1. D,: Divide et imperal (V boi proti provincializmul) Nikakor bt ne morcino sprijazuiU i niislijo, da bi se razdelii delokrog sedanjima listoma »Ueiteljskeruu Tcvarišu" iii ,,Popot_ku". ,,Uc. Tov." k Klasilu blovtuskega ueiteljskesa diustva v Ljubljani lii kot tak mora biti nokako zrcalo, v katerem se vidi dclovanie in ruzvoi slovenskega učiteljstva _ _ol na Kranjskem. To bodi tudi »Popotnik" 2A Stajersko; za Primorsko in lsuo aa] si pa ustauovc tainošnjl kolesi svoj list; saj je ta kronuvina edina v naši državi, koje učiteijstvo niiiia svojcga lista, kar gotovo ac dela posebne časti našim so- s>e<lom. — Cimveč listov boiiio imell, temboli nas bodo uposievali i:.»m domačl ln tudi sostdiii in sorodui aarodl *Uč. Tov." Sl 7, 1896, v odaovor J>opotniku" St. 5, 189o. lak Juii separutizma ii*~i«©vinc:uiizma so zacašaii veduo v.vrste učiteijstva. država, poliuike stranke in vsi oui, ki so hotcli izrabljati udteijski stan zase in so hoteli oiaaiiiti nadoblast nad učiteljstvom in _oio. Učiieljstvo s,o hoteii videti vedno odvisno od sebe ter ne&ainostojuo, ker so se ga kot samostojnega iu ueodvisnega faktorja vcUno baii. Na ecii Mreni so ustvarili tak položuj, da je biio uciteijstvo razcepljeno na več tiežel z različnimi interesi, kar je onemogočalo močan skupen iiastop; Uu drugi struni so tnu ubijali pretirani idealizein do šole, do poiitike in vnanjega dela, da je hodii učiteljski stan čez drn in strn za temi smotri; popolnoma pa pozabljai uase, zanemarjal svojo osamosvojitev in stanovsko politiko ter sc zanašal na pomoč poiitiških strank, češ, da s© bodo one borile potem za izboljšanje gmotnega položaja. loda zgodovina učiteljstva je zgodovina prevar in nauk za bodočnost, da se otresimo politiško strankarskega fanatizma, da se otresimo idealizma, ki služi le strankam v korist, in se postavimc tia realna tla ter se postavimo — kakor to že delajo izdavna drugi stanovi — na izključno stanovsko-politiško stališčc. Se mnogo jih je med nanii, ki v svcjem pretiranem idealizmu ne spoznajo škode, ki jo je inel učiteljski stan od te napačne stanovske politike, oni se še vcdno eksponirajo za strankarske koristi, ne pomislijo pa, da trpi pri tem stanovska stvar in naš ugled, Ne rečemo, da moiamo biti politiško brezbarvni, ne, ampak ne bodimo politiški priganjači in zgolj agitatorji poiitiških strank, za kar so nas imeli do danes. Naša stanovska politika zahteva. da gledamo na korist našega stanu v prvi vrsti in da sta nam ugled in čast.našega stanu prva! Danes naj kdo reče učiteijstvu v Sloveniji, da bo zopet razdeljeno po kronovmah in v vsaki kronovini drugače plačano; danes riaj mu kdo reče, da bo izdan za vsak dei poseben šolski zakon in posebne neenake naredbe. — Z neko ironijo gledamo na to, da smo vzdržali to razkosanost toliko časa in tako mirno in z enako ironijo botno gledali na to, da smo se dali razcepljaljjgri zasledovanju teh skupnih smotrov od politiških strank, da smo se dali razdvojiti v dva tabora in se klali med seboj. politiške stranke so pa sesale svoj moč iz našega stanovskega telesa. Nisino pojmili, kaka bi morala blti prava stanovska politika! Danes je čas, da zatremo vsak provincialrzem, ki bi *5e koreninil kje kot ostanek prejšnjih časov; danes je čas, da mu napovemo boj do skrajnosti; danes je čas, da poderemo vse upe onirn, ki bi med učiteljski stan še hoteli zanašati razcepIjenje in razdor, provincializem in separatjzem, da.bi želi sami svoj dobiček iz tega; danes^je čas da ustvarimo tudi v novi naši državi take razmere, da nas ne bodo umetno zopet ločili uporabljajoč versku in narodnostne razmere ali pa lokalne krajevne razmere, s pomočjo katerih bi hoteli odoepiti en del našega stanu od celote in večine. Naša stanovska politika mora iti za tem, da napravi naš stan tnočen v vsej državi in zaslednje v prvi vrsti stuoter notranje konsolidacije našega stanu in potem šele vse druge prilike, ki zadevajo šoloi Kako gledamo danes na provincialni boj, ki ga je gojilo učiteljstvo v preteklih dobah, ko se je dalo še Izrabljati v take svrhe, naj nam bo v zgled sestavek, ki ga čitarno v četrti številki ,,Učit. Tov." leta 1892., sestavljen ad odbora Slovenskega učiteijskega društva, kot odgovor na napad v ,,Novi Soči" in ki se glasi: V obrambo. V goriški ,,Noyi Soči" od diie 5. t. m. je priobčen uvodni članek ,,Divide et impera", v katerem g: ,,Ry." napada kranjsko, zlasti ljubljansko učiteljstvo, napada Sloven. učit. društvo, list ,,Učit. Tovariš" in naposled tudi urednika njegovega. Ker smo prijatelji miru, hočerno na ta napad mirno in stvarno odgovoriti. — Da kranjsko učiteljstvo ni oilo ,,do kosti mrzlo" za združeno delovanje vsega slovenskega učiteijstva, pokazalo je s tem, da so se 1. 1872., torej 17 let pred ustanovitvijo Zaveze, društvena pravila tako prenaredila, da je nastalo Slovensko učit. društvo, katerega delovanju niso bile določene deželne meje.   Kje pa so bili takrat drugi? ,,Slovenskega učitelja" in ,,šo!o" so osnovali proti delovanju našega društva. — Pri ustanovnem zborovanju delegatov (Zaveze) pa je prižla na dan zahteva: ,,Tovariš" nai preneha! — Prezasluženemu Andreju Praprotniku se je to pri zborovanju v mestni dvorani v* obraz reklo! Če se ]c proglasii ,,Popotnik" glasilom Zaveze, zbor, oziroma posamezni člani še niso iraeli s tem pravice zahtevati, _a preneha ,,Tovariš", ki je bil takrat lastnina g. Praprotnika in g. Milica   — — Vsa agitacija za Slovensko učiteljsko društvo in njega glasilo (,,Uč. Tovariš') je naperjena proti rčiteljski Zavezi in ,,Popotniku", trdi ,,Nova Soča" — Zoper Zavezo je, da je postal ,,Tovariš" glasilo Slov. učit. društva, pravi g. ,*,Ry." Kje je bila še Zaveza, ko se je delalo na to, da ,,Tovariš" postane glasiio .Slov. učit. društva. Dokler pa je živel zaiožnik in tiskar g. Milic, stvar zaradi pogodbe s Praprotnikom ni bila izvršena. Ker je pa v Ljubljani že izhajal jeden učiteljski list, društvo pač ni moglo poleg tega še svojega glasila izdajati. Vsled smrti gosp. Milica se je razveljavila pogodba, in g. Praprotnik je izročil svoj list — ne Kaki pcsamezni osebi — ampak našemu društvu." Danes yidimo korist enotnosti učiteljskega stanu in teinbolj spoznanio pogubouosnost razdorne poiitike med učiteljskim stanora, provinciaiizma ia separatizma. Dasezimo enotnost ureditve gmotnega vprašanja učiteljstva za vso državo; aosezinio enotno ureditev naših pravniii vprašanj za vso državo in skrbeti moramo, da borno tudi v pravnem oziru dosegii kolikor mogoče enako upravo za šoistvo, da tudi šolstvo ne bo ono, kar nas nas" bo separiralo iu provincializiralo, temveč da nas bo tudi ono združevalo v vsej državi. S tem odpade ono jedro proviuciaiizma in separatizma, ki je biio vzrok mnoge needino&ti med nami in je žaiostno poglavje v zgodoviui našega stanu. To naj bo smoter naše bodoče stanovske politike! Vrgli smo deželne meje in deželni proviacializem v Sloveniji v kraj, prdmostiino še uayide_no stojcče prejšnje državne meje in diržavni provinciahzem ter ustvarimo enotnd falango jugoslovanskega učiteijstva z enotnim sraotrom stanovske politike! Nastnpimo zoper vsakogar, ki bo skušal umetno načrtati vsakemu svoje intercse in svoje smotre! Pazimo, da ne bodo bodoče stanovske razraere v aržavi to v velikrem, kar so bile preteklt, razmere našcga stanu v Sloveniji v maieml