Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73.
Leto XXII. 6t. 3.
Kranj, IS. januarja 1938
Izhaja vfutko sobot«. Nareeaina: celoletno 40.- Din, polletno 30. četrtletno 1« Din.
DU,
Nova „cvetka"
centralizma
V Belgradu se pripravlja nova uredba o ureditvi državnih tiskarn kraljevine Jugoslavije. Uredba se pripravlja na podlagi pooblastila v § 25 finačnega zakona za 1937-38. Sedanja državna tiskarna v Belgradu je vršila doslej svoje posle po zakonu še iz leta 1862, državna tiskarna v Sarajevu pa sploh še nima statutov, temveč posluje na podlagi splošnih zakonskih predpisov.
Na kratko bomo prikazali najvažnejše določbe projekta imenovane uredbe, ki bo vsekakor zadala hud udarec vsem nedržavnim tiskarnam po državi, posebno še v Sloveniji, saj vemo, da je tiskarska 1'metnost ravno v Sloveniji na najvišji stopnji ter skoraj v nobenem oziru ne zaostaja za ono najmodernejših grafičnih ustanov, recimo v Nemčiji.
Znano je, da je država največji potrošnik raznih tiskovin, knjig, brošur itd. Državne dobave bodisi za železnico, pošto in druge urade, so nudile našim tiskarnam v Sloveniji precej dela. Vse to bo sedaj odpadlo, ker pravi projekt v čl. 2: „Državne tiskarne izdelujejo vse tiskarske in grafične potrebe za vse državne urade." Poleg vseh teh del pa ima državna tiskarna v Beogradu izključno pravico:
a) da kot svoj monopol tiska, izdaja in prodaja vse obrazce in formulare, ki se porabljajo za državno in šolsko potrebo;
b) da tiska in izdaja vse šolske knjige in učila državnega izdanja za vse vrste šol;
c) da tiska in izdaja vse zvezke za šole v re-soru ministrstva prosvete.
Dalje lahko tiska državna tiskarna v Beogradu vse zakone, uredbe in pravilnike, in samo ta se smatrajo za avtentična. >
Da bi se ta utis malo ublažil, glasi čl. 6, da državne tiskarne ne smejo sprejemati privatnih naročil, razen z dovoljenjem prosvetnega ministra.
Sedaj si lahko mislimo, kak udarec bo prinesla ta uredba vsem našim tiskarnam, ki se že itak borijo za svoj obstoj. Kdo bo s tem oškodovan? V prvi vrsti tiskarnarji (ki so v veliki večini zadruge), v drugi vrsti pa država suma. ki bo prav gotovo občutno prikrajšana na davkih, saj so po novem projektu državne tiskarne glasom čl. 48 oproščene plačanja poštnine, državnih in samoupravnih dajatev, kakor tudi vseh poslovnih in ostalih taks. Da bodo ta privilegij državnih tiskarn občutili tudi delavci je samo po sebi umevno, ker bo to imelo vsekakor za posledico tudi zmanjšanje obratov ter sledstveno temu tudi odpust delavcev.
Značilna sta tudi čl. 7 in 13. Člen 7 pravi, da morajo državni uradi in ustanove vse svoje tipkarske in grafične potrebe dati v izdelavo samo državnim tiskarnam, pri tem pa jim mo-rojo nuditi dovolj časa za izdelavo (!). Samo v slučaju, kadar državne tiskarne pismeno sporočijo, da naročila ni; morejo sprejeti, se sme naroČilo oddati privatnim tiskarnam. Šef državnega urada, ki bi se pregrešil zoper to določbo, bo odgovarjal disciplinsko in materialno. Čl. 13. pa pravi, da bo vsaka privainu oseba, kateri bi se dokazalo, da izdeluje in prodf.ju tiskovine naštete v čl. 2, kaznovana po določilih kazenskega zakonika.
To bi bile v glavnem določbe, ki najbolj zadenejo tiskarsko panogo v Sloveniji. Vsi lahko uvidimo, da bi ta uredba, če se sprejme neizpremenjena kot je sedaj njen projekt, pomenila hud udarec ne samo za tiskurne pač pa tudi za grafične delavce, katerih je že sedaj precejšnjo število brezposelnih. Upamo, da bodo merodnjni uvideli, kakšna krivica bi le Rodila našim tiskurnurjem in da bodo pruvočos-sno odklonili iz projektirane uredbe določbe, ki bi pomenile gospodurski polom tiskarske obrti v Sloveniji.
Nočemo podcenjevati izdelkov držuvnih tiskarn, pač pa lahko smelo trdimo, da oni še zdavnaj niso iu no lx>do dosegli po kvaliteti izdelave izdelkov, ki jih more nuditi „črna umetnost" v Sloveniji. Poglejmo sumo navadne šolske zveze, da o šolskih knjigah sploh ne go-
Proračun cestnega odbora v Kranju
Starešinstvo okrajnega cestnega odbora v Kranju je obravnavalo proračun za bodoče leto 1958-39. Proračun pride v kratkem tudi pred odbor, ki se bo končno veljavno izjavil o predlaganem proračunu. Iz proračuna posnemamo samo važnejše podatke.
Vsi predvideni izdatki znašajo skupno 2,695.329 din, proračun pa predvideva ravno toliko dohodkov. K tem prispeva cestni odbor z enako doklado kot dosedaj vsoto din 659.492, in sicer s l6°/o doklado na neposredne dokladam podvržene davke.
Iz proračuna samega se vidi v glavnem, kaj vse namerava cestni odbor zgraditi odnosno popraviti v bodočem poslovnem letu. Med najvažnejše projekte vsekakor spada nov železo-betonski most čez Kokro v Lajhu pri tovarni Standart. Proračun za ta most je že narejen ter znaša 600.000 din, h kateri vsoti bo prispevala polovico banovina, ostalo polovico pa bo kril cestni dbor. S tem bo končno vendarle rešeno vprašanje mostu čez Kokro tudi za težji tovorni promet, saj se je bilo zdaj bati tudi večjih nesreč radi nepripravne lege mostu kakor tudi krivine, ki jo ima cesta, predno pride na most. Da se bo to odklonilo, se bo most na levi strani Kokre pomaknil malo nižje.
Kot druga važna pridobitev se lahko smatra propust v Zg. Brniku, za katerega je predvidena
vsota din 70.000.—, h kateri prispeva tudi banovina polovico.
Gradbeni skladi za dela, ki se nameravajo v prihodnjem letu so sledeči:
Garaže in skladišča    .    .    . 100,000,— din
Modernizacija dovozne ceste k železniški postaji v Kranju ,    .   .   ,    , 150.000,— din
Tlakovanje dovozne ceste pred železniško po-ltajo Tržič 20.000.— din
Preložitev banovinske ceste Kranj - Besnica pri železniški postaji Sv. Jošt   .  40.000,— din
Banov, cestarska hiša na Golniku 30.000,— din
Podpore občinam za vzdrževanje občinskih cest 32.000.— din.
Za vzdrževanje banovinskih cest so predvideni sledeči izdatki: osebni izdatki 7.480.— din, upravni stroški 20.000.— din, materialni izdatki pa znašajo 1,356.000 din. Od te vsote odpade za nabavko gramoza vsota 514,000 din, na opor-ue in podporne zidove din 93.600.— na ograje din 60.000,—, na propuste din 50.000.—, za valjanje cest Kranj - Šenčur, Kranj - Kokrica in Trboje - Smlednik din 300.000. Stroški za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam Kranj, Tržič, Naklo in Duplje 40.400.— din.
Kakor se vidi iz gornjega, je okrajni cestni odbor napravil program za bodoče leto, ki bo prav gotovo več ali manj vse zadovoljil. Upamo, da bo tudi v stanju program točno izvesti.
je bila srednja, vendar je imel kmet zlasti krompirja in fižola tudi za prodati. i
Tako približno prejšnje leto za nas Ločaae. Bog daj, da bi bilo to leto še srečnejše!
Vestno
Škofja Loka in njen okraj v I. 1937
Če pogledamo v najbližjo preteklost, vidimo, da je bila ta pred lanskim letom dokaj burna. Kakor so pomenila leta od 1931 — 1935 za nas veliko negotovost, trpljenje preganjanje in nazadovanje prav v vsakem oziru, tako je bilo leto 1936 bojno leto, leto, v katerem se je naš r.arod, posebno pa še naš okraj temeljito otresel tiranov in obračunal z njimi v korist nas vseh   in vsakega posameznika.
Leto 1937 pomeni za Skofjo Loko prav v vsakem oziru velik napredek in to najsi bo v kulturnem, političnem, socialnem ali kakršnemkoli oziru.
Po letih tiranije so v 1. 1936 obnovljena kulturna in prosvetna društva zopet zaživela " 1 1937 z vso silo. Dih prosvete je šel zopet z <so dinamično silo med naše ljudstvo. To dokazujejo ogromni prosvetni tabori v Stari Loki, Skof-ji Loki, Gorenji vasi in Železnikih, ki so razgibali prav vse, kar čuti še slovensko in ka-liško. To dokazuje nov prosvetni dom v Stari Loki, novo Prosvetno društvo pri Sv. Duhu in če hočete tudi nov prosvetni prapor v Škofji Loki. Tlačena od lastnih bratov Slovencev, ki pn našega svetega imena niso vredni (kar sami dobro čutijo, zato si nadevajo drugo ime, da tako izdajajo svoj rod), je tudi pri nas vstala naša slovenska prosveta v novo, lepše in krep-kejše življenje, da seje med narod vero in kulturo, brez katerih nobenemu narodu ni obstoja. Mlada srca, oklenite se naših društev, saj so vam mati in oče, da boste ostali tudi v srcih in dušah Slovenci in katoliki.
Tudi v političnem oziru pomeni leto 1937 za Loko i„ okraj velik napredek. Samostojnost, katero si je priborila Loka v 1 1936., se je v preteklem letu poznulu že povsod z velikim koristmi. Dobili smo ? glavarstvom lastni cestni odbor, lastni trgovski gremij, katastrsko upravo, vojaški referat, bonskega svetnika, lastne zastopnike v raznih gospodarskih zbornicah TOI in KZ, ki zastopajo potrebe Loke in njenega okruja. ZLsti je naš okraj veliko pridobil z lastnim cesinim odborom, ki je znal pod vodstvom  zelo  ogilnega  načelnika,  skoraj bi
rekel preobraziti lice našega mesta v k*atki dobi enega leta, ne da bi le za 1% povišal prejšnjo cestno doklado. Vsak naj pogleda samo malo okoli sebe, pa bo takoj videl 2 nova mostova v vrednosti 1,100.000 din, popravo ceste po Selški dolini, znižanje klancev v Poljanski dolini in še nešteto drugih manjših del, ne vštev-ši vsa druga redna in stalna popravila. Z osob-jem na cestnem odboru pa je Loka in njen okraj pridobila tudi ljudi, ki so sposobni z lepimi načrti in z načrtnim delom preobraziti njeno lice v lepem narodnem slogu pa vendar ustrezajočem modernim predpisom. S tem bo Loka silno pridobila na tujsko-prometni privlačnosti. V tesni zvezi s tem politično-gospo-darskim napredkom je tudi velik socialni uspeh, ki je bil dosežen v letu 1937. s tem da v našem mestu in tudi v njegovem okraju v tem letu ni bilo brezposelnosti. Ravno nasprotno, delavcev je primanjkovalo, zlasti sezonskih. Dobro posledica tega se čuti zlasti sedaj pozimi, ko vendar ni po mnogih družinuh take revščine kot je bila prejšnja leta. Nekaj so k temu pripomogli zlasti obe tekstilni tovarni, zlasti „Intex", manj pa Brumen-Thaler, največ pa velika javna dela, ki so se izvršila v I. 1937. pri nus. Vse občine, zlasti pa škofjeloška, so pola-gule mnogo pažnje na to. Povsod se je delalo, pa se bo še delalol Na vidiku so velika javna dela, cestna, banovinska, občinska itd. kakor na primer, gradnja Studenškega mostu v Škofji Loki, temeljita poprava ceste mimo kasarne, tlakovanje kolodvorske ceste, nadaljevanje regulacije sotočja obeh Sor, gradnja ceste Črni vrli — škofjn Lokn z železobetonskim mostom v Podpulferci, nadaljevanje popravila selške ceste, itd. Dela ne bo zmanjkalo. Le dobre volje je treba tako pri delodajalcih, kakor pri delavcih, ki morajo biti hvaležni onemu, ki ima največ zaslug pri javnih delili tu pri nas. Kaj se je preje delalo? Nič! In se ne bi nič delalo, če bi ostali na krmilu ljudje, ki nimajo smisla za blagor naroda.
Tudi gospodarstvo se je krepko dvignilo pri nus v 1. 1937. kar se čuti zlasti na žagali. Letinu
vorimo! Mislimo, da je to tudi precej vnžen moment, ki se gu ne sme zupostuviti, kakor se tudi ne srne zanemarili skrb in briga, da v bodoče sploh ne bi več dobili slovenskih šolskih knjig, ki so monopolizirane za državne tiskarne. Kakšna pa je slovenščina državnih tiskom ve povedati že otrok ljudske šole. Slo-veniju s svojo veliko davčno močjo pač more
in sme zahtevati to od države, da si državni uradi preskrbijo tiskovine in knjige tam, kjer urndujejo, in t jeziku, ki ga govori slovenski narod. Projektirano uredba Je nov udarec slovenskemu gospodarstvu, to bo nova lavorika centralizma, ki ga že tako težko prenašamo in čigar slube posledice se kažejo že no vseh poljih.
službovanje
V sredo sem se peljal z večernim brzovlakom iz Ljubljane na Jesenice. Kmalu, ko je vlak odpeljal iz Ljubljane, je prišel v voz orožnik, ki je pregledoval potnikom pakete, se zanimal za njihovo vsebino, obenem pa je potnikom, ki so potovali v inozemstvo, vzel njihove potne liste.
Povdariti pa moram, da orožnik tega svojega posla ni opravljal v spremstvu sprevodnika in vse skupaj ni imelo noben poseben služben značaj.
V našem oddelku se je peljal tudi mlad fant, najbrže neki tiskarski vajenec z aktovko. Fant je orožniku na vprašanje odgovoril, da ima v aktovki knjige in korekture, katere nosi od avtorja v tiskarno. Orožnik je postal pozoren, pri fantu je izvršil osebno preiskavo, pregledal vse okoli sedeža ter ga končno odpeljal s seboj proti koncu vlaka.
Zanimal sem se za usodu fanta, enako tudi za njegov tako obtežilni material, ki ga je po mnenju orožnika imel pri sebi.
Ko Je orožnik pobiral potne liste po vlaku, mu je moral fant ves čas slediti. Ko sta prišla do zadnjega voza, ga je oddal službujočemu detektivu, ki ga je ponovno preiskal ter ga odpeljal s sr boj na Jesenice. Fant se je nekaj časa čudil temu postopanju, ko pa je videl, da je vse ugovarjanje brez uspeha, se je udal v svojo usodo. Fant je imel menda pri sebi grafično izdelan diagram v raznih barvah, ki je vzbudil posebno pozornost organov javne varnosti. Zanimali so se, kdo ja to naročil, zakaj se tiska, v koliko izvodih, kdo bo razpečeval in podobno. Fant je odgovarjal kakor je pač znal, vendar je moral končno vseeno odpotovati na Jesenice mesto v Kranj.
Drugi dan zjutraj sem videl fanta na Jesenicah, kjer je čakal na odhod prvega jutranjega vlaka proti Ljubljani. Zanimalo me je ali so ga sami izpustili in zakaj so mu delali težave v vlaku, posebno pa me je interesirala vsebina korektur, zlasti pa še oni usodepolni diagram. Zvedel sem, da ga je komisar na Jesenicah, takoj izpustil, čim je videl, za kaj gre, orožnik pa mu je dostojanstveno pojasnil, »da su morali videti, šta je to tako šareno". Videl sem tisti nesrečni diagram ter sem osupnil, ko sem videl, da je tako velik sum vzbudil diagram organizacije Katoliške akcije v Sloveniji. Tudi korekture niso bile ničesar drugega kot pravila K. A.
Seveda fantu niso na Jesenicah postregli I lepo posteljo in večerjo, temveč je moral noč deloma presedeti, deloma preležati na klopi. Velikodulno so mu pa dovolili brezplačno vožnjo do Kranja, do kamor je bil prejšnji večer namenjen.
Znkuj je do vsega tega prišlo, si lahko vsak misli. Popolno nepoznavanje stvori od orožnika in detektiva, človek bi skoraj mislil ..nepismenost", saj ;e na diagramu z lepimi črkami bilo tiskano ..Katoliška akcija v Sloveniji", — bi bilo lahko zu funta še usodepolno. Če bi bil službujoči orožnik Slovenec, se kaj tukego prav gotovo ne bi moglo zgoditi. Kako pa taki slučaji škodujejo našemu ugledu v inozemstvu, so dokuz potniki — inozemci, ki se niso mogli dovolj  iiočuditi tako ..vestnemu" službovanju.
Nehote sem se spomnil onega dovtipa, ko je zajec bežal na Madžarsko...
Svoji k svojimi
To je /elo lepo geslo, ki se ga pa naša javnost zeio nerada drži. So pa zopet slučaji, ki jasno ko/ejo, da he to lepo geslo upošteva pri nekaterih. Nuj navedemo sledeči slučaj:
Po zlu slavni JevtlČev režim smo na kratko imenovali ..butinuški", ker je mnogo operiral z balkansko ipeeisJitotO — batino. Nekateri pristaši Gottlieb Dilligovegu režima, so se t ! t
ŠffcAN 2
»GORENJEC«
sprijaznili s tem režimom, da se Se sedaj ne morejo ločiti od njega: toda ne od Gottlieba, ki so ga takoj pozabili, ko od njega niso imeli več koristi, temveč od batin. v
Pri Kranju je. znana tovarna, v kateri vlada še vedno — b^tina.^ Morda se bo kdo čudil, kako je (p mo^e^ saj nismo več pod Billigom ali pa v srednjem veku. žalostno ali resničnol V tej tovarni imajo mojstri tako oblast, da delavstvo celo pretepajo, da se o brezobzirnem in drugače surovem postopanju sploh ne govori. Kjer vladajo take razmere, tam tudi pozitivni zakoni ne pomenijo dosti, saj tam celo odpovednega roka za delavce ne poznajo. Mogli bi našteti še precej takih in podobnih krivic nad našim človekom, smatramo pa, da bo to dovolj, da oblast naredi temu konec. Delavstvo je pač tako zastraženo, da si ne upa puiskati zaščite pri oblasti (potem si samo. izbere neprestovoljni dopust), da bj ona „moža krsta" naučila, da se pri nas odrasli ljudje ne krščujejo še enkrat, pač pa morda še na — Češkem?
V. D. ' (
Cvfcike s pasjega »grobišča"
Kar težko si je predstavljati pariško ŠDee.e-rijsko trgovino ali bife brez zavaljenega in pisanega, mačka, ki se leno sprehaja po proda-jalnih^mizah^li dremlje med blagom, . ,jja ,prav tako težko si je tudi predstavljati ^egenerifiani pariški zakonski par brez izredno negovanega psička, ki ga povsod namesto otroka,, vodita ..narodna" zakonca. Seveda tudi v restavracijo.
, Toje sem, doživel: Mjad zakonski par nride v Restavracijo, Milostljiva drži v naročju »pinča", kj pa ima silno dolga ušesa. Katere pasme bi mogel biti, to bi izvedeli le pri pravem pasmo-logu. Pa, naročita okrepčilo ta dva zakonca. Zenka d0!5' vrček hladnega, piva, bilo; je vroče tedaj. Mož pa dobi ,skodelico kave, katero je moral, deliti,(s psičkom in ga držati za ušesa, da jih ne bi, umaza)...
,f rav, tako, svojih dražestnih psičkov in mačk P ti ri/.uu ne. zapusti tudi pp »smrti". Za te svoje ljubljence so pripravili na otoku Seine v pred-mestju^ Clichy(divno urejeno »posmrtno počivališče" aLi pokopališče, če hočete.
Proti plačilu 1 franka je „prost vstop". Kar obstaneš nad skrbno negovanimi mačjimi in pasjim grobovi. Ponekod so prav umetniško
"fttldotnri*r<lii  tnhbn       m   «vnir ~h_
izdelane »grobnice". Celi pasji rodovniki so vklesani v spomenike. Tudi emajlirane slike preminulih „cortlčkov" najdeš na njih. Cvetje v loncih in gredicah nikjer ne manjka. In čitaš lahko razne napise na teh spomenikih:
*
V spomin Chati: mali zelo ljubljeni mačici. Skrivnostno je prišla k meni na božični večer A. D, 1925. Zapustila me je na vigilijo Vseh svetih A. D. 1936... Marquise de Charette.
*
Doja*— ti tako ljubljena. Ti tako dobra. Ti ^ako lepa. Moja edina tovarišica v dnevih samote. — , Y ,7 letu. — Vedno te objokujem. (Dora je psica bernardinske pasme)
*W '.       m. v'fc •) 4-
Paulo — večna obžalovani. 1936.
*
Krasen spojaenik, poln cvetja:
Našemu malemu Jimiju, malemu angelčku,
zelo ljubljenemu. — 10. let 4 mesece.
Na tebi ni bilo nikdar drugo kot samo ljubkost i" lepota. Ti si bil čisto majhen, pa si zapustil neizmerno praznoto. Tisti, ki so te ljubili, te nikdar ne pozabijo.
*
Tubul — Tvoj pogled, tako nežen in globok, je izražal boljše misli kot človeške ...
Dickf Obžalujem, če sem te kdaj kazpovala. Zdim se sama sebi brezčutna, če ;em te karala. Tvoje slabosti bi me morale umiriti.
*
Draga moja Nini. Ti si bila 11 let svojega življenja moja edina tolažba. Moje solze za Teboj se bodo posušile šele z mojo smrtjo. 1934.
*
In še in še podobne cvetke. , | fri vsem tem se neha — človeška pamet. Vendar bi se že tudi pri nas dobile tak|ey ki bi bplj skrbele za pasje in mačje grobove kot za grobove svojih, staršev ln svojcev, kaj še-le za grobove nepoznancev. Pa recite, če ni res! Saj se je zgodilo nekoč, da je prišla k duhovniku neka dama vsa objokana in ni dosti ms"'
Plesne obleke
izdeluje hitro in poceni
Justina Jakofčič
lstotam se sprejme učenka
kalo, da ni prosila opraviti mašo za — pokojnega psička!
Zdaj pa se smejte ob vonju teh cvetk ali pa kihajte ali pa se jokajte, kar hočete, storite...
Krščanski juHak
!H taučžnec
Meseca novembra je poteklo (iMei let, ko je pred puškami mehiških boljševikov umrl junaške smrti sloveči jezuitski paier Mihael Pro. Njegova slava in čast je medtem šla po vsem svetli. Doživljaje in napore svojega požrtvovalnega duhovskega delovanja pa pater Pro sam opisuje v pismih svojim prijateljem. Kdor imu še kaj smisla za pogum in zvestobo, tu se bo lahko sam navduševal ob teh pismih, iz katerih posnemamo nekaj odstavkov:
.... Ker se je razvedelo, da bo v kratkem ustavljena vsakršna služba božja, so zadnje dni od vseh strani vreli k meni t.soči vernikov, da bi mogli prejeti sv. zakrumente. Takrat sem. moral spovedovati od pol 6. ure zjutraj do 11 dopoldne ter od pol 4 popoldne do 8 zvečer. Bil sem še precej slab, ker sem zadnje čase, ko sem bil v Evropi, preživel v bolnišnici. Zato se je zgodilo, da so me dvakrat nezavestnega nesli iz spovednlce ... Vkljub veliki pazljivosti policije morem vseeno krščevati, poročati ter obhajati in previdevati umirajoče. Dvakrat so policaji prišli tjakaj, kjer sem ravno opravljal službo božjo. Nekoč je bilo to ob pol 7 uri zjutraj v »evharistični postaji". Pravkar sem obhajal ljudi,, ko je pritekla dekla in klicala: »Policija prihaja!" Ljudje so se zbegali in pobledeli. »Ostanite mirni!" sem jim rekel. »Raztresite se po vsej hiši ter ne delajte ropota." Oblečen sem bil v sivo obleko. Naglo sem Najsvetejše skril na prsi ter sprejel policijo, ki je medtem prišla v hišo.
Policijski poveljnik je dejal: »Tukaj obhajajo službo božjo!" — „Ne!" sem odgovoril. On pa je dejal: »Povelje imam preiskati vso hišo, sledite mi!" — »Kaj neki ,am je prišlo na um! Jaz naj bi šel z vami? Na čigavo povelje neki? Sami pojdite po hiši. Če kje najdete kako službo božjo, pa mi sporočite, da pojdem še jaz k maši!"
Začeli so preiskovati hišo. Da bi preprečil kako nerodnost in kaj hujšega, sem nazadnje tudi jaz hodil z njimi in jim kazal, kaj je v kaki sobi. Ker pa sem takrat sam bil prvikrat v tisti hiši, sem jim pokazal spalnice; ko smo odprli, smo šele videli, da je pisarna. Nikjer
niso našli nobenega »župnika". Nazadnje so dva policaja postavili pred vezna vrata. ju/, pa sem med tem naglo v sobi razdelil vernikom še ostale posvečene host je ter odšel, ne da bi me bili spoznali.   ^Zupnifca" seveda niso našli.
Ko sem drugič pekoč šel v neko predmestje niaŠevat, sem naenkrat prea seboj zagledal dva policaja, ki sta 4ražilu hip, v kateri bi bil moral ^aŠevati. „Seda^ si ^a izgubljen!" sem si mislil sam pri sebi. Če vstopim, bi jne imeli, '■če bi se vrnil; fil bil strahopetec. Nisem pa mogel na cedilu pust.ti ljudi,- Ki so v hiši mene čakali. Zato sem pogumno stopil ,pred oba policaja, nekoliko odprl suknjič, kakor bi jim hotel nekaj pokuzati. Pri tem sem jima rekel: »Tukaj notri pa bo nekaj plenu za lov!" Oba sta mi salutirala ter me pustila, da sem vstopil. Mislila sta pač, da sem detektiv in da sem jima hotel pokazuti svojo uradno označbo na suknjiču. ,.St;daj bi bilo res nekaj plena za lov", sem si mislil, ko sem tekel po stopnicah navzgor. Nisem mogel brati sv. maše, ker so bili ljudje preveč razburjeni. Hoteli so me skriti v omaro za obleke. Dopovedal sem jim: »Saj smo docela varni, ker pol ciju sama varuje hišo!" Nič ni pomagalo. Silili so me, naj se skrijem na balkon. Zato sem slekel svoj tulur, ki sem ga v hiši že oblekel, ter sem odšel. Oba policaja pri vratih sta mi strumno salutirala, jaz sem se jima zahvulil in izginil.
V premnogih ječah sem že spovedoval. Da, tamkaj sem največkrat, ker so ječe polne katoličanov. Jei .kom prinašam obleko, posteljnino, plašče, denar, cigarete in cigare, včasih pa kar vse skupaj. Ko bi čuvaji vedeli, kdo sem!
Nekaj smešnega, kar bi se bilo pa lahko žalostno končalo, se je zgodilo prvi večer tečaja duhovnih vaj. Ob pol 10. zvečer sem odhajal, še ves razgret od govorjenja. Bil sem docela podoben kakemu postopaču. Pred menoj sta stopila čez cesto dva dedca ter me čakala na vogalu. Sam sebi sem dejal: »Ljubi moj, sedaj se poslovi od življenja!" Toda zvest pregovoru, da je igro že napol dobil, kdor se je kake reči pogumno lotil, sem stop 1 k njima in ju prosil, naj mi dasta vžigalico. Odgovorila sta mi: »Tamkaj je trgovina, kjer jih lahko ku-
Črne suknje za ženine, klobuke ln vsakovrstno  perilo dobite v veliki izbiri pri
Albinu Jazbecu
v Kranju
Gorenjci nosilo TIVAR-jeve obleke, ker so dobre in poceni
T I V A R OBLEKE
ai   94  !j».th >
rana
Mimiea Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dulje)
»Videla bosta, da mu bo Hartman pokazal pot k vragu. Opravili niso nič, drugače bi bili že doma."
Tovariša mu nistu odgovorilu, Jurij je vrgel pest tresk na ogcuj. Tomuž je čakul odgovora, potem pa jimu je polglasno zabrusili
JšlevoJ"
»Kdo bi se z bikom bodel," je dejal Jurij in je pogoltnil jezo. »Grajski kruh jem, kaj se bom prerekal z njimi?"
»Zanič sta, pa je. Ko bodo kmetje napadli gradove, bosta vidva gotovo za grujske nesla kožo na prodaj, da vama jo dodobra ustrojijo."
Hlapcu mu nista marala oporekati. Prvi je leno zazehal.
»■Uh, spat bi šel rad."
.Zdajle so komaj kure zutisuile oči, nikar da bi že pošten kristjan legel. In imuš putrh, izpij, če je še kaj."
Hlapec je vlival vino vuse, Tomuž pa je dalje modroval: »Ce je človek zaspan, ga vino čisto zvedri. Pred leti
smo pni po
roških    r 2 d O V i h, kskor nreenšenn zomliu.
Po tri, štiri dni in noči smo srkali kapljico zlato; pa mislita, da je katerega spance zmogel?. Kaj še! Tako svežega in zdravega se še nikoli nisem čutil, kukor tiste dni."
»Vino je res zdravilo," je pritrdil hlapec, »samo preveč ga ne sme biti. Vsaka stvar škoduje, če jo je preveč."
»Res je. Poznal sem grajskega valptn, na Turjaku sva bila skupaj in nek:ij majolk sva izpraznila. Pila pa nisva kislega vina, kakor tu, ampuk sva srkula vince, kakršnega bi se sam bog ne branil. Ko sem odšel s Turjaka, sem zvedel, da se je valpet čisto zupil. Nekega dne je v pijanosti strmoglavil s konja in si zlomil vrat." \, Tovariša sta mu pritrdila, govoriti se jima ni ljubilo. Vsi trije so gledali v ugašajoči plamen in nestrpno pričakovali prihoda biričev. Tedaj je pod vrati nekdo poklicni:
»Hoj, klade zaspane, da bi vos vrog, odprite mi vendar!"
»No, kdo pa bo to?" se je Tomuž drutnil iz misli.
»Potnik, ki prosi prenočišču," je meni! Jurij.
Vsi trije so prisluhnili stražurjevemu vprašan ju:
»Kdo si in odkod prihajaš?"
Od spodaj se je čul odgovor:
»Odprite! Kaj ne poznaš Kamniškega Anžona?"
»No, Bog te sprejmi," je dobrovoljno dejal stražar in most je padel po tečajih na nasip.
Kamniški Anžon je prešel dvorišče in se ustavil pri onih treh.
»Glej jih, valjajo se po tleh kot martinčki na soncu. Ni vam sile. A jaz sem danes prehodil pot z Bleda v Bohinjsko Bistrico in zdaj spet nazaj. Pošteno sem zbit in truden." t
»Ali kaj veš, kako so opravili nuši biriči, ki jih je poslal gospod, da prepode sejmarje?" je hitro vprašal Tomaž.
»Nič ne vem," je Anžon nejevoljno otresel z glavo. »Srečali smo v Nomnju tri biriče, toda sami lahko veste, da pošten človek z biričem in s hudičem nima nič opraviti."
»Lej ga, Anžon, nikar preveč ne zabavljaj," mu je v šali Jurij zapretil s pestjo.
»Kaj mi boš žuga!, purgar grajski," se je smejal tovornik. »Kamniški Anžon se še treh takih ne ustraši."
»Ce mu nič nočejo," se je smešno branil hlapec,
»Če mu hočejo ali nočejo. Nekateremu razbojniku sem že preštel rebra, ko nas je ustavil na cesti, zato se tudi tebe ne bojim. — Tura na tleh imate putrh. Žejen sem in l>om pil."
»Ni vina v njem."
»Če pijete mleko, ga dajte še meni."
»Prazen je, saj sem ti povedal." r .
»A, tako. Za lenobo pijete vino iz grajske kleti, tovorniku, ki prileze po tem strmem bregu, pa ničesar ne privo ščite. Lepo spolnjujete božjo zapovedi, ua bi vas zlodej vzel." ,
»Kuko pa du nocoj prideš na grad?" je vprašal Tomaž.
»Tebe nisem prišel iskat, ker se, za tuke ljudi ne menim," je nejevoljno odgovarjal mludj tovornik.
»Kar tako vendar nisi prišel," je ugovarjal hlapec.
»Mar moraš vse vedeti, motpvilo nerodno? Petdeset srebrnih iolnrjev imum dobiti na grudu, po te sem prišel."
»Ah. tovorniki imate srebra, kukor toče," je vdihnil Tomuž. »Zgrešil sem v mladih letih, ker nis<m šel k tovorni-nikom."
»Ali sj. na kmetih rustel?"
»Kukor ti," mu je odvrnil Tomaž.
Anžon se je glasno zusrnejul,
»Kuj ti veš, siromak, Jaz sem vnuk svobodnjuka iz Kam niku. Anžon ni v otroških letih tekal zn ovcami, ker je oče ime! nekaj srebra /u pasom. Tebi se pa vidi, da si rustel nekje v odijiidenili hribih, ki jih je Bog nevodosnu iz košu stresel,"
..Anžon, ti nocoj samo zbudaš." »Saj nisem jež."
»Zabrodi nam še o tovornikih katero."
..Zukaj pa ne. Nekatero pametno in neumno vam bom še
povedal, samo prijelo se vas ne bo nič. Na vas vidim, da ste vse bolj zabiti kakor moj konj, ki mu že vseh zadnjih zob manjka."
»To si pa modrijan," je užaljeno vračal Tomaž.
Anžona pa ni to ugnalo v kozji rog.
»Modrijani imajo sive brade in ne pušeljcev, zato ne vem, kakšna živina ste."
Hlapce so take besede močno dražile, toda poznali so veselega Anžona in mu niso zamerili.
»Kje pa so tovariši?" je vprnšul prvi hlupec.
»V hlačah in v koži prav gotovo. Če pa še več hočeš vedeti ali jih nemara celo videti, tedaj pojdi na Bled v gostišče."
»Aha, jutri pojdete dalje?"
»Mhm. — Kje pa imate dekleta?" se je domislil Anžon.
»Spat so šle ali pa se po kuhinji vrtijo. Glejte, pravi čudež se je zgodil! Kumniški Anžon vprašu po dekletih!"
Tovornik je ošinil hlapca s strupenim pogledom.
»Tako si neumen kakor sneg pozimi, ki bi ga ne bilo treba, nikoli. Mar meniš, da se ženim? Ilvalu Bogu, Anžon ima šej nekaj zdrave pameti v glavi, pri vas pa tega ni opaziti."
»Anžon, nocoj imaš presneto strupen jezik." ,„Kako bom pa govoril s takimi, kakor ste vi. Besedo zastavita tuko, du je živ človek ne zna prijeti na pravem koncu. Res vas ne morem več poslušati. Grajski gospodje menihi še ne spe?"
»Glej, okna so še razsvetljena," je Tomaž noknzn] grad ! »K njim pojdem, morda se bo dalo govoriti z njimi bolje kukor z vami," je menil Anžon in se odpravljal.
,,Pu še njim kakšno žultavo povej!" jo klicni Tomuž za njim.
»Tuko, du jih bo zu ušesom bolelo," je pridejul Jurij.
»Suj že vas od lenobe boli za ušesi," je dejal sam sebi Anžon in hite! po stopnicah v grad.
Oni trijo so obležali pri ognju in so nestrpno pričakovali, kdaj se vrne Anžnn z gradu. Ogenj je prasketal in korak stružarja se je čul. Od spodaj je dihal hlad, jezerski valovi so lepe {al I in so poljubljali med seboj. Sredi jezera se je* belilu cerkvica, z druge struni je brlela luč; nn bregu je počivala široko raztegnjena domačija svobodnjaka Podgorca. Čez jezero se je culo srdito pasje bevskanje črnega kodru, ki je čuval širno lastnino. Ob jezeru so mežiknle luči po revnih, lesenih tlačanskih hoeoh. Iz gostišča je svetilo luč iz vseli oken. Pod košnlo lipo so sedeli blejski funt-je, prnv nn grnd je odmevalo glasna pesem.
»Dolgo gu že ni z gradu," jo dejal Tomaž.
»Zdaj jih bo povedal gospodom, da bodo kar strmeli. Se gospod Puchelm se bo smejal," je menil Jurij.
(Dalje.)
►GORENJEC«
stran 3
Največji popusti za
ženine in neveste ~1S3
Priporočamo  Vam, da kupite  balo  samo v najcenejši  manufakturni trgovini
LOGAR & KALAN, KRA^J. Glavni trg
lastnik: SREČKO VIDMAR Nevesta! Najlepšo balo boš imela, če pri Logar&Kalan jo boš vzela!
pite!" šel sem, ona dva pa za menoj. Hodil sem vse križem, ona dva tudi. Sedaj pojde zares — sem si mislil. Najel sem si avtotaksi, ona dva tudi. K sreči pa te bil moj šofer katoličan. Ko sem mu razložil svoje stanje, mi je mož bil takoj takoj ves na razpolago.. »Torej glei, prijatelj!" sem mu naročil." Tamle na vogalu boš vozil malo bolj počasi, jaz pa medtem skočim iz avtomob.lu, nakar boš začel voziti z vso naglico...!"
Svojo čepico sem vtaknil v žep, odpel sem telovnik, da se je pokazala bela srajca in skočil ven. Naglo sem bil zopet na nogah ter sem se naslonil na neko drevo v bližini, vendar tako, da sta me onadva lahko videla. Eno sekundo kasneje sta se ona dva v naglem diru pripeljala mimo. Blatnik se je skoro zadel ob mene. Tudi videla sta me, vendar nista slutila, da sem to jaz.
Zavil sem na desno, kar pa se mi ni tako posrečilo, kakor sem si želel. Moj padec na koleno me je šele edaj začel občutno boleti...
Nihče ne ve kje stanujem. Na štiri različne
kraje prejemam svoja pisma, poročila, vprašanja in darove za revne družine, katerih moram sedaj 23 z vsem oskrbovati. Sedaj z rokami sam lahko otipljem, kar sem včasih prebiral iz življenja svietnikov. Včasih nitii lic vem, kako, kdaj, od koga sem prejel 5 kg sladkorja, snope čebule, zavoje kave, čokolade, riža in celo vina. In božja Previdnost je vedno tako dobrotljiva, da mi moje zaloge vedno sproti polni.
Katoličani so se začeli braniti Callesu. In maščevanje vlade bo zaradi tega strašno. Zlasti tukaj v Mehiko. Prve žrtve bodo tisti, ki svoje prste polagajo na verske razmere. Jaz pa nisem polagal le svojih prstov, marveč celo roko. Zato me čaka usoda, da bom eden prvih ali pa zudnjih. Toda pri tej misl; se čutim mirnega in varnega. Ce bi pa kdaj tako daleč pr.šlo, tedaj molite zame!"
Dne 23. novembra je poteklo 10 let, kar je do tega prišlo in je p. Mihael Pro izkrvavel pred puškami komunističnih trinogov kot junak in krščanski mučenec.
—■——
Tedenske novice
KRANJ
Kraji Prebačevo, Trboje in Smlednik, ki so sedaj, odkar je odprta cesta Kranj—Medvode— Ljubljana, izgubili stalno avtobusno zvezo z Ljubljano, bi radi, da bi spet vsaj eden redni avtobus vozil skozi te kraje v Ljubljano. Zvedeli smo, da sta obe avtobusni podjetji Goričan in Pernuš iz Tržiča zaprosili, da bi lahko obdržali staro progo, vendar še doslej nista dobili odgovora. Ti kraji v resnici potrebujejo redne avtobusne zveze, ker so preoddaljeni od vlaka.
Tekstilna šola v Kranju zelo lepo napreduje ter je strokovno izobrazila precejšnje število naših ljudi, ki pač ne zaostajajo za raznimi inozemskimi »specialisti". Vendar tovarne še vedno nočejo priznati našim ljudem onih sposobnosti, katere v resnici imajo, temveč jih podcenjujejo, poleg tega pa še smatrajo kot neke vsiljivce, ki jim je samo namen razkriti skrivnosti njihove specializacije, ki jih pa v stvari nikjer ni. Čeprav s" jasni predpisi o bivanju tujih državljanov pri nas. se to na vse mogoče načine hoče izigravati. Določeno je, da mora vsak inozemec izučiti vsaj enega našega človeka v stvari pa izgleda popolnoma drugače Ce opazijo, da se naš človek res trudi, na »skrivnosti" njihovega specialnega dela, ga takoj pri merodajnih očrnijo in prikažejo kot ne vem kakšno strašilo, ki bo še v veliko škodo podjetja. Kaj se pa takim zgodi, si vsak sam lahko predstavlju. Dobro bi bilo, da me-rodajne oblasti izvrše temeljito preiskavo dovoljenj vseh »specialistov" po kranjskih tovarnah.
Zakaj bi trpeli na nogah bolečine vsled kurjih očes, trde kože, zaraslih nohtov, če Vam pri BATI vse te bolečine odstranijo z masažo vred za Din 10"-.
BATA. Kranj
Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča kandidate za pomočniški izpit, naj se najkasneje do srede 19. t. m. prijavijo v pisarni združenja med uradnimi urami.
Dvorišče, iz katerega se pride v tobačno zalogo in k finančni kontroli, je v času hudega mraza pravo, toda zelo strmo in nevarno drsališče. Led je umetnega značaja, proizveden iz dalmatinske™ vina. zato se ne čudimo, da ni nikogar, ki bi merodajne, na to prometno točko opozoril. Tujski promet!?
„Tako lepo pa že dolgo ni bilo", so govorili ljudje, ko so v nedeljo odhajali iz Ljudskega doma od predstave Hasanaginice. Igra, globoka in tud" vzgojna, nam veliča ljubezen matere do svojih otrok; obupen položaj žene muslimanke, ki jo mož. brez vzroka spodi z doma.
Ker so se mnogi morali vrniti ne da bi videli predstavo, ker so bile vse vstopnice razprodane, je Prosvetno društvo odločilo, da igro ponovi še v nedeljo dne 16. januarja ob 4. uri popoldne. Preskrbite si pravočasno vstopnice v predprodaji pri »Hinkotu pod kostanji", v nedeljo pa v knjižnici Ljudskega doma!
Kapelico Lurške Matere božje na Strossma-jerjevem trgu so začeli podirati , torek 12. januarja, da bo prehod na novi most mogoč. Kam bodo kapelico prestavili še zaenkrat ni znono. Na praznik sv. Rešnjcga Telesa bo kljub temu nn tem mestu blagoslov, ker bodo tukaj napravili vsako leto oltarček. Sedaj je že prost
prehod med župnišcem in škofijo, vendar vozovi še ne morejo čez most, ker dohod še ni popolnoma urejen.
Poledica zakrivila avtomobilski karambol. V nedeljo zvečer in v ponedeljek zjutraj je bila po vsej Sloveniji kakor tudi v Kranju poledica, taka, kakor bi človek hodil po steklu. Ljudje so hodili z največjo previdnostjo, kljub temu je bilo nešteto padcev. Največji reveži so bili stari ljudje, ki so morali ponekod hoditi kar po vseh štirih, če so hoteli prinesti domov zdrave ude. Pravi križev pot je bil v nedeljo in ponedeljek na Gaštejskem in Jelenovem klancu, ki sta se kar svetila od ledu. Ko se je vračal proti večeru avtobus, ki vozi na kolodvor, v Kranj, ni mogel zvoziti po klancu navzgor prej, dokler ni nasul šofer peska. Radi tega ni isti dan več vozil na kolodvor in nazaj, dasi bi ga vprav ta dan ljudje najbolj potrebovali. Isto se je zgodilo tudi Goričanovem avtobusu, ko se je vračal iz Ljubljane okrog pol sedme ure zvečer skozi Kranj v Tržič. Na sredi Jelenovega klanca je obstal, medtem pa ko so posipali cesto s peskom, je privozil nasproti Kovačev tovorni avtomobil, kateri ni mogel radi poledice zavoziti na desno, zato je zadel v avtobus in ga močno poškodoval. Škoda znaša okrog 12.000 din. Avtobus bo popravljen šele koncem tega meseca.
Po pogrebu so se napil! in napadali mirne ljudi. V nedeljo dopoldne so pokopali v Stra-žišču delavca I. Drakslerja, ki je bil uslužben pri elektrarni Majdič. Pogreba se je udeležilo tudi več delavcev iz Kranja, ki so krenili po grdi sturi navadi v gostilno in se močno upi-janili. Ko so prišli iz gostilne že močno vinjeni, se niso počutili varne na ledenih tleh; zato so krenili v gostilno Bencdik Josipa, kjer pa jim gostilničar ni hotel dati pijače češ. da so že itak vinjeni. Radi tega so se fantje začeli močno razburjati in so hotel; celo gostilničarja napasti, toda gostilničarju, ki je vprav nekoliko bolan so prihiteli gostje na pomoč. Eden izmed razgrajačev je skočil v hlev po vile in udaril po glavi Rozman Antona, 40 letnega delavca uslužbenega pri tovarni Knific v Stražišču in mu zadal precejšnjo rano. Kljub temu pa razgrajači še niso mirovali ampak so krenili v drugo gostilno in mimogrede ustavljali in nadlegovali ljudi. Cim so prispeli do druge gostilne so prišli za njimi orožniki iz Kranja in jih odgnali v kranjske zapore. Poškodovanca so odpeljali k zdravniku.
V Delavskem domu v Kranju bo začela poslovati ekspozitura borze dela 1?. januarja. Upravni odbor javne borze dela iz Ljubljane je obvestil občinski urad v Kranju, da bo začela poslovati borza dela v Kranju že 15. jan.
Skupina poselske zveze sporoča, da bo sestanek prihodnjo nedeljo, to je 23. januarja popoldne ob pol 4. uri po popoldanski službi božji v Delavskem domu v Kranju. Članice, pridite za gotovo vse in pripeljite še druge služkinje!
PREDOSLJE
Na Sivestrovo se je naša igralsku družina dobro postavila z igro: Detektiv Megla. Predvsem smo se nasmejali burki sami, poleg tega pa še duhovitim zbadljivkam na oni čas, ko nismo smeli nositi zelenih kravat. Želimo, da nnm igralci še za pusta kaj veselega zuigiajo, saj se je pokazalo, da bodo postale prireditve v našem domu nu take dni zelo dobrodošle.
Čajanko je priredil naš dekliški krožek. Pozdravljamo ta način družabnih prireditev, saj
razpisuje prvo
nagradno tekmovanje
V vsaki ixmed petih zaporednih Številk bo našim bralcem postavljena uganka ali  vpraSanje.   Tega tekmovanja srn lahko udeleži vsak naročnik ali čitatelj.
Kdor se namerava udeležiti tega tekmovanja,  mora po končanem tekmovanju, t. j. po vseh petih Številkah, vposlati svoje odgovore, napisane na kuponih, kateri bodo objavljeni z vsakim vpraSanjem ali uganko vred.
Primerno nagrajenih bo pet najboljših reSitev, katere bo med enakimi odločil žreb.
Nagrade  bomo objavili prihodnjič   obenem s prvim vpraSanjem.
Vsi nagrajeni  bodo obveščeni po končanem tekmovanju v naSem listu.
Nagrade se bodo dobile v upravi lista.
Na pobudo mnogih naših bralcev smo se odločili za to tekmovanje. Prosimo, da previdno rešujete in pazite na kupone, da jih boste po končanem tekmovanju vposlati na našo upravo. Brez teh kuponov nimate pravice do tekmovanja. Vsak pa Je upravičen vposlati tudi poljubno Število rešitev.
Uprava vas prosi, da priporočite to naše tekmovanje tudi svojim prijateljem ih znancem.
UPRAVA.
beseda »družabnost" do sedaj še ni našla mesta v predaškem javnem življenju.
Odkar se je naša občina v političnem oziru osamosvojila, more beležiti prav lepe uspehe. Toliko javnih del, kot prvo leto njenega novega življenja, že dolgo ni bilo. Gradil se je nov gasilski dom, ki je obenem tudi občinski dom; zgradila, se je od cerkve do Belce kanalizacija; v šoli so se izvršila nujna popravila stranišč in pa predela za slučaj povečave šolskega poslopja. Vsa ta dela je občina izvršila, ne da bi davkoplačevalce kaj obremenila in je znala prav dobro poiskati denarne vire. V bodočnosti pa čakajo občino še velika dela in najnujnejše bo seveda zidava šole. Kako se bo zidala in kje se bo zidala, to je še vse vprašanje bodočnosti. Vendar pa občina že danes zbira stavbni sklad in ko bo šolsko vprašanje zrelo, ne bo treba davkoplačevalcem seči preveč globoko v žep. Tudi na pokopališki sklad misli občina, kajti za naš večni počitek bo treba tudi enkrat poskrbeti.
Občinski proračun za leto 1938-39 naši občin, ski možje že temeljito razmotnvajo. Upamo, da ga bodo dobro sestavili, za kar jim želimo veliko uspeha.
Vodovod bodo dobile vasi Predoslje, Suha, Kokrica in vse male vasi. Zaslugo za to imata prevsem občina in pa vodovodni odbor. Kakor je sklepati po obljubah g. bana, bo voda, še pfedno bodo ptički začeli peti, že tekla.
V Britofu se bo gradil nov most, oziroma se bo sedanji močno razširil. Ne samo za Britof, temveč za celo občino je ta gradnja neobhodno potrebna in je naravnost čudež, da se dosedaj še ni zgodila kakšna velika nesreča. Gospodu banu dr. Marku Natlačenu smo za njegovo uvidevnost globoko hvaležni.
V šoli so morali čez zimo uvesti samo štiridnevni pouk. Zasilno šolo pri Tišlarju sploh niso mogli segreti, vsled česar se je pouk moral skrčiti. Vse te razmere nam zopet pokažejo, da bo treba le enkrat ugrizniti kislo jabolko in začeti misliti na gradnjo nove šole oziroma povečavo sedanje.
Članku glede božičnih praznikov bi pripomnili sledeče:
Res je, da petje ni bilo na kakšni posebni višini, toda čudimo se pa organistu, da pri svoji i>enišk; plači sploh še orgla in vodi petje. Če ne bi imel zaslužka pri občini, bi moral iti kratkomalo beračiti od hiše do hiše in kaj takega ne bi bilo v čast naši fari. Zato je pa res že zadnji čas, da se enkrat uredi tako njegova plača, kakor njegova bira. Ce vsako leto žrtvujemo precej denarja za cerkev in nje no oskrbovanje, letos še več, ker so nove ja-
slice, bi zmogli še toliko, da bi organist prišel do poštene plače.
Precej podobna zadeva je s pevci in zvonarji. Prav je, da pri njih prevladuje idealizem, toda včasih bi jim bilo kakšno razvedrilo gotovo dobrodošlo in kakšen skupni izlet bi se jim prav prilegel.
Orglanje, petje in zvonjenje spada k bogoslužju in presneto klaverno je v cerkvi, če take stvari niso v redu.. Zato m slimo, da bi vse te zadeve lahko uredili ključarji in farani bomo
Couch zof e, otomane, (ii vane
iu vse tapetniške izdelke izvriuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnlk, Kranj
prav radi prispevali, kolikor bo pač treba. Ce narri lia primer iz tujine pošljejo kakega berača, se takoj zberejo možje okoli zelene mize in ukrenejo, kaj je za tistega berača najboljše, le zá našega organista, naše pevce in naše zvonarje ni nobenega razumevanja.
Naš nasvet je tale: Namažite kolesja in teklo bo, poleg vsega drugega nam bo v farnem zvoniku še Ura točna. Farani.
šKOFJa loka
Mrtvega so našli. V nedeljo so našli v bajti,
kjer je stanoval, mrtvega 75 let starega Koširja Mihaela, po domače Vrbenčkovega Miha iz Sv. Ožbolta. V bajti pri sv. Andreju je starček stanoval sam. Prepeljali so ga v mrtvašnico. N. v. m. p.! , r
f Jurij Porenta, V ponedeljek zjutraj je izdihnil svojo dušo, dolgoletni mestni cerkovnik in grobar Jurij Porenta, star 77 let. Jurij je bil »mežnarjev" iz Pevna. Kmalu jé postal cerkovnik in grobar v Stari Loki, nato pá v Skofji Lok, kjer je tekom 40 letnega službovanja izkopal nič manj kot 2.200 grobov. Ce pa prištejemo še starološke pa lahko rečemo, da je pripravil zemljo vsaj 3.000 mrtvim.
V torek ob 4. uri pa so ga položili W večnemu počitku ob ogromni udeležbi pogrebcev. Naj mu bo lahka zemlja.
šmartin pri kranju
Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 16. j*
nuarja in v nedeljo 23. januarja, obakrat ob 3. uri popoldne, v dvorani šmartinskega doma vojno dramo v petih dejanjih »A njega ni", K lepi predstavi vljudno "abijen i.
STRAN 4
»GORENJEC«
BREG PRI KRANJU
Naši gasilci se pridno pripravljajo za proslavo rojstnega dne svojega pokrovitelja kraljeviča Tomislava. Natančen spored proslave bomo Se objavili.
CERKLJE
Odlikovanje. Gasilska zajednica dravske banovine je odlikovala predsednika tukajšnje gasilske čete gosp. Ivana Kerna, s srebrnim križcem, za požrtvovanje na gasilskem polju. Čestitamo!
Pri igri »Podrti križ", katero je vprizorilo Prosvetno društvo preteklo nedeljo, so igralci prav dobro podali svoje vloge tako, da moramo režiserju kot igralcem na uspehu čestitati. Pa tudi udeležba je bila velika, kot že dolgo ne.
Sestavil se je pripravljalni odbor, ki ima nalogo izvesti z večjo slovesnostjo proslavo 15 letnice Farne godbe v tem letu.
Z neznanim namenom je neka oseba v noči od petka na soboto v preteklem tednu hotela vlomiti v dvorano Ljudskega doma. Zjutraj so namreč v ključavnici našli zalomljen »vitrih".
Tukajšnji obrtniki so izdali reklamni stenski koledar, ki je znamenje njihove podjetnosti pri ■udenju svojih izdelkov.
Občni zbor Čebelarske podružnice se vrši t ponedeljek 17. januarja ob 11. uri dopolds-pri predsedniku. Vabljeni!
Tiskarski škrat je v zadnji številki po svoje naredil število rojstev v naši župniji. Zato danes popravljamo, bilo je namreč v preteklem letu rojenih doma 107, v bolnici ¡4 skupaj 121.
Gorenjci naj poleg drugih slovenskih katoliških časopisov bero tudi »Gorenjca", zato bodo nekateri dobili današnjo številko na ogled. Prihodnjo naj si pa naroče sami s tem, da takoj pošljejo naročnino po položnici.
KRIZE
Dne 11; t. m. smo pokopali uglednega moža, bivšega posestnika Jožefa Ahačiča iz Seničnega. Čislan in spoštovan je bil kot večletni župan, občinski svetovalec občine Križe. Bil je sod-nijski izvedenec, član okr. cestnega odbora, odbornik Hranilnico in posojiiilce v Tržiču itd. Umrl je v 84. letu svoje starosti, dofim ga je žena zapustila že pred 20 leti. Imela sta 8 otrok, od katerih živijo še trije sinovi in dve hčerki. Starejši sin je polkovnik v Kninu v Dalmaciji, drugi je istotako ugledni posestnik na domu in bivši župan, mlajši pa je samostojen trgovec v Kranju. Hčerka je poročena z županom občine Kovor, mlajša pa je pri svojem stricu župniku g. Grašiču na Brnikih.
Zelo redke so družine, kjer bi bil stari oče tako ljubljen in spoštovan, kakor je bil pokojni. In ne samo od domačih, ampak od celega okraja, na glasu je bil kot pravi krščanski mož. pristna gorenjska korenina. Bil je dober svetovalec, vsem. ki so ga prosili, je pomagal, koliko mu je bilo v moči.
Pokojnika priporočamo v blag spomin, celi družini pa izrekamo iskreno sožalje.
Fantovski odsek
Šmartin pri Kranju
Pred velikimi dnevi naših F. O. v Ljubljani v juniju.
Z januarjem je začel F. O. z rednimi gimna-stičnimi vajami kot priprava na izbirne tekme. F. O. v Ljubljani. Ze v jeseni je vodstvo odseka preizkusilo svoje članstvo v lahki atletiki. Tu so se izkazali naši fantje v cross-country teku na 5 km kot odlični dolgoprogaši. Na težkem terenu so bili doseženi prav dobri rezultati. Izgleda, da bo naš odsek resno posegel v borbo z drugimi bratskimi odseki v lahki atletiki, predvsem v tekih. Rezultati, ki so jih dosegli, jasno kažejo, da bodo prav gotovo pri nekaterih doseženi na izbirnem mitingu predpisani minimum*, Želeti bi bilo, da bi s sistematičnim zimskim treningom za naše nastope pri tekmah na Stadionu pričeli prav vsi odsek; brez izjeme tako da bi bila izbira za reprezentanco slovenske kaioliške športne mladine čimvečja, da bi
bila na ta način dana največja možnost, izbrati iz nje najboljše reprezentante.
Tako bomo vsaj nekoliko prišli v obok odličnim inozemskim predstavnikom v tej najlepši panogi športa Njim je bila dana možnost, da so nemoteno od državne oblasti, da, celo podpirani od nje, mogli priti na tako mednarodno višino. Medtem, ko smo bili mi preganjani in prisiljeni mirovati, so oni nemoteno šli dalje in prehiteli naše uničene organizacije.
Inozemski katoliški športniki nam bodo v najjasnejši luči pokazali, koliko škode je napravil bivši diktatorski režim tudi v tem pogledu, ko jih bomo videli v areni Stadiona postavljati mednarodne rezultate.
Z resnim vztrajnim in sistematičnim treningom, bomo pač toliko pokazali, kolikor se v tej panogi športa, kjer minevajo dolga leta truda in znoja ter zelo počasnega napredovanja — v tako kratkem času doseči da ...
Ce bodo rezultati naših fantov v primeru z inozemskimi slabi, vemo, da je tega neuspaha kriv bivši režim, ki je uničil ravnokar zrast-lo vejo v bivših naših odsekih, kar bomo težko le počasi popravili v bodočnosti.
ŠPORT
Športni klub Savica iz Stražišča bo imel redni letni občni zbor v nedeljo, dne 16. januarja 1938 v ljudski šoli v Smartnem z običajnim dnevnim redom.
Razglas
Kraljevska banska uprava je odločila, da se s početkom leta 1938 izvrši nova registracija vseh biciklov z dodelitvijo novih evidenčnih tablic.
Lastniki biciklov se pozivajo, da prijavijo bi-cikle pri občini svojega stalnega bivališča naj-dalje do 31. 1. 1938. Prijava se vrši pismeno po predpisani tiskovini, katera se dobi v občinski pisarni in mora biti kolekovana s 5.— din.
Istočasno s prijavo se mora oddati pri občini tudi prometna knjižica in evidenčna tablica.
Kdor kolesa v določenem roku ne bo prijavil in plačal letno takso, bo kaznovan po členu 106 taksnega in pristojbinskega pravilnika-' z najmanj trikratno letno takso.
Lastniki fijakarskih voz naj radi plačila letne takse zglase pri sreskem načelstvu v Kranju v zgoraj navedenem roku.
Sresko načelstvo v Kranju, dne 10. 1. 1958.
DAVČNE KARTE
Za hišno služabništvo (hlapce, služkinje, pestunje, postrežnice, kuharice itd.) se mora do konca meseca januarja vsakega leta nabaviti davčna karta, ki se dobi edino pri davčni upravi in stane 77.— din. Kdor sprejme med letom tako služabništvo v zaposlitev, mora tekom 15 dni po prejemu v službo nabaviti davčno karto.
Delodajalec, ki davčne karte ne nabavi ali si je ne nabavi pravočasno, se kaznuje s petkratno vrednostjo davčne karte poleg takse za obsodbo.
Uslužbenci v obratih (tovarnah, trgovinah in gostilnah) niso dolžni plačevati uslužbenskega davka potom davčne karte nego potom davčne
knjižice.
Opozarjamo delodajalce, oziroma gospodinje, naj 4 davčne karte v izogib še večje škode nabavijo, da se izognejo zakonski posledici kazenskega poviška.
KMETJE! GOSPODARJI, GOSPODINJE, KMEČKI FANTJE IN DEKLETA!
Vabimo vas, da se gotovo udeležite KMETIJSKEGA TEČAJA, ki ga priredi Kmečka zveza v Kranju, PONEDELJEK, 17. januarja popoldan od 2 do 4: Važna vprašanja iz živinoreje.   Od 4 do 6: Mleko, vir dohodkov. SREDA, 19. januarja od 2 do 4: Zdravje pri
živini. Od 4 do 6: Gnoj in gnojišče. Tečaj se vrši v dvorani hotela »Stara pošta" v Kranju. Pristop na tečaj imajo vsi kmečki ljudje brez ozira ali so člani Kmečke zveze ali ne.
Kmetijstvo
TREBUŠASTA (VAMPASTA) TELETA.
Teleta zastanejo v rasti in dobijo velik, viseč vamp, vdrt hrbet, veliko glavo, tanke noge in ozek »špičast" križ predvsem v primeru, če smo jih prezgodaj odstavili in smo prehod od mleka na drugo krmo prenaglo izvršili.
Nedavno pridem vendar v hlev, v katerem je posestnik teleta še precej dobro vzrejal. Teleta so sesala do S tedna in so dobivala potem še do 16. in 20. tedna posneto mleko (posestnik sicer mleka vsled oddaljenosti od trga in mlekarne ni dajal v mlekarno!) poleg ovsa, otrob in otave. In vendar je eno od telet, lep bikec, sicer kazalo s 5 meseci očiten, viseč in velik vamp.
Na vprašanje gospodarja, kaj bi bilo temu vzrok, porečem ne da bi preje pogleda! v jasli: »Mu dajete pač preveč vode." »Res, vode pa pije, kolikor hoče," odvrne gospodar in pokaže na poln škaf vode, v katerem je stala voda vsak dan v poljubni množini pred teletom v jaslih.
Ko nato obrazložim, da do pol leta starosti smemo dajati teletu vode le v odmerkih. Te toliko, kolikor smo odtegnili živali mleka (v starosti 8. tednov, ko dobiva tele še 6 do 10 1 celega posnetega mleka torej sploh še aobene vode; do starosti 16. tednov, ko dobiva na pr. še 8 do 10 litrov posnetega mleka, samo 4 litre vode; v starosti pol leta, ko tele ne dobi več mleka, pa samo 10 do 14 1 vode!), da je tele pač neumna žival (pač tele!), katera pije in žre, dokler je še kaj v jaslih, da pije ob polnem škafu v jaslih že iz samega dolgeea časa prekomerno (posebno, kadar mladi živini ne privoščimo vsak dan gibanja in tekanja na prostem!), da dobi tele od stalne stoje ali le-žanja v hlevu ob prekomerni vodi vamp, da sme tele šele po pol letu starosti poljubno piti, se posestnik nasmeje in odvrne: »Na to pa niti mislil nisem." W.
Peter Rešetar rešetari
Srečo je voščil. Maček je voščil za pravoslavne praznike Srbom vso srečo. Istočasno pa je dal njegov list izjavo, da so Slovenci v Zagrebu enako odveč kakor Judje. Čudno, da tudi nam Slovencem ne vošči sreče, ko je vendar njegov oče bil Slovenec! Slovenci smo pač čuden narod-da vse drugo prej bolj cenimo kakor sebe in svoje! Prepričan pa sem, da bodo kljub temu še mnogi Slovenci mislili, da jih bo Maček osrečil, ko vošči srečo samo Srbom!
Cenjenemu občinstvu  se priporočam za nakup voščenih sveč za svečnico.
Slaščičarna
P. Faletič
KRANJ, Jenkova ul. 6 Cene zmerne! Postrežba solidna!
VINO
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11
B. Rangus  zlatar in sodni cenilec Kranj
Velika izbira poročnih darili Oglejte si novo urejene izložbe!
I
14 kar. zlato že od Din 60-— dalje.
14 kar. zlato žo od Din 80-— dalje
Največja izbira ur, zlatnine, srebrnine, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, največja zaloga kuku ur vseh vrst in cen. — Vsa v to stroko spadajoča popra, vila in predelave se pod jamstvom strokovno, točno in solidno izvrše. — Prepričajte se pred nakupom, zahtevajte cenik.
HI H L 1 OGLRSI
Z« vsako besedo « malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesekje^Dln^
Važno! Modroce, otomane, spalne diva-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Velike zaloge zidne opeke, ki jo nudim po aaj-
nižji dnevni črni. Po dogovoru dostavim tudi na dom. Milka Peternelj, Selca 67.
Dvosobno stanovanje se odda s 1. februarjem na Klancu št. 63. Več se poizve istotam.
Kupim dva letnika Mladike, Naslov v upravi.
Zatekel se je mlad, črn psiček, z belo liso na vratu in dolgo dlako. Lastnik naj se zglasi pri ge. Banski — Jugočeška.
Proda se na Podrtini, Bleiweisova 29, veliko navadne oprave. Ravnotam se odda veliko stanovanje, ali pa to tudi deljeno.
Samostojna kuharica, zanesljiva moč, želi stopiti v službo pri dobri družini v Kranju. Naslov v upravi.
Sprejme se čevljarski vajenec. Oskrba v hiši. Naglic Anton, Klane, 51 (polej šole na Prim-
skovem). ,
RAZPIS dobave novih oken v župnišču. Načrt in pogoji na vpogled v župnišču v Preddvoru ali v upravi Gorenjca. Ponudbe do 28. januarja 1938, dobava do 1. aprila 1938. Zupni urad v Preddvoru, 13 januarja 1938.
Vsem, ki se nameravate fotografirati!
Pri boljšem fotografiranju naredim po dva posnetka in pri vpogledu prob šele naročite fotografije. (Oglejte si naše izložbel)
Foto JUG, - Kranj
Hotel Stara pošta, Kranj
Vsak petek sveže morske ribe po najnižji dnevni ceni. — Po naročilu se dostavi tudi na dom.
Prodajamo: Original Dingač, Kaštelanski Opolo ter pristna dolenjska in štajerska zbrana vina.
Čez ulico 2 do 4 din ceneje.
miEH Id posoiimicn w kbhhiu
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne poiožnice na razgolago.
Nove hranilne vloga se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak   čas   brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertfivšek Milan, v Kranjn.
TUka tiskarna Tiskovnega drnštva v Kranju.