-ra v robato opsovala. Tam pa prevažajo osebe s ,!|ko-zvanimi »rikšami«. Mlajši vozač nikdar ne prehiteva starejšega in starega ter zato počasnejšega, da bi ga ne nžalostil. Glede vljudnosti bi se lahko veliko naučili v tistih deželah. Seveda si tudi tam razparajo drug drugemu trebuhe itd., toda vljudnost je le tam doma. Vljudnost je določena družabna vrednoia in prednost. Ona nas razveseljuje, nam odpira vrata, nam prinaša priljubljenost in ugled. Povrh pa vljudnost prav nič ne stane. *• A. Taksa za prevoze na industrijskih železnicah Davčni oddelek ministrstva za finance je izdal glede pobiranja prevozne takse po tar. post. 101. laksne la l ile zakona o taksah za podjetja, ki na svojih zasebnih gozdnih ali podobnih železnicah prevažajo lastno ali tuje blago, tole načelno pojasnilo: 1. Zasebna ali državna gospodarska podjetja, ki imajo take železnice, morajo obračunavati in pobirati takso po tar. post. 101. za sledeče prevoze: a) na vse prevoze predelanega ali nepredelanega blaga, za katere se kakor koli zaračunava ali pobira prevoznina od drugih oseb, in sicer ne glede na okolnost, ali je blago poslano neposredno svobodni trgovini, kaki osebi, ali za predelavo, obdelavo, skladišče itd. To velja tudi za potniški promet; b) na vse prevoze lastnega blaga, če je namenjeno neposredno svobodni trgovini, torej če je neposredno kartirano in poslano potrošniku ali kupcu preko prekla-dalne in priključne postaje, ne glede na to, ali se blago prevaža v predelanem ali nepredelanem stanju naravnost iz gozda, rudnika ali z žage, iz topilnice, založišča, skladišča itd. 2. Plačevanja te takse so oproščeni pri teli železnicah tile prevozi: a) prevozi lastnega blaga na lastnih železnicah, ki niso namenjeni neposredno svobodni trgovini — interni prevozi, kakor: prevozi surovega materiala (hlodov, klad, kuriva, oglja, rude itp.) iz gozda, rudnika, do žage, topilnice ali založišča, radi lastne predelave in sprave; prevozi lastnega gotovega blaga Dogodki na londonski borzi, kjer se vrstijo že nekaj tednov velikanski nakupi zlata in blagajniških dolarjev, so opozorili Angleže na en vzrok borzne panike, na katerega doslej niso mislili. Ta vzrok je razen politične napetosti še nemški zlati revolving fond, v katerega kopiči Nemčija vse dosegljivo zlato. Da dobi zlato, je vodstvo nemške finančne politike povečalo svojo trgovino z mnogimi državami v kliringu, posebno pa izkoristilo vse izvozne devize, ki jih dobiva iz devizno svobodnih, ne-klirinških držav. Državna banka je pri tem varčevala in le v skrajni sili načenjala zlati zaklad. Vse devize in stare vrednostne papirje, zlasti vse avstrijske papirje je spremenila v zlato Domači dobavitelji morajo čakati po več mesecev na denar. Medtem pa je nemška zlata politika tako dvignila povpraševanje po zlatu na londonski borzi, da je doseglo rekordne številke in spravilo City v veliko zadrego. Že nekaj časa se opaža, da kovnice sploh ne morejo sproti izdelati zadostno množino zlatih kosov (najmanjši kos za 50 tisoč din). Zdaj se objavljajo neki natančnejši podatki o tej politiki nemškega tajnega fonda. Drž. banka ne navaja v svojih poročilih podatkov o gibanju novega zlata. Tako je ostal uiadni zak'ad še vedno na višini 70 milijonov mark. kakor je bil pred priključitvijo Avstrije. Zlata podloga Avstrije je bila vredna 800 do 900 milijonov •bark. Tuje delnice, ki so se obrestovale, so znašale 250 milijonov šilingov, iz dotoka ruskega zlata in iz prodaje deviz pa je dobila Nemčija po londonski cenitvi še več in ima do 1400 ali 1500 milijonov mark, da se ceni sedanji tajni zaklad nemške banke na blizu dve milijardi. Letos od marca dalje je nakupila namreč v Londonu še za najmanj 20 milijonov lir šterlin- od žage do lastnega založišča in obratno, prevozi predelanega in nepredelanega blaga v internem prometu med lastnimi založišči: b) brezplačne pošiljalve in dobrodelni brezplačni prevozi tujega blaga. 3. Kot podstava za odmero in obračun te takse pri navedenih železnicah velja: a) pri železnicah, ki opravljajo javni promet — odobrena tarifa trgovinskega ministrstva, s katero se strinja ministrstvo za finance. Če te odobritve še nimajo, si jo morajo preko tega oddelka dobiti do 1. oktobra 1938.; b) pri železnicah, ki ne opravljajo javnega prometa, pa obav-ljajo redno ali od primera do primera prevoze po pogodbi, velja vedno tarifa državnih želpznic, ne glede na dogovorjeno tarifo, če ni ta večja od državne. 4. Centrale takih železnic morajo voditi prometni dnevnik, v katerem se razločno dajo ugotoviti: številke voza, smer, obtežba, število vagonov in tonaža, nakladalna postaja, razkladal na postaja, vrsta naloženega blaga, komu je poslano in znesek voznine. Priključne in prekladalne postaje morajo voditi enako knjigo in vpisovati tudi reekspedicijo. Knjige morajo bili potrjene od davčne uprave. 5. Vsa podjetja, ki na lastnih železnicah prevažajo lastno blago, morajo prijaviti pristojnim davčnim upravam kraje naklada-lišč in skladišč za vse surovo in predelano blago. To odredbo in pojasnilo morajo finančne direkcije sporočiti vsem prizadetim podjetjem. gov ali 250 milijonov mark (skoraj štiri milijarde dinarjev) zlata. Nemčija dobiva devize iz Srednje in Jugovzhodne Evrope Pot, po kateri je Nemčija pridobivala devize za te nakupe zlata, je pokazala na Balkan in na Srednjo Evropo. Iz prometa s temi državami je dobivala Nemčija devize in surovine, katerih pa niti ni takoj plačevala. V skrajni potrebi za svoje nakupe zlata tudi ni upoštevala potret) domačega trga, kjer primanjkuje živil, marveč je vrgla večkrat znatne količine živil na tuje, svobodne trge, kjer je dobila zanje gotovino, t ako je prodajala za duinpinške cene tudi mast, tobak, sadje, pšenico in kože. Vse to blago je dobivala iz balkanskih in podonavskih držav. Izkupiček iz dumpiuga je uporabila Nemčija za nujno nabavo vojnih surovin, predvsem za nakup švedske rude, bombaža, petrolejskih izdelkov in lesa, ki ga je potrebovala za utrjevanje zapadite meje. Švedski les, kakor tudi petrolej iz Mehike mora plačevati deloma v gotovini. Iz vseh teh računov se vidi, da uradna ocena nemškega tajnega zlata utegne biti celo prenizka, kajti Nemčija je. gotovo hkrati potegnila vse svoje zlato iz inozemskih bank, iz držav, ki bi bile v vojni njene sovražnice. Iz teli odkritij je vzbudilo v Angliji precej razburjenja zlasti dvoje: prvič to, da je Nemčija kvarila piosti blagovni trg z blagom, katero je dobivala z Balkana in iz Srednje Evrope na kredit; drugič pa to, da je pričela Mehika pošiljali Nemčiji petrolej iz razlaščenih angleških in ameriških ležišč nafte. Mehika je že oddala prvi obrok blaga za vrednost 2 milijonov funtov. Od tega mora Nemčija plačati 40% v gotovini. Pogod- ba je sklenjena za vsega 12 milijonov barel nafte. To je zadostna množina, da razburi Angleže oziroma da užali njihov čut za lastnino. Hkrati pa je nastalo važno vprašanje, kaj hoč.e Nemčija s to množino nafte. In tudi to, ali jo bo plačala z zlatom in zato načela zlati zaklad; ali pa bo postavila to blago na svobodni trg po durn-pinških cenah? Ni dvoma, da so vsa ta vprašanja tudi v neposredni zvezi z nemško trgovino na jugovzhodu. Interes Anglije je torej, omejiti promet balkanskih in srednjeev- Obiščite variete na velesejmu! Odlične varietejske točke boste videli, če v času od 1. do 12. septembra obiščete velesejem v Ljubljani. Predstave bodo dvakrat dnevno, popoldne in zvečer. Popoldanske predstave bodo na prostem in brez vstopnine. Ne zamudite prilike, da si tudi Vi ogledate to elitno prireditev. Popoldanska predstava je ob 4. uri, večerna pa ob K 9. uri, paviljon jK«. Doma in po sveto Minister za trgovino in industrijo inž. Kabalin sprejema stranke vsak petek od 11. do 13., stranke iz notranjosti države pa ob sredah in četrtkih od 11. do 13. Prof. Anton Bartel je umrl V ropskih driav * Nemčijo, da te zmanjšajo izvoz žita in drugih življenjskih potrebščin. S tem bi nehale biti »odvisne« od Nemčije. Nemčija pa bi morala potem nakupovati živila in surovine od angleških kolonij in od drugih devizno prostih držav; morala bi vse plačati. Na ta način bi se moral tudi načeti nemški tajni zlati fond, ker bi od izvoza dobljene devize več ne zadoščale. Vidimo torej, da je nastalo letošnje veliko zanimanje Anglije za naše države predvsem iz te zlate napetosti med Anglijo in Nemčijo. Ljubljani v visoki starosti 85 let. Pokojnik se je rodil v Mirni peči na Dolenjskem. Pokojnik je bil znan kot odličen pedagog, še bolj pa je bil znan kot izdajatelj Janežičevega slov.-nemškega in nem.-slovenskega besednjaka. Bil je tudi eden najboljših sodelavcev prof. Pleteršnika pri sestavi njegovega znamenitega besednjaka. V mladih letih je deloval tudi literarno. Slava njegovemu spominu! Odvetnik dr. Josip Klepec je umrl v Mokronogu. Pokojnik je bil znan politični delavec, ki je dosledno zastopal le eno politično linijo. Gmotne skrbi, ki so ga mučile zadnja leta, so mnogo pripomogle k njegovi prezgodnji smrti. Bodi mu ohranjen časten spomin. Pomočnik direktorja šipada Bogdan Slevkovič je napravil samomor. Vzrok še ni znan. V Zagrebu se je začel mednarodni kongres zgodovine medicine. Na kongresu je zastopanih 23 držav. Motorni vlak italijanske tvrdke Breda je začel voziti med Beogradom in Zagrebom. Povprečno bo imel hitrost do 110 km na uro. na, da si dovoljuje takšen luksuz. Zaradi parkljevke in slinavke je padla proizvodnja mleka na Moravskem za 40, na Češkem pa za 36 odstotkov. Nova banska palača v Novem Sadu bo baje največja stavba na jugovzhodu Evrope. Brez notranje opreme bo veljala 50 milijonov dinarjev. Palača bo imela nad 350 pisarniških prostorov. V njej bo nameščena tudi banovinska tiskarna. Z marmorjem je dosedaj obloženih 6000 kvadratnih metrov, še 4000 kv. metrov pa je treba obložiti z marmorjem. Bogata je Vojvodi- Bolgarski kralj, ki biva že več dni v Rimu, je obiskal Mussolinija. Japonski vojni minister Itagaki je izjavil, da bo Japonska po zmagi nad Cangkajškom ustvarila azijsko gospodarsko enoto. Zato se bo prihodnji drž. proračun še znatno povečal. Francoska vlada je sprejela dekret o podaljšanju delovne dobe v tovarnah, zlasti onih, ki delajo za oboroževanje. Predsednik republike je ta dekret že podpisal. Britanska druga zračna impe-rijska proga bo šla čez Kanarske otroke ob afriški zapadni obali in čez Kokosove otoke, da se s tem izogne Sredozemskemu morju, ki se smatra že za ogroženo. Na Čangkajšeka so poslali Japonci 15 bombnikov, ko so zvedeli, da pride v mesto Kin-shan na zasedanje vojaškega sveta. Več ko 1000 oseb so bombe ubile, toda Cangkajšek ni bil v Kin-shanu. Češkoslovaški letalec-akrobat Košar, ki je najdrznejši podmostni letalec s prevrnjenim aparatom, je dospel v Beograd. Kitajski četniški oddelki so vdrli te dni v Šanghaj in so tik pred japonskim vojaškim vlakom razdrli železniški most. Mnogo vojakov se je ubilo. Po podatkih ameriškega trgovinskega ministrstva je bilo v začetku letošnjega leta skupno 43,08 milijona avtomobilov. Na Ameriko odpade 30 milijonov avtomobilov, število vseh avtomobilov je letos naraslo za 2,52 milijona voz. V štirih minutah čez dva kontinenta sta dospela brezžična brzo-java na progi Toronto—Bombay oz. Sydney. Brzojav je bil oddan ob otvoritvi angleškega paviljona v Torontu (Kanada) in čez 4 minute so prejeli odgovore. Vezuvu se je podrl neki stožec in prelil lavo, ki se vali na 200 m širine z veliko hitrostjo v dolino. Posebna novost na velesejmu Naša ugledna domača industrija »Titan« d. d. Kamnik izdeluje avtomatične tehtnice najnovejših sistemov. Glej inserat v današnji sejmski izdaji. Gospodom trgovcem priporočamo, da si ogledajo te precizne tehtnice. Upravni svet in ravnateljstvo »fugočeške« jugoslovansko-češke tekstilne industrije d. d., Kranj javlja, da je njen dolgoletni podpre d-sodnih, gospod Emil Storža po hrathem in tezhem trpljenju pre~ minul. Gospoda Slorzo, haleri si je od usta~ novilve našega podjetja stehel neven-Ijivib zaslug za tovarno, bomo obranili v trajnem in častnem spominu. Tajni nemški zlati zaklad in borzni nakupi >elimo se 1. oktobra V LASTNO PALAČO DO TEDAJ znatno znižane cene I. C. MAVER, Ljubljana Brivski padarji v Mariboru Zanimiva preteklost mariborskih brivcev. Omenili smo že, da je Združenje brivcev, frizerjev in sorodnih strok v Mariboru te dni slavilo petdesetletnico svojega obstoja, in da je ena najstarejših strokovnih organizacij v severni Sloveniji, celo tri leta starejša kot ljubljansko, le Združenje čevljarjev je za dva meseca starejše. Pri pregledovanju zapisnikov preteklih let in društvenega arhiva se najde marsikatera značilnost, ki bo zanimala tudi današnje gospodarske kroge. Leta 1885. je izdalo takratno namestništvo v Gradcu odredbo, da se morajo ustanoviti obvezne zadruge posameznih ali skupnih sorodnih strok, ako je vsaj 12 takih članov. Ker je imel Maribor takrat komaj 16.000 prebivalcev in le 9 brivskih mojstrov, se zadruga ni mogla ustanoviti. Leto kasneje je bil izvoljen pripravljalni odbor. Priprave so se zavlekle, tako da je zadruga začela svoje redno delo šele leta 1888., dočim je bila ustanovljena prav za prav že leto poprej. Prvi predsednik je bil Karol Rajšp. Članov je bilo v Mariboru prvotno samo 11, v bližnji in daljni okolici ni bilo nobenega, le v Ptuju sta bila dva in eden v Slovenjem Gradcu. Zadruga je začela takoj ostro nastopati, kar dokazuje sklep o enotnih cenah in pa da niso smeli brivci na prometnih ulicah javno razobešati cenikov. Dva kršitelja tega sklepa je oblastvo občutno kaznovalo, iz česar sledi, da so takrat oblastva bolj upoštevala zahteve obrtnikov kot dandanes. Med takratnimi mojstri sta bila v Mariboru dva, ki sta imela le takozvani kirurgični poslovalnici (oficine) in sta se bavila z izdira-njem zob s ključem, puščanjem krvi, nastavljanjem rožičkov, čiščenjem in obvezovanjem ran, parjenjem nog in rezanjem kurjih oči. Britje je bilo v teh padarskih poslovalnicah samo postransko delo, zato tudi niso smeli mojstri las striči in se baviti z lasničarstvom. Leta 1890. je bilo tako kirurgično poslovanje dodeljeno edino le zdravnikom in prepovedano izvrševanje padarjem. Vse dotedanje padarske poslovalnice so se opustile in spremenile v brivnice, če-salnice in lasničarne. Zadnja ofi-cina je bila na Glavnem trgu. S' takim obrtom se kasneje ni bavil noben brivec več. Prvi damski frizer v Mariboru je bil Dunajčan Karl Dumler. Bil je strokovnjak v tej stroki, ki je za svoje izvrstno delo zahteval tudi pošteno plačilo. Mož je posloval v sedanji Ulici 10. oktobra in je že takrat imel sušilne aparate na plin. Delovni čas je bil v zadnjih letih preteklega stoletja ob 6. zjutraj do 21. ure, ob sobotah od 5. do 23. ure, odpiralo in zapiralo pa se je neredno in samovoljno. Nedeljskega počitka ni bilo in se je delalo od 5. do 17., ob praznikih pa do 15. ure. O socialni zaščiti sploh pi govora. Pomočniki so dobivali po 7 goldinarjev na mesec ter hrano in stanovanje, učna doba je trajala tri leta. Zaradi pritiska zadruge se je delovni čas polagoma uredil in so bile poslovalnice odprte od pol 7. do 20., ob nedeljah pa se je v poletnih mesecih zapiralo ob 15. Cene so bile enotne in je veljalo britje 10, striženje 20, prirezovanje brade 15 in kodranje las 20 krajcarjev, v prvorazrednih lokalih nekoliko več. Našla pa sta se dva kršitelja, ki sta zahtevala za britje le 5 krajcarjev. Leta 1890. je takratni predsednik Franc Kralj povabil učitelja strokovnjaka z Dunaja za damsko-frizersko stroko, ki je poučeval več tednov mojstre in pomočnike in priredil ob zaključku javno fri-ziranje. Kralj, ki je bil pravi strokovnjak, odličen lasničar in gledališki frizer, je bil 20 let na čelu zadruge in prvi predsednik Zveze obrtnih zadrug. Umrl je v začetku vojne. Takoj po preobratu se je v brivski stroki uvedel v Mariboru nedeljski počitek in primerno uredil čas odpiranja in zapiranja poslovalnic. Damsko-frizerska stroka ni bila do leta 1908. priznana kot obrt, nego se je s takim delom in česanjem lahko bavil vsakdo. Šele tedaj je bilo damsko friziranje priznano, kakor hišna postrežba ženskam, za to obrt pa ni bilo treba dokazati nikake usposobljenosti. V Mariboru je bilo dvoje ali troje dpmsko-frizerskih obratovalnic, či-jih lastniki niso bili niti člani zadruge. Vajence so izkoriščevali in so se tudi neredno učili. Kmalu pa se je tudi v tem pogledu obrnilo na bolje in uvedel se je polagoma red. Pred izumom železne ondulacije Francoza Marcela se je ondulira-lo s strojem, kar je bilo zelo zamudno in zato drago. V Mariboru se je začela izvrševati ta metoda leta 1914. Dandanes šteje Združenje frizerjev 155 članov, od teh v Mariboru 68, v okolici 18 in v drugih krajih severne Slovenije 69. Celjani in Savinjčani so pred dvema letoma ustanovili lastno organizacijo. ^^RadioLjuftljajia^^ Sobota 3. septembra. 12.00: Zvočnik lahke glasbe — 12.45: Poročila —• 13.00: Napovedi — 13.20: Vsakemu venček lahke glasbe — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pisan večer. Debel jakova: Začarana gorska vila. Izvajajo člani rad. igr. družine — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja dne 4. sept. 8.00: Koncert tambraškega septeta — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (Jože Jagodic) — 10.00: Radijski orkester — 11.00: Otroška ura: obisk na velesejmu (Striček Matiček) — 11.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujeta: Trboveljski pevski jazz-kvartet in g. Stanko Avgust (harmonika) — 13.00: Na- povedi — 13.20: Plošče — 17.00: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30: Slovenske narodne pesmi s spremljeva-njem Radijskega orkestra. Sodelujejo: gdčni Milica Polajnar, Poldka Rupnik, gg. Jean Franzi in Tone Petrovčič — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Pomen dela generala Maistra za narodno osvobojenje (prof. France Koblar) — 19.50: Samospevi Ladislava Rakovca, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 20.30: Prenos iz velesejmske restavracije — 21.30: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek dne 5. sept. 12.00: A. Dvorak: Slovanski plesi, simf. suita (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Nastanek hrvat-sko-madžarsk enagodbe 1. 1868. —■ 19.50: Zanimivosti (Mirko Javornik) — 20.00: Plošče — 20.10: Poročilo o beneški razstavi (dr. Rajko Ložar) — 20.30: Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., prireditev »Slovenske scene mladih« (prenos iz bežigrajske ljudske šole) — - 22.00: Napovedi — 22.15: Radijski orkester. Torek dne 6. septembra. 10.00: Prenos službe božje iz stolnice — 12.00: Iz naše domovine (plošče) —• 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Bogastvo sladkovodnih rib v Jugoslaviji — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Plošče — 20.10: Preureditev našega narodnoobrambnega dela (prof. Etbin Bojc) — 20.30: Slovenski vokalni kvintet in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos iz velesejmske restavracije Cesar. NAJNOVEJŠI MODELI ZA JESEN 'w TRGOVINA S ČEVLJI ŠINKOVEC ANTON LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ZA GOSPODE IN DAME ZADNJE NOVOSTI ADOLF PRAH Tovarna volnenih in bombažnih tkanin KRANJ i d. e 1 u j e : cefirfe, razno blago za popeline, spodnje perilo, brisače, flanele, oksforde, barhente, touringe, gradle itd. Kupujte pri izključno domačem podjetju! EFKO F- K C >S PLETENINE JOPICE, PULOVERJE, SVITERJE, JERSEY-OBLEKE, MODNE ŠPORTNE DRESE, PIJAME ITD. TPIKOTA^A ■ PERIL0’ bluze, srajce za dame I lxll\V»/ I ALf\ . IN GOSPODE V MAKO, VOLNENEM IN JAEGER VOLNENEM PERILU LJUBLJANA ŽIDOVSKA UL. 5 PRISTNE KRANJSKE KLOBASE TVRDKE I. ROZMAN LJUBLJANA, Sv. Peka C. 85 Telefon 27-66 Ustanovljeno 1850 »■lega w«eh vrst stekla In porcelana. Stavbno in umetnp »tektarstvo. Spe« delna naloge in okirlr|e» nje slik IULII KLEIN LJUBLJANA Wolfova ulica štev. 4 Telefon 33-80 Oglejte si nase izložbe A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Obiskovalci velesejma! niDISI se opozarjajo na lepo razstavo ribiških potrebščin, HIDlvl katero je razstavila naj večja tvrdka Jugoslavije ANTON BEBIČ Zagreb, Hrvojeva ul. 3 — Paviljon H, štev. 315 Hladilne naprave ..FRIjGOMAT' ALBIN SLEZAK, Ljubljana VII Najsolidnejša, res konkurenčna izdelava in cena Oglejte si razstavo na velesejmu, k o j a 277 Vsak trgovec mora biti narotaik ..Trgovskega lista" Dunajski velesejem OD 11. DO 17. SEPTEMBRA 1938 TEHNIČNI SEJEN D018. SEPTEMBRA POMEMBNE VOZNE OLAJŠAVE S sejmsko legitimacijo in potnim listom vizum brezplačen! Znižani madžarski tranzitni vizum dobite na meji, ko pokažete sejmsko legitimacijo. — Znaten popust voznine na jugoslovanskih in madžarskih železnicah, na nemških drž. železnicah, kakor tudi na ladjah po Donavi in Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Vsa pojasnila in sejmske izkaznice po din 50’— dobite pri WIENER HESSE, A. G. — WIEN VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji „Putnik“, Tyrševa c. 11; Zveza za tujski promet v Sloveniji „Putnik“, Hotel »Metropol*, in njene podružnice Pred 300 leti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu. Pa tudi za zdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino! Trgovci, zavarujte se le pri zavarovalnicah, ki inserirajo v »Trgov-skem listu«! Za jesen KVALITETNO BLAGO NAJNIŽJE CENE li novosti v tkaninah za damska in moška oblačila in manufakturo sploh kupite najugodneje v manufakturi NOVAK LJUBLJANA, Kongresni trg 15 p« »m mm ([KAVARNA EVROPA F~ANTON T0NE1C (( SE PRIPOROČA LJUBLJANA A. Šarabon LJUBLJANA “ * Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna za kavo Mlini za dižave Glavna zaloga rudnin* skih voda w Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon St 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Največji slovenski denarni zavod MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Lastne rezerve nad . . . din 256,000.000*— Prirastek novih vlog od 1. januarja do 30. julija 1938 din 55,066.000*— Vse vloge izplačljive brez omejitve! Dovoljuje posojila proti vknjižbi. Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Mlinsko-tehnične potrebščine Mlinska sita * Gonilna jermena * Mlinski stroji Mlinski kamni vseh vrst BRCAR & (0., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 35 Telefon Sl. 27-25 Teie(on j,. 27-25 Staroznana restavracija toči vedno najboljia, pristna štajerska, dolenjska in sremska vina. Prvovrstna kuhinja Vam nudi vedno gorka in mrzla jedila. Lep senčnat vrt in kegljišče. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporočata Ana in Albin Izlakar pri a »ŠESIICI« V LJUBLJANI Hladna JUqw ina T.E6ER Sv. Hetca cesta Z priporoča cenjenim damam in gospodom krasne, ravno sd&tpele Mavbsti modnih prcdmefov v veliki izbiri po telo ugodnih cenahI Oglejte ji naše izložbe! »JUGOSLAVIJA« največja domača delniška zavarovalna družba SOflPIRRO • življenje, požar, viomsko tatvino, jamstvo, ne-■0»Ci» • zgode, transport, steklo, točo, avtomobile in živino Lastne palaie in zgradbe v Ljubljani, Aleksiandrova cesta 11 in Gosposvetska cesta 4, nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu Pojasnila daje ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani, Tyrševa cesta 15 (telefon 25-71) in vse njegove podružnice in krajevna zastopstva VELE2GANJARNA in TVORNICA LIKERJEV, RUMA, VINJAKA IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ VIKTOR MEDEN LJUBLJANA TELEFON 20-71 nudi po zelo ugodnih cenah pristno domačo slivovko pravi kraniski brinjevec sadjevec likerje in grenčice rum jamalka vinjak medicinal vino vermouth malinovec ii gorskih malin oranžado citron a d o Postrežba točna, solidna K š GtAVN O ZASTOPSTVO O. ŽUŽEK LJUBLJANA, Tavčarjeva 71 Krupp Junkeri-OiMN in Krupp bencinski tovorni avtomobili osi 2 do 10 ton, ter avtobusi. — Ime Krupp Je garancija — 1811-1930 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. UUBUANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkib cenah: Salda-konte, Strace, ioumale, ftolske avezfte. mape, odjemalne knji-žice. risalne bloke itd Ustanovljeno 1876 Mednarodni spedicijski biro v Ljubljani •mio Ustanovljeno 1876 R. RANZINGER Brzoj. naslov: Ranzinger Telefon: 20-60, 31-60 Lastni konc. carinsko posredniški biro — Skladišča z direktno zvezo s progo drž. železnic. Zastopstva v vseh trgovskih in industrijskih centrih tu- in inozemstva Splošna trgovska m,;. St. VM nad Ljubljano St 91 Ljubljana. Iyr*eva cesta 33 (Javna skladiSča) Kolesa, motorji, Šivalni stroji najboljSih znamk po najnižjih cenah. Na debelo! Na drobno! Zahtevajte ponudbe! LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reg. zadr. z neom. zavezo * ' Ljubljana, Miklošičeva c. 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4 7,, proti odpovedi do 5 7, DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „UNK)N“ Pivovarna in sladama / Tovarna za špirit in kvas v LJUBLJANI Petini predal 45 priporoča svoje izborne izdelke, In sicer: SVETU) IN (DNO PIVO v sodili in steklenicah Pekovski kvas, čisti rafinirani špirit Telefon 23-10 in 23-11 ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrševa cesta štev. 18. Kmetska posojilnica Nove vloge vsak čas razpoložljive o’: resloje po 4% vloge proti odpovedi po 5% Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle. Vlagajte svoje prihranke v naistareiši slovenski denarni zavod! KOŽUHOVINA 'Sr vseh vrst, posebno lepe kanadske srebrne lisice, sprejemamo vseh vrst popravila in prikrojevanje po najnovejših modelih JOSIP DOLENC, Krznar LJUBLJANA, Sv. Petra 19 ANGLEŠKA ZAVAROVALNA DRUŽBA R0YAL EXCHANGE ASSURANCE Ustanovljena 1720. leta Glavni zastopnik za dravsko banovino: Ing. Jožko Kobi, Ljubljana, Resljeva cesta 16-18 Orutbena imovina £ 29,290.966-03, L j. preko 7 milijard dinarje* Zavaruj«: Požar, šomaž, vlomsko tatvino, avtomobilske škode in nezgode, trajno in začasno nesposobnost, razbitje stekla, dolžnost jamstva in potres Telefon št. 22-60 Jesen je tu! Kliiite telefon 20-56! S premogom, drvmi ali koksom Vas bo založila tvrdka DOM. ČEBIN I bukove * y hrastove domafe-slavonske dobavlja in polaga BOKAL ANTON LJUBLJANA. Resljeva cesta 23 Delo solidno Nizke cene diamant pletilni stco-ii najnovejše konstrukcije, poznano kvalitetno delo. Igle za pletilne stroje vseh strojnih sistemov Adolf-TiiUc, Hlasacpkom cesta št. 19 - št. ZO -60 * k A Trgovci! PRESITE ODEJE nabavite najceneje pri industriji odej F. Dobovičnik • Celje Schneider & Verovšek Ljubljana, Tvrševa cesta štev. 16 trgovina z železnino na drobno in debelo se priporoča za nakup vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah Stalna zalo.ia: nosilk, betonskega železa. ISTEG-JEKLA, paličnega železa vseh oblik, cementa, pločevine, žice, žičnlkov, mrež, strešne lepenke, vodovodnih in plinskih cevi, orodnega jekla, stavbenega in pohištvenega okovja, peči, štedilnikov In črpalk; vseh vrst orodja, tehničnih potrebščin, tesnil, krogličnih ležajev, poljedelskih strojet, motorjev na bencin in nafto svetovno priznanih tovarn; oprem za kopalnice in stranišča, medenine in bakra; kuhinjske posode, vseh ostalih gospodinjskih potrebščin in jedilnega pribora T«l«lon 21*45, 20*85 f I V slučaju potrebe se obrnite na nas, I I • • postregli Vas bomo točno in solidno • • NovosfJ^^Dojmačl^^zjrfe^elc/ „TITAN“ D. D. KAMNIK BizoteMnke: polnoavtomatska 2 kg avtomatska ... 20 kg Stanovanjske in trgovske hiše, industrijske zgradbe in adaptacije projektira in izvršuje najsolidneje stara in renomirana tvrdka IVAN BRICELJ Ljublj ana pooblaščeni graditelj Telefon št. 25-27 SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 19 ■ i Posebna novost polno-avtomatska 20 kg Razstavljeno na velesejmu, paviljon F jšbMJ! estavracija Slamič Ha Gosposvetski cesli ima najboljšo kuhinjo Nudi izbrana vina Ju^astto/eHslco- dcušh/a guma ČHg A. D. Tovarniške zaloge: LJUBLJANA, Tavčarjeva lil. 7 Telefon štev. 35-11 MARIBOR, Trg Svobode 8, Kopališka ul. 2 (EUE, Razlagova ul. 3 Beograd, Zagreb, Split, Dubrovnik, Sarajevo, Novi Sad, Osijek Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.