LETO XX. — Številka 75 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, 0kofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. ta redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIA S, LISTICNE Z V KRANJ, sobota, 7. 10. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1, januarja li>>60 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah A ZA GORENJSKO V današnji številki berite: na 4. strani: Sta res primerna dva zdravstvena domova za vso Gorenjsko? in Glasovo kulturno rubriko Snovanja Poljska delegacija v Škofji Loki in Kranju V torek zvečer je prispela v Ljubljano delegacija ljudske armade LR Poljske, ki jo je vodil minister za narodno obrambo maršal Marian Spy-chalski. Po krajšem postanku v hotelu Lev v Ljubljani so 6e gostje odpeljali na Bled, kjer jih je pozdravil državni sekretar za narodno obrambo general polkovnik Nikola Lju-bičić. V sredo dopoldne je član poljske Vojaške delegacije, pomočnik poljskega obrambnega ministra in armadni general Grzegorz Krczynski s Skupino višjih poljskih in ju- mesonicakav JUT 5PECJER1JA BLED | KVALITETA goslovanskih oficirjev obiskal Skofjo Loko. V stavbi občinske skupščine jih je sprejel predsednik škofjeloške občinske skupščine Zdravko Krvi-na, ki je generalu Korczvn-skimu podaril knjigo T. Svetine Ukana. Poljski armadni general je potem odlikoval R. Jana, T. Svetino in M. Zak-lja. Po obisku na občinski skupščini pa je delegacija v Praprotnem položila venec na Bolgarski graničarji na Ljubelju V sredo je podpredsednik občinske skupščine Tržič Viktor Kralj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij sprejel bolgarsko vojaško graničarsko delegacijo, ki je gost jugoslovanskih graničar jev. Po krajšem pogovoru o delu in življenju občanov so obiskali Ljubelj in si ogledali tamkajšnjo karavlo. Zanimali so se predvsem za delo naših graničarjev. Po svečanem kosilu v Kom-pasovi restavraciji na Ljubelju in izmenjavi zdravic je direktor Kompasovega ljubeljskega turističnega področja Jože Jurjevčič izročil bolgarskim gostom spominska darila. — dh I) o ni zaimki oktobrski s ejem 1967 od 7. do 15. X. grob padlega Tadeusza Sa-devvskega, ki je padel kot borec slovenskih partizanov 44. leta. Delegacija ljudske armade ljudske republike Poljske pod vodstvom maršala Ma-riana Spvcalskega pa je v spremstvu državnega sekretarja za narodno obrambo generalpolkovnika Nikole Ljubičica, generalpolkovnika Rade Hamovića in generalpod-polkovnikov Petra Matica in Janka Sekirnika v sredo dopoldne obiskala tudi kranjsko tovarno Iskra. Tu so jih sprejeli podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik, generalni direktor podjetja Iskra Vladimir Logar, pomočnik direktorja kranjske tovarne Iskra inženir Alojz Grčar in drugi predstavniki tovarne. Gostje so si v spremstvu naših vojaških predstavnikov in predstavnikov tovarne Iskra najprej ogledali nekatere oddelke v tovarni, potem pa še film o Iskri. Takoj za tem pa je generalni direktor podjetja Iskra seznanil goste z nekaterimi proizvodnimi značilnostmi podjetja in kranjske Iskre. Ob odhodu so gostom iz Poljske podarili novi telefonski aparat. Poljska vojaška delegacija je v sredo popoldne s posebnim letalom odpotovala v Zadar. A. žalar Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj Veliko znižanje cen tekstilu! Veliko znižanje cen tekstilu! Veliko znižanje cen tekstilu! 40 do 60 oclst. znižanje cen tekstilu za jesen in zimo vam je pripravila trgovina TEKSTIL — KRANJ, Prešernova 5 Ne zamudite enkratne priložnosti! Za obisk se priporoča KOKRA — TEKSTIL KRANJ Sovjetski znanstveniki v Kranju V četrtek dopoldne je obiskalo Kranj deset predstavnikov centralnega sovjetskega znanstvenega inštituta za raziskavo betona in železobetona iz Moskve. Na občinski skupščini so se s predstavniki skupščine in podjetja Projekt najprej pogovarjali o kulturnih, zgodovinskih, turističnih in drugih zanimivostih Kranja in občine, potem pa so si ogledali muzej, skupščinsko stavbo in obiskali podjetje Projekt. Skupina predstavnikov sovjetskega znanstvenega inštituta je tako vrnila obisk predstavnikom jugoslovanskega inštituta za raziskavo gradbenih materialov. A. Z. Prvi sneg na Gorenjskem Ponoči od srede na četrtek Je na Gorenjskem padal prvi sneg v oktobru. Sicer samo do višine 1.500 metrov, vendar se je ozračje ohladilo, tako da kljub soncu ni več tako toplo kot pred dnevi. Lepo vreme je prišlo prav kmetom, saj so na polju če repa, pesa in koruza, v sadovnjakih pa še precej sadja. • RAZ PROD A J A • UGODEN "NAKtP # NO V I V Z O Rt I • Z NI Ž A N E CENE 454130 GLAS # 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 7. oktobra 19$ Reorganizacija zveze komunistov Nove organizacije — drugačno delo Zveza komunistov mora nenehno prilagajati svojo organizacijo razvoju naše družbe. Ce ugotavljamo, da je zveza komunistov pobudnik vsega novega v naši družbi, le s tem spreminjajo tudi njene naloge pri izvrševanju teh novosti. To pa konec koncev zahteva, da se v organizaciji zagotovijo takšni pogoji za delo, da bo uresničitev načel čimbolj uspešna. če torej danes stremimo Ca uveljavljanjem samoupravljanja v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, v šolstvu, zdravstvu, v občinah itd., potem se moramo zavedati, da to terja tudi drugačno delo komunistov in tudi drugačno organizacijo. Zato bi vztrajanje pri stari vsebini in oblikah dela ZK pomenilo v isti sapi tudi zaviranje vsega novega in tako hote ali nehote onemogočalo redni razvoj. V tem primeru bi bilo torej »bedenje nad družbo« povsem nerealno za današnja prizadevanja pri uveljavljanju samoupravljanja. Mnenja, naj bi bilo delo komunistov razpravljanje o članstvu, plačevanju članarine, o udeležbi na sestankih, bi zato v prihodnje morala biti drugotnega pomena na sestankih organizacij ZK. V razpravah o reorganizaciji ZK je bilo marsikje opariti zaskrbljenost in dvom o učinkovitosti organizacije v prihodnje. Nekateri so celo menili, da komunisti z reorganizacijo zapuščajo delovno organizacijo. Bilo je tudi več predlogov, da bi posamezne oblike organiziranosti obdržali v prihodnje tudi v trgovskih in komunalnih podjetjih, šolah in Se kje. Skratka bilo je precej primerov, ko so komunisti, sicer nehote, skušali obdržati vsaj nekaj starega, preživelega. Vse to pa ni združljivo z današnjim stanjem in razvojem. Treba se je zavedati, da delo komunistov danes ni samo poznavanje in reševanje problemov, tam kjer so zaposleni ali kjer stanujejo. Danes je delo komunistov — in sicer aktivno delo — takšno, da mora vsak posameznik prispevati k razvoju naše družbe, šola, zdravstvena ustanova itd., ne bi smela biti problem samo tistih, ki so v njej zaposleni, ampak problem vseh. Zato Je kakršna koli zaskrbljenost o neučinkovitosti zveze komunistov ie v temelju nepravilna. Prav ta zaskrbljenost komunistov in prizadevanja, da bi nekatere oblike (oddelke) obdržali tudi tam, kjer so bile do sedaj organizacije ZK, pa lahko sedaj pripeljejo do tega, da bodo nekateri komunisti, ki niso razumeli po membnosti reorganizacije, tudi v prihodnje hoteli delati po starem. Zato bo sedaj, po reorganizaciji, potrebnih še toliko več prizadevanj in aktivnosti članov ZK, da bomo najprej »odstranili« takšne »namišljene« težave. Prizadevati si bo treba, da bodo komunisti delali tako tam, kjer so zaposleni, kjer prebivajo ali pa v raznih drugih samoupravnih organih. A. žalar Dvajset let biotehniške fakultete Simpozij o družbeni vlogi kmetijstva Ljubljana, 6. oktobra — Danes je bila v Ljubljani svečana seja fakultetnega sveta biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, in sicer ob proslavi 20. obletnice biotehnične fakultete In posebej visokega agronomskega štu- 7. oktober — dan artilerije Artileristl JLA slave svoj praznik 7. oktobra. Na ta dan leta 1941. so prvič uporabili artilerijsko orožje v boju proti sovražnim silam. Na ozemlju zahodne Srbije se Je odvijala prva sovražna ofenziva proti partizanskim odredom; sovražnikovi letalski napadi so prizadejali precejšnje Izgube in ovirali gibanje partizanskih Čet. Da bi uničili nemška letala na letališču pri Kraljevu, je bila formirana prva partizanska baterija iz zavzetih sovražnikovih topov pod vodstvom komandirja Radivoja Jovanoviča-Bradanje. 7. oktobra so partizani napadli Kraljevo, pravkar formirana baterija pa je s topovi obstreljevala letališče; pri tem Je bilo uničenih in poškodovanih več sovražnih letal. Od tedaj naprej so se artilerijske partizanske sile krepile In odigrale pomembno vlogo pri osvoboditvi Beograda in drugih naših mest. Artilerija je bila pomembna sila pri preboju sremske fronte 12. aprila 1945. Uspešen ekonomski razvoj naše družbe omogoča vse večjo modernizacijo naše vojske. Danes se lahko JLA pohvali z najsodobnejšim orožjem, med drugim tudi z raketami. To orožje v rokah dobro izurjene armade je jamstvo naše svobode in ncocTvicncGtl. dija na Univerzi v Ljubljani. O vlogi biotehnične fakultete v razvoju znanosti in produktivnosti kmetijstva Slovenije je govoril predsednik fakultetnega sveta prof. I. Jelačin. V okviru praznovanja 20. obletnice biotehnične fakultete je bil v sredo in četrtek, 4. in 5. oktobra, v dvorani Šentjakobskega gledališča v Ljubljani simpozij o vlogi kmetijstva v Sloveniji. Osnovne referate so imeli: B. Vovk (Kmetijski prostor Slovenije in možnosti za nadaljnji razvoj kmetijstva), D. Ogrin (Kmetijski prostor in urbanizacija Slovenije), R. Turk (Družbena vloga in produktivnost kmetijstva) in F. Adamič (Studij agronomskih ved, kadri in strokovne službe). Številni koreferati in zanimiva razprava so dopolnili vsebino osnovnih referatov. O nekaterih zanimivih ugotovitvah s simpozija bomo še poročali. - at Licitacija najdenih predmetov Dne 10. 10. 1967 ob 9. uri bo na javni dražbi v garažah skupščine občine Kranj prodaja najdenih predmetov, in sicer: moška in ženska dvokolesa, dva mopeda in razni drugi drobni predmeti. Pravico do nakupa Ima družbeni in zasebni sektor. Podroben seznam predmetov je izobešen na oglasni deski skupščine občine Kranj. Interesenti si lahko ogledajo predmete eno uro pred začetkom dražbe. V kranjski občini v tem mesecu poteka fluorografska akcija, ki bo zajela vse prebivalce, starejše od 15 let — Foto Perdan S seje kranjske občinske skupščine Stare ugotovitve se ponavljajo Vrsta napak in nepravilnosti, na katere je sanitarna inšpekcija opozarjala že prejšnja leta, je bilo tudi lani v kranjski občini V četrtek je bila v Kranju šesta skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Oba zbora sta razpravljala o poročilu sodnika za prekrške in poročilu sanitarne inšpekcije za pre teklo leto; sprejela sta odlok o najnižjem osebnem dohodku delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih in potrdila statute in programe nekaterih delovnih organizacij za prehod na 42-urni delovni teden. Po odgovorih nn nekatera vprašanja odbornikov-s prejšnje seje sta oba zbora razpravljala najprej o poročilu o delu sodnika za prekrške v preteklem letu. Sprejela sta sklepe, naj inšpekcijske službe poostrijo nadzorstvo nad izvajanjem predpisov, naj organi postaje milice v Kranju bolj učinkovito nadzorujejo točenje alkoholnih pijač mladoletnikom in vinjenim osebam in poostrijo kontrolo na cestah. Sprejeli so tudi sklep, da bi v temeljnem zakonu o prekrških bilo treba zvišati zgornjo mejo za izrekanje mandatnih kazni. V drugi točki dnevnega re- V zadnji Glasovi številki je v razpisu za delovno mesto" novinarja izpadla številka 2, zato razpis ponavljamo. CP Gorenjski tisk, Kranj DE Glas razpisuje prosti delovni mesti dveh novinarjev pri glasilu SZDL za Gorenjsko Glas. Pogoj: visoka ali višja izobrazba in dvomesečna poskusna doba. Prijave pošljite do vštetega 21. oktobra 1967 na uredništvo Glasa, Kranj, Trg revolucije t. da pa sta zbora razpravljala c poročilu sanitarne išpekcije za preteklo leto. Iz poročila lahko zaključimo, da je bilo tudi lani v kranjski občini vrsta napak, nepravilnosti in pomanjkljivosti, na katere je sanitarna inšpekcija opozarjala že prejšnja leta. Med drugim je v poročilu zopet omenjena kranjska tržnica, ki že dlje ne ustreza, peka in prodaja kruha, neprimerni prostori predelovalnice mesa v Kranju itd. Predsednik skupščine je med drugim pojasnil, da v Kranju iščejo novo lokacijo za tržnico in da bo rekonstrukcija kranjsko pekarne vplivala tudi na boljšo kvaliteto kruha. Nazadnje sta oba zbora sprejela sklepe, naj sanitarna inšpekcija v prihodnje bolj učinkovito izvaja nadzorstvo. Skrbeti je treba, da bodo javni lokali bolj čisti, prav tako je treba več pozornosti posvetiti redu in čistoči ulic in parkov v Kranju. Po končani seji obeh zborov je občinski zbor razrešil še dosedanjo predsednico zbora Marto Bogoev in za novega predsednika zbora izvolil Andreja Babica, direktorja gostinskega trgovskega podjetja Central Kranj. A. Z. Radovljiško gospodarstvo na rešetu »Gospodarstvo se uspešno vključuje v reformo« Živahna razprava na zadnji seji radovljiške občinske skupščine je pokazala, da so se reformni ukrepi šele letos pokazali v vsej svoji ostrini Živahno razpravo na zadnji seji radovljiške občinske skupščine — osnova zanjo je bila analiza gospodarjenja za prvo polletje 1967 — je zaključil predsednik skupščine Stanko Kajdiž z besedami, da se »gospodarstvo uspešno vključuje v reformo, da pa bo treba še naprej sproti analizirati rezultate gospodarjenja in iskati poti iz težav; nekatere gospodarske organizacije se že uspešno prebijajo iz težav, zato se stanje izboljšuje.« Nobenega dvoma ni, da se je reforma šele letos pokaza-zala v vsej svoji ostrini; polletni in osemmesečni podatki kažejo, da so se uresničile napovedi o težkem poslovnem letu. Gospodarske organizacije so se — bolj ali manj pripravljene — znašle sredi reformnega toka, v katerem je mogoče plavati samo z Večjo produktivnostjo, s prilagoditvijo trgu, s takim asortimentom in kvaliteto izdelkov, ki jo zahteva tržišče. Značilna je ugotovitev v radovljiški občini, da je začetnemu mrtvilu letos sledila sicer skromna, toda povečana in živahnejša dejavnost. Povečan izvoz, spremenjen asor_ timent blaga, prilagojen zahtevam trga, izboljšana kvaliteta, znižane cene tistemu blagu, ki ne gre v promet, večja poslovna agilnost odgovornih ter varčevanje z materialom — vse to je pri večini podjetij ustvarilo začetne, toda solidne temelje za nadaljnje poslovanje. Kljub temu pa so še vedno problemi, ki jih bo čimprej treba rešiti, to pa bo zahtevalo od podjetij veliko naporov. Nobeno industrijsko podjetje — razen v manjši meri Plamen Kropa — ne kooperira z drugimi podjetji niti ne kaže integracijskih strem- ljenj. Sukno Zapuže je sicer pripravljalo izgradnjo skupne predilnice, toda do realizacije še ni prišlo. Tovarna verig in Plamen še vedno nimata medsebojno razmerje-nega proizvodnega programa in kapacitet za proizvodnjo vijakov; direktor Tovarne verig je v razpravi povedal, da s Plamenom o tem že razpravljajo. Letos so vložili več kot milijardo S din v investicijo, ki bo zagotovila, da bo tovarna postala specializiran proizvajalec za proizvodnjo verig za vse potrebe v Jugoslaviji, približno 30 odstotkov celotne proizvodnje pa bodo lahko tudi izvažali. Tekstilne tovarne, ki vodijo težak konkurenčni boj z bolj opremljenimi tovrstnimi podjetji, bodo morale svoj proizvodni postopek še bolj racionalizirati. Tovarna čokolade bo morala ob previsoki nabavni ceni surovine (kakaovca) in nizki ceni izdelkov vzdržati neenak boj z večjo in boljše opremljeno konkurenco; integracija z ljubljanskim podjetjem Sumi je bila zelo koristna za obe podjetji. LIP Bled ima zaradi političnega stanja na Bližnjem vzhodu in zaradi visokih lastnih cen proizvodnje težave pri izvozu. Tovarna industrijske opreme prepočasi industrijsko osvaja osnovni program bodoče proizvodnje pnevmatskih elementov za avtomatizacijo. Kmetijska zadruga Jelovica je povečala polletno prodajo in zaključila poslovanje brez izgube.. Gostinska podjetja so zaradi neuspele zimske sezone in objektivno slabe predsezone v juniju zaključile prvo polletje slabše kot lani. Trgovina je pri povečanem prodajnem prostoru znatno povečala promet ter izboljšala založenost, prodaja zelenjave in kmetijskih pridelkov pa je še vedno povsem nezadovoljiva. V prvem polletju so bili v radovljiški občini dokaj ugodni rezultati pri doseganju celotnega dohodka, ki se je poprečno v gospodarstvu povečal za 7 %. Temu pa so znatno manj ugodno sledili ostali elementi delitve dohodka. Vrednost porabljenega materiala se je povečala za 10 fl/o, izdatki za storitve za 18 %, vrednost nabavljenega trgovskega blaga za 5 % in amortizacija za 98 %. To pomeni, da so se porabljena sredstva skupaj povečala za 12 % (največ zaradi amortizacije), to pa je zmanjšalo vrednost neto dohodka za 1 odstotek. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so se neto osebni dohodki povečali za 14 %, ostanek dohodka za sklade pa je bil manjši za 38 %. Ce upoštevamo povečano amortizacijo, se je del sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo zmanjšal za 6%. -at Seja jeseniške skupščine Včeraj popoldne se je začela skupna seja obeh zborov občinske skupščine Jesenice. Odborniki so razpravljali o osnutku odloka o potrditvi urbanističnega načrta za območje Mojstrana-Dovje; o osnutku odloka o hišnem redu na območju občine; o predlogu pravilnika o dodeljevanju stanovanj občanom, o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Jesenice; o zaključnem računu proračuna občine Jesenice za leto 1966; o ustanovitvi reševalnih enot v ustanovah, zavodih* delovnih in drugih organizacijah ter organih državne uprave ter o nekaterih razrešitvah in imenovanjih. Obširneje s seje skupščine bomo poročali v naslednjih dveh številkah Glasa. J. V. Prvi del seminarja o asocialnih pojavih Družbena zavzetost predvsem kot preventiva Zaskrbljujoče naraščanje asocialnih pojavov v kranjski komuni in družbi sploh je privedlo delavce v odboru sindikata družbene dejavnosti pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju do spoznanja, da je potrebno pravočasno obravnavanje teh pojavov v širšem družbenem okviru. Organizirali smo seminar v dveh delih za družbene delavce občine; ti se pri svojem delu pogosto srečujejo z omenjenimi pojavi. Do sedaj so se asocialni pojavi obravnavali samo represivno, to pomeni, da je družba kot branitelj družbenih norm nastopila s sankcijami že po storjenem dejanju. Mnogo težje pa je te pojave preprečevati; zato je potrebno širše družbeno znanje in pa povezanost vseh družbenih faktorjev, ki se sicer s posa- meznim primerom ukvarjajo ločeno. Namen prvega dela seminarja, na katerem je bilo govora o mladinski delikven-ci, je bil v tem, da se ti zaskrbljujoči in nezaželeni družbeni pojavi, kot so mladinsko prestopništvo, prostitucija, alkoholizem obravnavajo širše z družbenega vidika. Vsi, ki se s tem poklicno ukvarjajo, naj bi sodelovali pri preprečevanju teh pojavov. Gašenje požara — kot pravimo — je nedvomno težje in tudi dražje delo kot pa učinkovita preventiva. Na te probleme je treba gledati enotno, le tako bodo morebitni preventivni ukrepi učinkovati. V Kranju bi bila v ta namen zelo potrebna vzgojna posvetovalnica. Zato smo zavzetost odbora sindikata za družbene dejavnosti samo veseli. Na prvem delu seminarja je bilo govora o mladinski de-likvenci. Predavatelji pa so se po splošnem mnenju preveč zadrževali na definicijah samega pojava, ki ne more samo po sebi sprožiti prizadevno reagiranje družbe, posebno še, ker ni bilo govora o številu in oblikah mladinskega prestopništva v kranjski občini; službe, ki se a tem ukvarjajo, prav gotovo razpolagajo s potrebnimi podatki. Nedvomno je precej težko iskati primerno obliko koordiniranega dela organov« ki se ukvarjajo s temi pojavi. Interes za to problematiko je prav sedaj v družbi zelo velik. O tem se veliko piše in govori, vendar pa uspešna povezave družbenih sil, potrebnih za preprečevanje asocialnih pojavov, seminar ni nakazal. Poljsko odlikovanje za direktorja jeseniške Železarne Plodno sodelovanje s poljskimi železarnami Pred kratkim je poljski veleposlanik v SFRJ Tadeusz Find-zinski ob tisočletnicl Poljske izročil spominske značke, nekaterim slovenskim javnim delavcem za njihov prispevek k zbližanju poljskega in jugoslovanskih narodov. Med drugimi je bil odlikovan tudi inž. Matevž Hafner, direktor železarne Jesenice. Zato smo ga zaprosili, naj nam nekaj več pove o sodelovanju poljskih in jugoslovanskih železarn. Tov. inž. Hafner je med drugim povedal naslednje: »S Poljaki že dalj časa plodno sodelujemo. Kot kooperant sem bil v našem združenju najprej odgovoren za sodelovanje s Poljsko. Zelo dobro sodelujemo na znan-stveno-tehničnem področju, oziroma njihov inštitut v Glivicah in naš Metalurški institut v Ljubljani. Ta dva in- stituta občasno prirejala znan-svene simpozije, ki so enkrat na Poljskem, drugič v Jugoslaviji. Kar se tiče sodelovanja glede vrste proizvodov, so težave v razmeroma velikih transportnih stroških, vendar smo zamenjali določeno količino plemenitih jekel za valjano žico. Obširno sodelujemo s poljskimi železarnami na področju naše rekonstrukcije. Prvo večje naročilo je bila naprava za vbrizgavanje »škaje« na grobi pločevini. 1962. leta se' je pokazalo, da kredit, ki smo ga imeli v Ameriki, ne bo dovolj velik; zato smo se odločili, da aglomeracijo ne bomo naročili v Ameriki, temveč na Poljskem, obenem pa smo pri njihovi projektantski organizaciji naročili risbe za rekonstrukcijo naših visokih peči. Aglomeracija, ki je naročena na Poljskem., predstavlja vrednost 2,5 milijona dolarjev. Smo še v nadaljnjih stikih in bomo pri njih naročili tudi dele za rekonstrukcijo visokih peči in pa mogoče tudi razna postrojenja za jek-larno. Moram reči, da v kvalitetnem pogledu večjih pripomb na njihove dobave nimamo. Poljska ima močno razvito . železarsko industrijo in veli- ko več kot mi tehničnega kadra. Kapaciteta njihovih železarn znaša 10 milijonov ton jekla letno.« Tovarišu ing. Hafnerju če- stitamo za priznanje in želimo, da Železarna Jesenice ša naprej plodno sodeluje s svojimi kooperanti iz Poljske. J. V. Generalni direktor železarne Jesenice ing. Matevž Hafner GLAS # 4. STRAN NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO V nekaj stavkih 9 V soboto in nedeljo, 7. in 8. oktobra, bo v planinskem domu na Zelenici razširjen posvet koordinacijskega odbora planinskih društev Gorenjske, ki mu bodo prisostvovali tudi predstavniki vseh ostalih koordinacijskih odborov LR Slovenije, Planinske zveze Slovenije in drugi. Na posvetu bodo obravnavali vso problematiko planinske organizacije, analizirali letošnjo poletno sezono ter priprave na zimsko sezono. • Po sklenjeni pogodbi med Cestnim podjetjem Kranj in krajevno skupnostjo Brniki bodo v nekaj dneh pričeli modernizirati nad 1 km dolgo cesto iz Zg. Brnika proti letališču. Cesta bo nared do konca tega meseca. Gradnja bo veljala okoli 10 milijonov starih dinarjev brez ureditve zelenega pasu in odtokov. Vaščani in krajevna skupnost so za gradnjo prispevali 3,5 milijona S dinarjev. Uredili pa bodo tudi zelene površine, jaške in kanalizacijo. % V soboto, 7. oktobra, zvečer bo v kino dvorani v Cerkljah svečana akademija, posvečena krajevnemu prazniku in 50-letnici oktobrske revolucije. Za spored bo poskrbela šola Cerklje, KUD Davorin Jenko, Cerklje ter Šenčurski oktet, ki bo tokrat nastopil v Cerkljah. Q Prebivalci krajevne skupnosti Brniki praznujejo letošnji krajevni praznik in 50-letnico oktobrske revolucije skupno s krajevno skupnostjo Cerklje od 1. do 8. oktobra. Za prihodnje leto pa bodo pripravili svoj praznik in ga bodo potem tudi vsako leto sami proslavili. Za svoj praznik so si izbrali 5. maj, ko so na ta dan leta 1944 belogardisti in domači izdajalci na zverinski način umorili organizatorja odpora v tem kraju Antona Stoparja iz Sp. Brnika. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije tega kraja bodo ob tej priložnosti na kraju zločina odkrile spominsko obeležje, na Stoparjevi hiši pa spominsko ploščo. Na novem delu pokopališča na Sp. Brniku sedaj urejajo park borcev, v katerem bo stal tudi spomenik O Krajevna organizacija rdečega križa v Cerkljah pripravlja za nedeljo, 8. oktobra, dopoldan v kino dvorani v Cerkljah veliko proslavo, posvečeno prostovoljnim krvoda-Jalce->i s kulturnim in zabavnim sporedom. Na proslavo so povabili prek 200 rednih krvodajalcev. Ob tej priložnosti jim bodo izročili izkaznice ter podelili kar 15 zlatih značk, 30 srebrnih ter 4 diplome. Komisija za prostovoljno krvodajalstvo pri krajevni organizaciji RK v Cerkljah je med najde-lavnejšimi v kranjski občini. O Minulo nedeljo je bila na Dobovškovi hiši v Sidražu pri Cerkljah proslava, posvečena krajevnemu prazniku Sen-turške gore in 50-letnici oktobrske revolucije. Po slovesnem govoru so nastopili učenci šenturške šole, domači pevci in drugi. Po svečanosti je veliko ljudi obiskalo Dobovškovo hi-So, v kateri so bili ustreljeni domači in nekaj partizanov. Dobovškova hiša je že nekaj let proglašena za kulturni in zgodovinski spomenik iz NOB. • Tržiški muzej je do konca septembra obiskalo nad 1500 obiskovalcev. Muzej, ki je odprt vsak dan si je ogledalo tudi veliko tujih turistov. Med njimi je bilo največ Nizozemcev in Nemcev. -dh 9 V organizaciji tabornikov Severne meje Tržič in pod pokroviteljstvom predsednika OK ZMS Tržič Vilija Grebenca bo danes, v soboto, in jutri v Križah zlet gorenjskih tabornikov, na katerega so povabili tudi tabornike iz Ljubljane in Mute ob Dravi. Danes ob 19. uri bo na športnem stadionu v Križah taborni ogenj, ob katerem bo bogat kulturni program. V nedeljo bo pohod medvedkov in čebelic v Gozd, za starejše člane pa bodo organizirali orientacijski pohod. Sta res primerna dva zdravstvena domova za vso Gorenjsko? Mnenja bralcev Bo ostal Kranj zgolj pusto stanovanjsko naselje? V zadnjih letih dobiva Kranj vse bolj podobo stanovanjskega mesta. Industrija je skrita v savskem koritu, poslovni del mesta, ki naj bi bil po urbanističnem načrtu med nekdanjo staro pošto in avtobusno postajo, pa še ni zgrajen. Obsežna stanovanjska naselja na Zlatem polju in pri vodovodnem stolpu obkrožajo le skromne zelenice. Menim, da ima mesto vse premalo umetniških del, domiselno vključenih v rastoče mesto. Vse drugače bi deloval park pred kinom Center, prostor pred porodnišnico ali morda mestni trg z lepim vodometom, ne pa da gledamo le skladišča avtomobilov. Vse to zahteva sicer precejšnja sredstva, toda mislim, da bi vsi tisti, ki naj bi skrbeli za boij estetsko podobo mesta, mogoče še najbolj kranjski umetniki, pripomogli k lepšemu videzu Kranja. Novi zakon o organizaciji zdravstvene službe, o katerem so bila lani precej burna posvetovanja po Sloveniji, je bil sprejet in je v veljavi od letošnjega maja. Sprožil je vrsto nadaljnjih priporočil. Sedaj pa, ko se je približal rok za uresničitev, so vzniknili še razni pomisleki in preu-darjanja. Z novo organizacijo naj bi bila dana boljša osnova delovanju -zdravstvene službe tako, da bi bil občan lahko deležen takšne medicinske pomoči, kot jo sodobna medicina zahteva. To pa pomeni bistveno spremembo proti dosedanji ureditvi. Prav gotovo je razumljivo, da se morajo dosedanje manjše enote povezati v večjo funkcionalno celoto, v kateri je veliko lažje strokovno delati in se usposabljati, racionalno izkoriščati aparature, zagotoviti ustrezno zasedbo strokovnega osebja ter poenostaviti poslovanje. Pri tem zadene-mo ob večje ali manjše kolektive, ki so brez dvoma z veliko prizadevnostjo nudili zdravstveno varstvo na svojem območju, pa čeprav je bil morda uspeh nekoliko skromen. Predvideno je uvajanje nekaterih služb in spremembe v načinu dela. Od reorganizacije lahko pričakujemo uspeh samo, če bomo načrtno sodelovali prav vsi, od zdravstvenih in družbenopolitičnih delavcev pa do zadnjega občana. Seveda pa je nujno za vsaj toliko objektivno presojo, da vsakdo izhaja iz potreb vse Gorenjske, ne pa zgolj iz potreb svoje najbližje okolice. Med zdravstvenimi delavci, občinskimi skupščinami in sindikati se je zvrstilo že mnogo posvetovanj, katerih pobudnik je bila zdravstvena služba ali sindikat, socialistična zveza in še nekateri drugi organi. Ker še vedno obstoji precej nejasnosti in napačnih tolmačenj, navajamo v kratkem, kakšna naj bi bila organizacija zdravstvene službe, da bi kar najbolje ustrezala potrebam Gorenjske. V skladu s predpisi sta na Gorenjskem lahko največ dva zdravstvena domova. Za občini Jesenice in Radovljica bo en zdravstveni dom s sedežem na Jesenicah in za občine Kranj, Tržič in Skofjo Loko en zdravstveni dom s sedežem v Kranju. To ne pomeni, da se dosedanji zdravstveni domovi ukinejo in da se vsa služba prenese v mesto sedeža nc£ vega zdravstvenega doma. Ordinacije in druge strokovne službe bodo še naprej obstajale tam, kjer so. Novi zdravstveni dom bo zaradi širše programske politike bolj objektivno ugotavljal potrebe in bolj smotrno Izpopolnjeval posamezne zdravstvene službe, kar do sedaj ni moglo priti do izraza zaradi včasih ozkih lokalistiĆnih pogledov in želja. Obratne ambulante na območju novega zdravstvenega doma se bodo vključile v zdravstveni dom kot posebna služba medicine dela. Prav tako se bodo vključile reševalne postaje v tako imenovano službo prve pomoči. Ravno tako naj bi imela Gorenjska največ dve lekarni, vendar se lahko lekarne združijo v eno samo. Zaloge zdravil zdravstvenih domov bo prevzela lekarniška služba. Zdravstveni zavodi se bodo združevali na osnovi spojitve, to se pravi, pod enakopravnimi pogoji. Nove oblike zdravstvene službe ne smejo v ničemer prizadeti interese prebivalstva na nobenem območju ob_ čine ali delovnih skupnosti. Organizacija novih zdravstvenih domov pa naj bo taka, da bodo zdravstveni delavci razbremenjeni administrativno upravnega dela, da se bodo lahko bolj posvetili bolnikom. Zato je predvideno, da bi bil pomočnik direktorja v zdravstvenem domu diplomirani ekonomist ali pravnik, direktor zdravstvenega doma pa zdravnik s posebnim podiplomskim študijem, kjer bi dobil osnove iz organizacije zdravstvene službe. S tem bi odpadlo marsikatero nepotrebno delo in tudi nepotrebna izguba časa. Po izkušnjah, kjer so že bile izvedene spojitve v zdravstveni službi, ni bila v prvem obdobju vidna pocenitev službe. Preurejanje službe vedno nekaj stane, čeprav so bile poprejšnje priprave dobre. Ko je služba že vpeljana, je marsikatero delo opravljeno hitreje in boljše, nepetrebno pa odpade. Izboljšanje službe samo po sebi ne more pomeniti pocenitve in kdor to pričakuje, ne presoja trezno. Namerno zavlačevanje in zaviranje so tudi zahtevki, da naj zdravstveni center predloži izračun o pocenitvi bodoče službe. Naloga zdravstvenega centra ni utemeljevati upravičenost zakona, ker je le ta potrjen s tem, da ga je skupščina sprejela, temveč, da pripravi tako shemo, ki bo omogočila boljše zdravstveno varstvo. Takšno namerno zavlačevanje in zavajanje je tudi zahtevek, 'da naj zdravstveni center predloži izračun ekonomskega efekta bodoče zdravstvene organizacije. Ce uspeh trgovine merimo samo po prodanem blagu, potem tega prav gotovo ne smemo uporabiti v zdravstveni službi. Važnejša je kakovost, kakor količina opravljenega dela. Ob reorganizaciji zdravstvene službe bomo prisiljeni priznati dejansko ceno zdravstvenim storitvam. To vprašanje je sicer važno, vendar ga je treba obravnavati ločeno. Strokovni svet zdravstvenega centra je na podlagi številnih analiz In elaboratov sprejel tako obliko zdravstvene službe kot najbolj primer- no za Gorenjsko. Sedanji zdravstveni center je pripravil prek strokovnega sveta in svojih komisij tudi shemo za novo organizacijo zdravstvenega centra, ki mora s 1. 1. 1968 začeti s svojim delovanjem. Strokovne komisije so že izdelale vrsto predlogov* kako naj bi bile posamezne službe organizirane. Ordinacije v zdravstvenih postajah in v dosedanjih zdravstvenih domovih, kakor tudi ordinacije pri podjetjih (sedanje obratne ambulante) ostanejo po svoji dejavnosti in krajevno nespremenjene kot so bile. Zato je odveč bojazen, da bo neka občina ali neki del prebivalstva z novo obliko organizacije zdravstvene službe prikrajšan. Bolniku je prav vseeno, kakšen je napis na zdravstveni ustanovi, ni mu pa vseeno, koliko se bodo v tej ustanovi zanj pobrigali. Nova organizacijska oblika sicer omogoča dobro medicinsko delo, uresničeno pa bo le, če bomo znali to možnost izkoristiti in si ne bomo ▼ drobnih razprtijah poslabšali službo, kakršno imamo že sedaj. Nekatere obratne ambulante in podjetja so sprožile spor, ali je novi zakon sploh v skladu z našo zakonodajo. Ustanovno sodišče bo ta spor rešilo pač po svoji presoji. Vsekakor pa bo enotna zdravstvena služba v večjo korist delovnim ljudem kot razcepljena v posameznih podjetjih. Truditi se moramo, da bodo uživali enako zdravstveno varstvo vsi delavci. Osnovna zdravstvena služba naj bo resnično nosilec celotnega zdravstvenega varstva vseh prebivalcev. Tako naj delavec, otrok ali upokojenec uživajo enako zaščito. Ne moremo umetno ločiti preventive in kurative ter obolenja doma ali na delovnem mestu. Zdravstvena služba ima tele naloge: 1. krepitev in utrjevanje zdravja; 2. preprečevanje nastopa bolezni ali ponovitve bolezni; 3. zgodnje odkrivanje bolezni in zgodnje zdravljenje; 4. omejevanje delovne nesposobnosti in hitro vračanje na delovno mesto; 5. medicinsko in socialno rehabilitacijo. Za zdravstveni center dr. Ana Kraker Skrb za borce V železarni na Jesenicah je med zaposlenimi več kot tretjina borcev NOV. Zato ima delavski svet za reševanje njihove problematike posebno komisijo. Na zadnji seji so obravnavali zaposlovanje borcev v tovarni, njihovo prizadevanje pri družbenem samoupravljanju, naloge kadrovske službe v zadevah borcev ter naloge komisije v bodoče. Te dni po svetu SAIGON, 2. oktobra — Blizu demilitarizirane cone ameriški stroji že pripravljajo teren za gradnjo 72 km dolgega zidu, ki naj bi nepro-dušno zaprl pot iz Severnega v Južni Vietnam. Zamotan elektronski varnostni sistem naj bi preprečeval vsakršen poskus približati se zidu. Okoli 30.000 vojakov naj bi stražilo vse te naprave poleg letališč, električnih central in vojaških postojank. GORNJE POADIŽJE, 2. oktobra — Južnotirolski teroristi so nastavili peklenski stroj v vlaku ki vozi na progi Miinchen—Benetke. Eksploziv je ubil dva italijanska policista, ki sta odprla na samotnem kraju kovček z eksplozivom. Uvedli so ostre varnostne ukrepe, italijanski notranji minister pa je napovedal boj za iztrebljenje neonacističnih zločincev. PARIZ, 3. oktobra — Francoski kmetje so v srditih demonstracijah dali duška svojemu nezadovoljstvu z vladno gospodarsko politiko. Bistvo kmečkega problema je v tem, da vlada podpira ustanavljanje velikih farm, kar povzroča propadanje majhnih kmečkih gospodarstev. V demonstracijah je bilo ranjenih več sto ljudi, ponekod so napadli celo poslopja lokalnih oblasti, zavrli železniški promet in pretrgali telefonske žice. SCARBORUGH, 4. oktobra — Na letni konferenci labu-ri-stov je VVilsonova zunanja politika podpiranj ameriške vlade glede vojne v Vietnamu doživela hud udarec. Levo krilo vladajoče stranke je z večino 119.000 mandatnih glasov sprejelo resolucijo, ki zahteva od vlade, naj spremeni svoj odnos do vojne v Vietnamu. Vendar resolucija ne obvezuje vlade premiera Wil-sona. Letna konferenca stranka se ni strinjala z vod s L vo m stranke tudi glede politike do Grčije. NEW YORK, 5. oktobra -Državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič je v splošni razpravi v generalni skupščini OZN v svojem govoru glede rešitve izraelsko-arabskega vprašanja poudaril, da se jugoslovanska vlada zavzema za politično rešitev, ki edina lahko odstrani posledice agresije. V vietnamskem vprašanju pa je Marko Nikezič dejal, da morajo v sedanji situaciji ZDA storiti prvi korak, to je, da nehajo bombardirati Severni Vietnam. KARACHI, 5. oktobra -Predsednik Pakistana Ajub Kan je izjavil v govoru po radiu, da arabsko-izraelski spor ne bo rešen vse dotlej, dokler se Izrael ne umakne iz arabskega ozemlja. Ljudje Jugoslovanska pobuda Vzrok za veliko aktivnost Jugoslavije v mednarodnih odnosih ni samo kriza na Bližnjem vzhodu. Sto in sto mostov je vzpostavljenih med našo državo in drugimi narodi na vseh geografskih širinah našega planeta. Trenutno kriza na Bližnjem vzhodu še vedno skrbi narode vsega sveta prav tako kot ameriška agresija v Vietnamu. Svetovna organizacija — OZN — je angažirala svoje organe in moči, da reši te ključne probleme, ki danes najbolj ogrožajo ves svet. Z namenom, da najde pot za politično rešitev teh problemov, je dala Jugoslavija znano pobudo, ki je bila po vsem svetu sprejeta z velikim razumevanjem. Nič dokončnega še ni rečeno o Titovih petih točkah za rešitev sedanje nevarnosti na Bližnjem pa tudi Srednjem vzhodu. Cilj predlogov predsednika Tita je bil dati eno osnovo, ki bo zbrala okrog sebe najširši krog držav v akciji za dosego politične rešitve nasproti težnjam agresorja, da se problem »reši« z uporabo sile. Še danes je namreč veliko politikov, ki uporab- ljajo celo forume svetovne organizacije, da bi izigrali napore za miroljubno reševanje problema Bližnjega vzhoda. Vendar kljub temu največje število neuvrščenih — pa tudi latinsko ameriških — držav meni, da so jugoslovanske ideje ena izmed realnih možnosti za rešitev krize, ki jo ne kaže izpustiti. S tem v zvezi poudarjajo, da Titovi predlogi skupaj s pozitivnimi načeli ameriške in — še prej — latinsko ameriške resolucije lahko dajo konkretne rezultate za reševanje krize, ki še vedno pomeni veliko nevarnost za mir na področju vzhodnega Sredozemlja. Za nas — za Jugoslavijo — je osnovno to, da je potrebno v trenutku sprejemanja te ali one ideje, takšne ali drugačne rešitve, računati predvsem s tem, da je treba onemogočiti vsakršne poskuse poniževanja Arabcev ali iskanja njihove kapitulacije. Omalovaževanje arabskega ljudstva bi pomenilo podpirati agresorja, to pa bi bila velika zgodovinska napaka z nepredvidenimi posledicami v bodočnosti. Jugoslavija je zainteresirana za mir na Bližnjem vzhodu. To je povsem razumljivo, saj se nahaja v bližini tega, že leta in leta nemirnega pod- ročja sveta. Ce grmijo topovi na Suezu, potem je povsem razumljivo, da narodi s severnih obal Sredozemlja s strahom poslušajo in čakajo, kaj bo. Naša država geografsko in etnično pripada Evropi. Vendar je Jugoslavija s posebno pozornostjo in z veliko razumevanja začela sodelovati ne samo z državami tega področja, ampak tudi s številnimi deželami Azije, Afrike in Latinske Amerike. Ce izvzamemo Kitajsko in Albanijo, ima Jugoslavija v glavnem dobre odnose z ostalimi člani velike družine narodov sveta. Glede Zahodne Nemčije je treba povedati, da naša država želi z njo normalizirati diplomatske odnose — seveda nikakor za ceno zapostavljanja lastnih interesov. Bonn je prekinil diplomatske odnose z Beogradom; to je zgodovinsko dejstvo. Vendar Jugoslavija ne bo — zaradi te resnice — zapirala vrata pred ponovno vzpostavitvijo diplomatskih odnosov. Vzpostava diplomatskih odnosov ni niti pogoj niti nujna potreba tega trenutka. Jasno pa je, da sam akt o ponovnih diplomatskih zvezah ne bo dovolj, če hkrati ne bo dobre volje za resnično konstruktivno in čvr- Gorenjci v oktobrski revoluciji Rdečearmejec iz Taškenta Spomini Jožeta Perparja z Jesenic na dneve velikega oktobra Samarkand, Taškent, Zlata Orda, planine, puščave in polja med Aralskim jezerom, Afganistanom in Kitajsko so daleč, daleč v Aziji. Taškent, glavno mesto Uzbekistanske Sovjetske socialistične republike z milijon prebivalci, je daleč, daleč v spominu Jožeta Perparja; rdečearmej-ca Perparja, ki je osem mesecev patruljiral po Taškentu ter vzdrževal red in zakonitost, nujno potrebni mladi socialistični republiki. Dvakrat so sredi noči zadrdrali mitraljezi in dvakrat se je sredi Taškenta pod Jožetom zgrudil mrtev konj. Belogardisti niso mirovali. Nikdar in nikjer človek ni bil varen. Prišlo je tudi do hujših bojev. Bili so to hudi časi; časi porodnih krčev mlade Sovjetske socialistične republike. »Ce bi to pripovedoval v stari Jugoslaviji, bi me zaprli, med vojno pa ustrelili,« je dejal Jože, ko je obujal spomine na oktobrsko revolucijo. Njegova pot je podobna poti tisočerih vojakov avstro-ogr-ske armade. 1914. leta je bil Jože poklican v avstro-ogrsko vojsko. Služil je v Ljubljani v 17. pešpolku in se še istega leta znašel na fronti v Galiciji. Kaj je vojna, to Jože dobro ve. 15. januarja 1915. leta je bil dežurni vojaške enote na fronti v Karpatih. Ker so jih Rusi obkoljevali, je sledilo povelje za umik. Jože se je v temni in mrzli noči plazil po strelskih jarkih in budil vojake za umik. Toda prepozno. Z grozo je opazil, da je samo vsak deseti vojak živ, vsi drugi so zmrznili. Petnajst dni in noči so se ujetniki z vlakom vozili v osrčje Rusije, proti Aziji. V Zlato Ordo so prispeli, ko je bila tam najhujša vročina in pšenica v klasu. Ujetniki so si sami postavili barake. Zaradi slabe vode in uši je prišlo do epidemije črnih koz in tifusa. Od 12.000 ujetnikov jih je 8000 umrlo. Tudi Jože je zbolel,' a je k sreči premagal bolezen. Prav zaradi nalezljivih bolezni so Rusi ujetnike premestili v Samarkand, ki je južno od Taškenta proti meji Sovjetske zveze z Afganistanom. Tu so jih porazdelili na delo h kmetom. Nekega dne so z dvema kamionoma prišli vojaki in vprašali Jožeta: »Od kod si doma?« »Slovenec sem,« je odvrnil Jože. Ker vojaki še nikdar niso slišali za to deželo, so ga vprašali, če je Nemec. Ko so zvedeli, da je Slovan, so mu dejali: »Pojdi z nami. Vsi se moramo boriti za zmago delavcev in kmetov. Buržuje in gospodo je treba potolči«. Tako je Jože zvedel za revolucijo in po- stal rdečearmejec. Rdečear-mejci so nosili na kapi širok rdeč trak, prav takega pa tudi na levem rokavu. V Taškentu so ujetnike preobleki! v ruske vojaške uniforme in jih oborožili. Iz teh ujetnikov je bila v Taškentu ustanovljena III. internacionalna brigada, katero so sestavljali Slovenci, Madžari, Cehi in Hrvatje. V brigadi je bilo največ Slovencev. Jože je bil v Taškentu osem mesecev pri vojni policiji rdeče armade. Na konju je patruljiral po mestu in okolici. Večkrat so ga sovražniki revolucije napadli, izgubil je dva konja, toda vedno je prišla pravočasno vojaška pomoč. Cez osem mesecev je Jože odšel na fronto. Od Kaspijskega jezera prek Turan-ske nižine je proti Taškentu drvelo ogromno sovražnikov revolucije. Jožeta so rdečear-mejci dodelili ' k težki artile-riji. Udeležil se je številnih bojev v azijskih stepah, kjer so se z mrtvimi ali živimi vo_ jaki često gostili tropi stepskih volkov in orli s širokimi krili. Po nekem ogorčenem boju v stepi v zimi 1918/19 so Jožetu zmrznile noge. V vojaški bolnišnici so mu z nožem (brez injekcije) ostrgali z nog zmrz'.o kožo in meso. Sest mesecev se je zdravil v bolnišnici in končno okrevaL slo sodelovanje na različnih področjih. V preteklih letih živahnega in pogosto zelo napetega mednarodnega razvoja je jugoslovanska zunanjepolitična akcija težila in še teži k realizaciji velikih načel Organizacije združenih narodov o krepitvi politike razumevanja med narodi in državami. To je edina pot, ki lahko da čvrsta zagotovila za perspektivo in razvoj mednarodnih odnosov v prihodnosti. To potrjuje tudi sedanje, 22. zasedanje generalne skupščine OZN, na katerem je v središču pozornosti prav kriza na Bližnjem vzhodu. Državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič, ki je v četrtek sodeloval v splošni razpravi v generalni skupščini, je poudaril, da se je Jugoslavija izrekla proti uporabi sile kot sredstva za urejane spornih mednarodnih vprašanj in je dala svojo podporo in pomoč žrtvam agresiiej da bi prebrodila posledice vojne. »To smo storili v p;id miru in neodvisnosti vseh držav, pa tudi zato. ker nam je neposredno do tega, da se med državami ohranijo normalni odnosi in da ohranimo varnost na področju Sredozemlja.* in dogodki Za Lenina je Jože slišal že v ujetništvu. Ko se je vrnil v Ljubljano, je Jože že čez tri dni dobil poziv za vojaške vaje. Kot vojak jugoslovanske vojske se je boril po Koroški. Jože še zna pesem rdečear-mejcev. Ko so odhajali v boj so zapeli: »Pojdem, pojdem na vojno — da zabijom bur- žuja Jože Vidic Jože Perpar KULTURA IN PROSVETA Služba za posredovanje prireditev v občinah Za gorenjske občine bosta posvetovanji o organizaciji te službe v ponedeljek, 9. oktobra, v Kranju in Radovljici Kulturno-prosvetne organizacije po občinah so bile v dosedanjem obdobju eden izmed glavnih nosilcev posredovanja in organiziranja najrazličnejših prireditev. Ker pa so prizadevanja pogosto naletela na vrsto organizacijskih in vsebinskih težav, je republiški svet zveze kultur-no-prosvetnih organizacij Slovenije s soglasjem republiškega sekretariata za prosve-to in kulturo osnoval službo za posredovanje in pomoč pri organiziranju najrazličnejših prireditev v občinah. Služba bo usklajevala vsa hotenja organizacij in ustanov, ki se na Slovenskem lotevajo odgovornih in težkih nalog ob organizaciji in po- Delo jeseniške delavske univerze doma Delavska univerza na Jesenicah skrbi predvsem za izobraževanje odraslih, razen tega pa prireja za vse prebivalce občine tudi zanimiva in poučna predavanja. V oktobru bo pričela z rednim delom osnovna šola za odrasle ter tečaji nemščine, angleščine in italijanščine. Kot pretekla leta bodo tudi letos imeli šivalni, krojni, kuharski, stenografski in tečaj za strojno pletenje. sreckrvanju gostovanj in tudi v tujini. Prvenstvene naloge te službe za posredovanje prireditev naj bi torej bile pomagati, nuditi in posredovati zainteresiranim občinam in organizacijam t občinah, ki so se doslej ukvarjale z organizacijo prireditev, kvalitetne storitve vseh vrst: od gledaliških, muzejskih, galerijskih, glasbenih do narod-nozabavnih in ostalih prireditev. Ta dejavnost je bila namreč v Sloveniji doslej povsem neorganizirana. Vsak posameznik oz. vsaka posamezna organizacija se je sama trudila premagovati težave, ki so se pojavljale pri organiziranju prireditev ter pri iskanju možnosti gostovanja zunanjih ansamblov. Ce želimo na tem področju odpraviti neorganiziranost, bi morali po mnenju zveze kul-turno-prosvetnih organizacij v Sloveniji razen osrednje službe za posredovanje prireditev sestaviti tudi posebna občinska telesa, v katerih bi bile vse organizacije, ki so se doslej ukvarjale s posredovanjem in organizacijo prireditev. Republiška zveza kul-turno-prosvetnih organizacij je zato te dni začela po različnih krajih v Sloveniji s posvetovanji, na katerih zainteresirane organizacije (posebno občinske svete zveze kultiiriKHprosvetnih organizacij, pa tudi druge) podrobneje seznanjajo z načrti in Uspeh presegel pričakovanja Pevski zbor France Prešeren spet doma možnostmi, s seznamom in ceniikom prireditev, ki pride jo v poštev za gostovanja, obenem pa spoznavajo tudi mnenja in želje občanov v posameznih občinah. Želijo, da na posvetovanjih sodelujejo predvsem predstavniki občinskih skupščin, zveze kul-turno-prosvetnih organizacij, SZDL, ZMS, delavskih univerz, zavodov za kulturo, turističnih društev itd., pa tudi posamezniki in ustanove, ki so se že doslej ukvarjali s posredovanjem prireditev v občini. Za gorenjske občine bosta taki posvetovanji v ponedeljek, 9. oktobra, in sicer ob 8.30 v Kranju (v delavskem domu, vhod št. 2) za občine Kranj, škof j a Loka in Kamnik, ob 12. uri pa v Radovljici (v nekdanji graščini na Linhartovem trgu) za občine Radovljica, Jesenice in Tržič. — at Filmi, ki jih gledamo Preden povemo kaj o filmih, ki bodo naslednji teden na sporedu, naj zapišemo, da si je pri nas in v svetu proslavljene Zbiralce perja, ki so bili pred nekaj tedni na sporedu v kranjskih kinematografih, ogledalo 4000 gledalcev. V primerjavi z ameriškim superspektaklom, ki smo ga prav tako že videli, je ta številka izredno visoka. Ben Hurja si je namreč v Kranju ogledalo prav toliko ljudi! V Kranjskem kinematografskem podjetju pričakujejo, da bo film Breza, ki je v Puli prav tako dobil eno izmed srebrnih »aren« imel konec oktobra, ko bo na sporedu, še več gledalcev, saj so ankete, ki so jih izvedli v puljski areni med festivalom, pokazale, da je Rabajin film Breza publiki zelo ugajal. Prihodnji teden bomo videli Hasanaginico. Od filma, ki ga je reži ral Miča Popovič, so si v Puli vsi precej obetali. Zal je film ostal brez nagrade, čeprav so filmski kritiki zapisali prenekatero besedo v prid temu filmu. Glavno vlogo igra Milena Dravič, igralka, ki že nekaj let nepretrgoma snema filme in ki je pred tedni prinesla iz Benetk tudi nagrado, za najbolj simpatično igralko na tamkajšnjem festivalu. Film je nastal v proizvodnji Filmske radne zajednice v Beogradu. Poleg Milene Dravič pa v filmu nastopajo še Rade Markovič in Relja Basic. Filma Zadnji mohikanec, ki je pred desetimi leti igral pri nas, se še spominjamo. No, nekdo se je finančnega uspeha tega filma spomnil, napisal nov scenarij in film še enkrat posnel. Zdaj bomo lahko videli nemško-italijan-sko-špan&ko filmsko proizvodnjo, kako se je združila in film z istim naslovom ponovno posnela. Trojna koprodukcija, westerni, ki smo jih že videli pri nas in so nastali v Italiji, ne obetajo pomembnega presenečanja. Film je v barvah in na širokem platnu. Ameriški film Vesela dekleta je filmska komedija. V filmu nastopa Elvis Pre-slev. Film je v barvah, distributerji pa obljubljajo veselo zabavo. To je vse, kar o njem lahko zdaj zapišemo, zdi pa se, da je film bolj posnet zaradi glavnega igralca, če sodimo po reklamah, ki jih distributerji ponujajo, kot zaradi zgodbe, ki jo film pripoveduje. — i Gorenjski muzej razstavlja V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akad. kiparja Lojzota Dolinarja in občasna razstava kopij fresk srednjeveškega slikarja Janeza Ljubljanskega in zbirk Mestnega muzeja v Ljubljani. V Prešernovi hiši si poleg memori alnega muzeja lahko ogledate razstavo Planšarstva na Veliki planini, ki jo .je posredoval Muzej v Kamniku. Zbirke in razstave so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V torek zvečer se je vrnil a šestdnevnega gostovanja po Angliji ln Holandiji 67-član-ski pevski zbor France Prešeren. To je bila prva koncertna turneja tega zbora v Angliji, medtem ko so kranjski pevci v Holandiji že gostovali. Pevski zbor ni opravil samo pomembnega kulturnega poslanstva, temveč je s svojim uspelim gostovanjem pridobil simpatije angleških in holandskih poslušalcev in jih tudi navdušil za obisk naše lepe domovine. 2e takoj prvi dan je zbor Imel dveurni koncert v Sad-delvvorthu. V prijetno zvočni dvorani je pevcem uspelo ustvariti prisrčen stik z poslušalci. Sami pevci so izjavili, da je bil ta koncert kot celota morda najboljši, in to kljub utrujenosti. Angleški publiki, za katero vemo, da je precej hladna, so bile izredno všeč narodne pesmi, presenečeni pa so bili nad izvedbo angleških pesmi. Tako je poslušalce silno navdušila Makedonska Humoreska T. Skalovskega in Kolo V. Mirka, med angleškimi pesmimi pa Deep river (moški zbor) in AH in an April evening H. Robcrtona, katero so morali pevci na željo župana g. E. Lawtona šc enkrat ponoviti. Naslednjega dne so si pevci ogledali Manchester, zvečer pa so koncertirali v Hil-ton Hallu v Oldhamu. Temu koncertu, ki je bil tako kot prejšnji dobro obiskan, so prisostvovali med drugim župana Oldhama in Saddel-vortha, g. F. Balson in g. E. Lawton, ter naš ambasador v Veliki Britaniji Ivo Saraj-čić. Celotni program je po- snel tudi BBC. V soboto je bil na programu ogled mesta Chester z znamenito katedralo, bogatim muzejem, in velikim zoološkim vrtom. Zvečer Je bil sprejem pri županu mesta Oldhama. Ob tej priliki so gostitelji priredili pevcem zelo lep kulturni program. Vsakemu članu zbora so podarili srebrno kavno žličko z grbom mesta Oldhama, dirigentu pa še s srebrom okovano dirigentsko palico s posebnim posvetilom. Obisk pevskega zbora France Prešeren v Holandiji pomeni nadaljevanje poglabljanja prijateljskih stikov z Val-kenburgom, še posebno s pevskim zborom Inter Nos. V marsikaterih očeh gostiteljev in naših pevcev so pritekle solze veselja ob ponovnem snidenju, kajti zbor je v tem delu Holandije gostoval že pred dvema letoma. Pokaži, kaj znaš - v Tržiču Mladinski aktiv ZMS Bombažne predilnice in tkalnice Tržič je v petek, 29. septembra, priredil v Cankarjevem domu v Tržiču javno mladin-eko oddajo Pokaži, kaj znaš. Nastopili so pevci popevk, vokalni solisti ter ansambli. Na vprašanja z letošnjega evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju v Ljubljani pa sta odgovarjali ekipi Elana Begunje in BPT Tržič. 2e pred štirimi leti so bili aktivi ZMS BPT Tržič, Plamen Kropa in I BI Kranj pobudniki sodelovanja mladine treh gorenjskih občin Kranja, Radovljice in Tržiča. Kmalu so ee jim priključili 8e mladinski aktivi Elan Begunje, Sava Kranj in drugi. Podobnih oddaj, ki je bila v petek v Tržiču, je bilo v preteklih letih že precej, in to ne samo v Tržiču, temveč je bila organizacija takih prireditev vsakokrat v rokah drugega mladinskega a1 tiva. Na petkovi oddaji je bila na vprašanja z evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju najboljša ekipa BPT Tržič. Med pevci pa si prvo mesto delijo pevec popevk Peter Pečar (Iskra) ter vokalni trio sester Jelke, Erne in Tatjane Potočnik iz Slatne, drugo mesto pa sta zasedla pevca popevk Majda Jazbec (Peko) in Tone Hladnik (BPT). Pred polno dvorano Cankarjevega doma nas je skozi oddajo odlično vodila znana napovedovalka tržiškega radia Marina Bobič. Pevce popevk je spremljal orkester tržiškega radia, ki je v vmesnih točkah navdušil zbrane poslušalce s popularnimi melodijami iz njihovega repertoarja. Tržičani si takih in podobnih oddaj Se žele, 6aj je mladinski aktiv BPT poskrbel za brezhibno organizacijo programa. D. Humer V nedeljo popoldne so pevci sodelovali pri odkritju spominske vaze v Schin op Geu-lu, prav takšne, kakršno so Holandci odkrili aprila letos pred kinom Center v Kranju. Spominsko vazo je odkril naš veleposlanik na Nizozemskem dr. Djuro Ninčić. Zvečer je bil koncert v cerkvi sv. Mau-riciusa, ki ga je posnel lim-burški radio in ga že naslednji dan predvajal nizozemskim poslušalcem. Med številnimi gosti so bili tudi pred« I stavniki zbora iz Brunssuma, 1 ki je lansko leto gostoval v Kranju. Zbor je nadalje pel še predzadnji dan turneje, in to v počastitev padlih vojakov v II. svetovni vojni pred spomenikom na Caubergu. Pred nastopom jih je v mestni hiši sprejel župan Valken-burga g. Breekopt. Zvečer pa jim je pevski zbor Inter Nos priredil sprejem in družabni večer. O vtisih s turneje smo povprašali člana pevskega zbora tenorista Mirota Zorca, ki nam je dejal: »Vsi pevci menimo, da je uspeh kljub utrujenosti presegel pričakovanja. Lahko rečem, da smo poželi Izreden uspeh, kljub temu, da je težko navdušiti angleško publiko. Morda samo dejstvo, da so se v očeh poslušalcev videle solze, pove dovolj zgovorno, kako kvaliteten koncert smo jim priredili. V Angliji in Holandiji smo spoznali res prave prijatelje in tovariše, s katerimi smo navezali in še bolj poglobili naše prijateljstvo in upamo, da bo to prijateljstvo ostalo trajno. Ob tej priliki se v imenu vseh pevcev zahvaljujem predstavnikom občinske skupščine, še posebno tov. Martinu Koširju, za uspešno pripravljeno turnejo.« D. Stanjko Do desetmilijonskega mesta in nazaj Nadaljevanje (Pri prvi objavi je pomotoma izpadlo ime avtorja potopisa Rada Hočevarja) Osmi dan: po Temzi navzgor * in Windsor Se vedno je zelo oblačno in dokaj hladno vreme, ko hitimo po lepi šeststezni av-tostradi proti Birminghamu. 2al jo že kmalu za Londonom zapustimo in zavijemo proti VVindsoru, kjer že nad 800 let domujejo angleški vladarji. Pred tem še obiščemo znanca Davida in z njegovim motornim čolnom zaplu-jemo po reki navzgor. S seboj vzamemo vso potrebno hrano in se odpravimo na pot. Zunaj presenečeno ostr-mim: sredi zelene trave stoji lepa okrasna svetilka, ki ni nič drugega kot glava železniške kretnice na nekdanji progi Kranjska gora—Planica. David jo je prinesel domov za spomin na našo deželo. Temza je tu mirna in umazana reka. Z motornim čolnom naglo napredujemo navzgor. Pokrajina je vedno bolj gričevnata, na obeh straneh so gozdovi in travniki, ki so prav tako lepo negovani kot oni v Hyde parku. Tu so lepe počitniške vile in bungalovi, kjer Lon-dončani prežive svoj vikend. Včasih so bile tu celo brzice, ki jih sedaj motorni čol- Kmclijsko živilski kombinat Kranj nudi potrošnikom ugoden nakup plantažnih jabolk po ceni od 0.70 do 1,50 N din za kg v prodajalnah: — Pokojninski zavod, Koroška cesta — Prj mostu, Poštna ulica — Stražišče, Škofjeloška cesta in — v skladišču Koroška cesta (bivša pekarna Kern) Priporočamo se! Velika hiša za vsakogar Radio * Schmidt KJagenfurt — Celovec ni premagajo z zapornicami. Podoben turizem ob reki bi se lahko razvil tudi pri nas, npr. ob Ljubljanici navzgor. Grad VVindsor stoji v zeleni valoviti pokrajini; tu je pravi turistični vrvež. Vse je en sam muzej osemstoletne preteklosti. Straža stoji v rdečih paradnih uniformah, saj je od časa do časa tu še vedno vladarjeva rezidenca. Zvečer gledamo pri Davidu diapozitive in prijatelja navdušim z zvočno kolekcijo iz Postojnske jame. Ur na Big Benu odbije polnoč, ko se pripeljemo nazaj na Piccadillv Circus, ob katerem je še vedno tako živo kakor opoldne. Deveti dan: London — Liege — (Od Ostenda (226 km) Pozno popoldne sva znova sedela v malem fiatu. Neptun je tokrat potnikom prizanesel in prišli smo pol ure prej v Ostende. Za petdnevno parkiranje na železniški postaji sva odštela približno 40 N din v našem denarju. Brez skrbi si pa le! Le obmejni policaji so nama zabičali, da morava zapustiti Belgijo čez pet dni, ker nama takrat poteče za-hodnonemški vizum. Do Bru.vellesa je lepa štiripasovna avtocesta. Za hip se ustaviva in okrepčava z izvrstno juho delamaris, ki mi jo je še pozimi podarilo to podjetje. Tik pred Bruxelle-som se začudim, zakaj na odprti cesti fičo*ne potegne več kot osemdeset na uro. Ustavim in pogledam; sveča na razdelilcu se je iztaknila. To je bil edini defekt na dolgi poti. Skozi belgijsko metropolo peljem že utrujen. Ko prideva v Leuven, je že mrak. Tu sva v deželi Valoncev, bližava se rudniški pokrajini Brabant, kjer na deželi še d?nes pletejo čudovito lepe čipke. Zal mi je, da tu ne morem ostati dlje in videti deželo, ki ima v Evropi morda najburnejšo preteklost. Deželi pravijo tudi Gallia Belgica in slovi že od Cezarjevih časov. Središče je Liege, kjer še danes ulivajo topove in brusijo cevi raznih orožij. V mestu je ob pol enajstih mirno in ni težko najti hotela. Deseti dan: Maastricht (Nizozemska) — Mannheim (ZRN) — 412 km Račun v hotelu z zajtrkom ni bil tako poceni: 140 belgijskih frankov na osebo; to je približno 35 N din. Za slovo od Beneluxa obiščeva še nizozemski Maastricht. Parkirava natanko kot pred letom dni ha trgu pred magistra- tom. V trgovinah je velik vrvež in prebivalci sosednjih obmejnih krajev v ZRN na veliko kupujejo živila. Le malo pozneje sva zopet ob veliki cesti. Zal mi je, ko nama na nemški meji s pogledom v že znano »knjigo« pokvarijo lepe vtise; tako je pot nazaj postala še bolj enolična. Na avtocesti sva potem preživela celo popoldne. V Mannheimu pa so nas že pričakovali znanci. Enajsti dan: Heidelberg Nadelja je bila zares čudovita. Kakor nalašč za počitek po tako dolgi poti. Sicer pa, kdo si ne bi želel videti romantičnega gradu iz filma Princ študent in piti vino iz soda, ki drži skoraj četrt milijona litrov. Heidelberg je staro univerzitetno mesto, posebno medicina ima tu svojo tradicijo. Pravijo, da je neki ameriški general študiral v Hoidelbergu in se je v drugi svetovni vojni menda zavzel, da mesta niso bombardirali. Resnično, če stojiš na razgledni ploščadi nad lepo ohranjenim gradom, ki je danes lep muzej, potem verjameš, da se je ameriškemu generalu mesto priljubilo. Pod mestom teče'Neokar z živahnim rečnim prometom, na terasastih pobočjih so nasadi vinske trte. Daleč zgoraj ob reki — v Deredingenu — počiva tudi oče naše književnosti Primož Trubar. Dvanajsti dan: Seefeld (na Tirolskem) — 483 km Južnonemška avtocesta čez Stuttgart kakovostno sicer nekoliko zaostaja za ono čez Wurzburg, zato pa je pokrajinsko veliko bolj razgibana in pestra. Za seboj zopet puščava velika nemška mesta. Kratek skok napraviva le v Ulm in Augsburg, kjer zapustiva avtoceslo in zavijeva proti Alpam. Toda Garmisch je še daleč. Bavarske ni mogoče več zgrešiti. Ob cesti se vrste značilni čebulasti zvoniki. Največje presenečenje pa je Oberammergau s poslikanimi hišami in živahnim tujskim prometom. Ko se na obeh straneh ceste pokažejo stene Karwendla in Mettersteina, se počutiva že kot doma. Med vožnjo obujam spomine, ko sem pred 15 lati kot alpinist plezal po teh stenah. Se bolj domača sva, ko se na avstrijski meji skoraj ni bilo treba ustaviti. To je bil nadvse prijeten občutek, ki sva ga na tolikih mejah tako pogrešala. Tudi oskrbnica Eunice — prijaznega penziona — se naju spominja in problem prenočišča je rešen. Seefeld sicer nima turistične tradicije, vendar je njegovo ime postalo znano po Cestno križišče pri Mannheimu zadnji olimpiadi v Innsbru-cku. Pred 15 leti je bil le malo bolj razvit od Kranjske gore, potem pa je tu zraslo na desetine hotelov in pen-zionov. Oskrbnica pravi, da je letos manj gostov. Sicer pa turistični delavci neumorno delajo. Tako smo na dveh krajih ob devetih zvečer videli predvajanje barvnih diapozitivov kar na stekleno steno. Trinajsti dan: proti domu čez most Evrope V dolgi koloni zapuščamo območje Innsbrucka, za nami ostaja le Hafelekar v prvem grebenu Karvendla. Niti ne slutimo, da se nam bo kmalu odprl najlepši del evropske ceste in to prave štirislezne čez Brenner. Prav vzhičeni zapeljemo čez veličastni most Evrope, ki naj bi nekoč zbližal narode našega majhnega kontinenta. Na ploščadi za mostom se pomešava med radovedneže iz domala vse Evrope. Na vrhu je kapelica z razgledom, da ti zastane dih, ko gledaš jeklenobeton-sko konstrukcijo, speljano čez vso dolino. Koliko dela, truda in žrtev je bilo tu. Ze pred desetimi leti je potovalo v Italijo tu čez z lastnimi vozili nad deset milijonov lju di. Koliko neki jih bo, ko hm brennerska magistrala gotoJ va? Že sedaj se vrste pred mejo vlečejo v desetine kilometrov in promet zastaja tu-J di po več ur. Na meji vidiva*' da kljub vsej ekspeditivnosti le ne morejo hitreje, če hcčew jo to mejo obdržati vsaj fow malno za državno mejo. Južna Tirolska je đan*ffl ja«" bol ko spora med Itrlijo iti Avstrijo in na prometni cesti, kjer se peljeva, se spomnim, da občasno eksplcd ra kakšna mina. '"Dežela, k el večinoma govore nemško, pa si bolj kakor mi žele turistov, za kar so tu idealne raz-i mere. Nedaleč od Brennerjal cveto maroni in raste žlahtna vinska trta. streljaj više so ledeniki, kjer se lahko smučaš vse leto. Bližava se TkH blachu in veličastnim Trem Cinam v ozadju. Sedaj vevai da naju od doma loči le šel nekaj ur vožnje. Kmalu naju prehiti »žaba« z domačo re^ gistracijo in pri Lienzu prviđ zagledava napis Beljak. OdV slej naprej nisva več beležilai vtisov. Na meji v Ratečah' naju pozdravi carinik in sko* raj ne verjame, da sva se vrn nila iz Londona. »Nekolik« preveč imata naloženo za-^' daj,« je pripomnil. In mordal je imel prav. Prtljaga zaradi dolge poti res ni bila več za razstavo. Rado Hočevar Izredno znižane cene zimski konfekciji Na zalogi imamo žensko in moško konfekcijo, pletenine, perilo, usnjeno konfekcijo, bunde itd. Dajemo tudi na POTROŠNIŠKI KREDIT in ga odobrimo v naši trgovini brez porokov. Trgovina Obrtnik Kranj Koroška 14 deli /ftojefc SIcer pa Je možak s čudovito plešo tem dobil tudi svojo družbo. Brezhibno Oblečen gospod i prevezo prek levega očesa Je sedel k njegovi mizi. Oči vidno Je bil to tako nestrpno pričakovani človek. Pozdravila sta drug drugega z umerjenostjo starih Enancev, toda Hubbard, ki Je napeto zasledoval vsako fazo tega srečanja, Je videl več. Ni mu ušlo, da Je v očeh plošča žarelo nestrpno, zaskrbljeno vprašanje In da se je sunkoma naslonil nazaj, ko je novi gost nekajkrat z roko mehanično potegnil po namiznem prtu, kot da bi ga hotel očistiti krušnih drobtln. Možak s konjsko glavo je nervozno mežikal In si drgnil brado. Potem pa si je počasi prižgal veliko cigaro, vendar pri tem n) mogel skriti, kako se mu trese roka. Turner se Je sklonil nekoliko naprej In namignil z glavo proti mizi. »Sle opazili Comerja?« je šepnil. »Saj ga menda poznate? Kaže, da so mu v »klubu sedemlnsedem-desetlh« postala tla prevroča, kar so našli tam tako zagonetno obešenega njegovega gospoda in prijatelja Levvisa. — Sicer pa,« je nadaljeval, »se mi je z njim pred nekaj dnevi pripetilo nekaj prav svojevrstnega. Srečal sem ga namreč v Soho, v družbi dame, ki bi po svoji postavi in obrazu — tedaj je bila brez tančice — prav lahko bila gospodična Mariman. Prav določno tega seveda ne morem trditi . . .c Hubbardu pa se Je v tem hipu pripetilo nekaj, kar se mu še nI nikoli. Njegov monokel mu Je padel z očesa In zažvenketa! na krožnik. Pajek . . .« Je nehote polglasno vzkliknil. »Da, dama s pajkom,« je dejal Turner začudeno. »Toda prisegel bi, da Je bila posredi le podobnost. Čeprav namreč vem o gospodični Marlmanovl bore malo, je zame brez dvoma dama ln Corner ni družba za žensko, ki nekaj da nase.« »Njegov sosed Je bežno pokimal in s pogledom brezbrižno sledil možu, ki Je korakal med vrstami miz in očlvidno nekoga Iskal. Človek bi dejal, da nič kaj ne spada v bleščeči okvir, nosil Je namreč navadno obleko ln čez njo že kar oguljen plašč. Po njegovi nekam neskladni pojavi z zdravim, prijaznim obrazom bi človek sklepal, da je kak skromen trgovčlč, ki si komaj more privoščiti obisk take luksuzne restavracije. Ko je tujec šel mimo mize, kjer Je sedel gospod z bleščečo se plešo, Je mimogrede pogledal na svojo uro, v istem hipu pa sta postala tudi oba gospoda za mizo radovedna, kako pozno je že. Hubbard pa Je s svojim malim svinčnikom napisal na gledališko vstopnico, ki jo je Imel še s seboj, lih 25, ln Je nato Igraje zvil vstopnico med prsti. Zdelo se je, da preprosti mo£ak ni našel tistega, kar Je Iskal, kajti obrnil se je, prihajal spet nazaj ln takoj nato z očitno naglico izginil. Ko sta pol ure kasneje zapuščala lokal, Je dejal Turner: »Prav rad vas zapeljem do-mo-', če želite. »Hubbard je ponudbo živahno odklonil. »To bi bil za vas prevelik ovinek, saj sem vam za prijeten večer itak že dolžan zahvale.« »No, zdi se mi, da posebno zabavno za vas ni bilo, bili ste pravzaprav zelo molčeči,« se je smejal ravnatelj. Elegantni možak se jc sklonil k njemu ln se mu s svojimi sivimi očmi nekam čudno nasmehnil. »Da, res je bilo tako! Kljub temu pa mi lahko verjamete, da Je bil ta večer zame Izredno zanimiv.« Ko je dosegel pno cestno križišče, mu je prekrižal pot cestni pohajač, nizke rasti in si premestil pipo lz enega ustnega kota v drugI. Pri VVlndham kiubu Je Hubbard sedel t taksi ln se dal zapeljati na postajo Charing-Cross. 5. »Ste ga že videli?« je vprašal Meals. »Koga?« je zagodrnjal nazaj stari seriant Stevens. Stevens Je bil prav tako siv ln za-pr:/on kot njegovi akti, med katerimi je sedel že več kot dvajset let. »No, komisarja Convvava. Menda je ie tri dni v službi, pa ga ni še nihče videl.« Meals Je vtaknil nos v enega Izmed kazenskih Izvlečkov ln drsal s prstom po posameznih vrstah. »Sobo št. 7 v pritličju so izpraznili zanj,« Je nadaljeval, ko Je tovariš molčal. »Saj veste, tisto z dvema Izhodoma. Po nekaj stopnicah lahko prideš iz n|e naravnost na prosto . . .« Detektiv pa je moral, žal, spoznati, da starega Stevensa ta pogovor čisto nič ne zanima In se Je zato spet poglobil v svoje delo. Toda čudna zadeva mu ni dala miru, zato je čez nekaj časa spet spregovoril. »Kaj takega pa v Scotland Yardu še nI bilo, da bi se kdo pred lastnimi ljudmi šel skrivalnice. Niti pri višjih se Convvav doslej ni pokazal ln nič čudnega nI, če so užaljeni. Ko sem danes omenil njegovo Ime komisarju Batesu, se Je nakremžil, kot da jc pO ocetno kislino. — No, saj meni je vseeno, radoveden sem pa le, kako se misli gospod komisar spoprijeti z Davvsonovo zadevo! Saj je nemogoče, da bi sam opravil vse.« Meals je globoko vzdihnil ln potegnil s roko po očeh. »Dandanes Je ie tako, da to se nas očlvidno naveličali,« Je nadaljeval g grenkobo. »In celo, če bi hotel kaj storiti na lastno pobudo ali bi hotel kaj prijaviti, ne veš, kako to začeti. Gospod komisar ima tako čudno razdeljeno službo, da se nikakor ne znajdeš. Zdaj ti pride ob sedmih zjutraj, drugič ob dvanajstih ponoči...« »Pod številko 275S Je bilo Izdano pove. lje, da Je treba vse prijave za komisarja Convvava oddajati pismeno*na protokol,« je omenil Stevens suhotno. Kadar pride, si vedno da prinesti mapo od službujočega stražnika.« Seržant ni nič odgovoril, toda dvignil je ramena, kar naj bi pomenilo, da v njegovih očeh to ni način službenega občevanja v Scotland Yardu. Vsa ta skrivnostnost mu nI ugajala. Najbolj pa ga je peklilo to, da mu pri zasledovanju Davvsonovega morilca, kot Je vse kazalo, niso dodelili nobene vloge. Včeraj ln danes Je poskušal najmanj dvajsetkrat opozoriti nase, toda na svoje trdovratno trkanje na vrata sobe It. 7 nI dobil odgovora. »Seržant Meals, komisar Comvav želi govoriti z vami.« se jc nenadno oglasil hrapav glas. (Nadaljevanje) Križanka številka 7 1 2 3 t 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 J ■ 15 16 _ 1? 18 20 21 22 23 2 tikov, ki potrebujejo stranke za svoje si pogačo, za svojo oblast. — Ti so skobci! 1 ljudstva politiko in zganjali oblast! — Nit pa je vlada pokazala svojo demokracijo! 3 za zlate ministrske jasli! — Dovolj take I kracija! — V sovjetih je ljudstvo! - V št Bovjetih smo vojaki, ki nimajo kaj isks'4 — Vojaki, ki vemo, da ima Rusija zemlje i GLAS * 8. STRAN Jezersko (Nadaljevanje) Kazina kot osrednje gostinsko žarišče je 1. januarja 1964 dobila nov prizidek, v katerem je moderna kuhinja in 3 restavracijski prostori z 840 sedeži. Hotel ima skupaj s tremi že omenjenimi dependansami 138 ležišč. K preureditvenim delom je treba žal pripomniti, da je za polno dokončanje objekta zmanjkalo denarja. Predvsem je izostala ureditev zunanje okolice hotela, kar gotovo ni vabljivo za turiste. Na objektu samem je na več mestih opaziti nezaključena aH nekvalitetno opravljena dela, ki terjajo danes že hitra popravila. Te osnovne gostinsko turistične postojanke, za katero lahko trdimo, da je na turistično najbolj zanimivem in izpostavljenem kraju, ne bi smeli puščati tako vnemar. Že njena zunanja ureditev in redno vzdrževanje bi moralo goste vabiti in opozarjati na kvaliteto storitev tega hotela, če hočemo poživiti turistični promet na Jezerskem. Tuji turistični promet namreč še ni zaživel, saj izkazuje le okoli 7% vseh prenočitev, pa tudi skupno število prenočitev ni zadovoljivo. V poprečju so bila ležišča tega hotela v letu 1967 zasedena le s 37 odst. Prizadevanja za boljše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet morajo biti usmerjena predvsem v pridobivanje stalnih gostov z boljšo kvaliteto uslug in v ureditev pogojev za otvoritev zimske sezone in podaljšanje letne, ki danes traja komaj dva meseca. 3. Ostali gostinsko-turislični objekti Zahtevnemu gostu turistu pa niso dovolj le hotelske storitve, temveč potrebuje poleg dobre postrežbe —. hrane, pijače in spanja tudi razvedrilo. Gost ima na Jezerskem v poletni sezoni čez dan na voljo izredno lepa gozdna sprehajališča, in to v tolikšni izbiri, da lahko vsak dan svojega bivanja izbere drugo smer. Žal pa v neposredni bližini hotela ni igrišč, urejenega campinga, kopališča z ogrevano vodo in večernih zabavišč. Skoraj nič ni poskrbljeno za zimsko in spo- mladansko smučarsko sezono. Z naraščajočim zanimanjem na Jezersko, ki ga obiskujejo najbolj Italijani, Avstrijci in Nemci, bo treba s preureditvenimi deli dvigniti kvaliteto sedanjih depan-dans, saj ima kar 106 leižšč kategorijo D, po novih merilih pa verjetno še nižjo. Omeniti je treba, da na Jezerskem tudi primanjkuje dopolnilnih zasebnih gostišč, ki bi gostom nudili določene krajevne posebnosti v jedači in pijači in bi tako v znatni meri prispevali k po- živitvi turizma. Zakaj na Jezerskem ne bi odprli nekdaj tako znane štularjeve gostilne ali obnovili nekdanjega Makekovega penziona? Podobne obrate odpirajo vsi turistični in neturistični kraji širom po Sloveniji in z njimi v znatni meri dopolnjujejo vrzeli v pomanjkanju hotelskih uslug ter pestrijo gostinsko postrežbo. Tudi tujske sobe v zasebnih hišah je treba sodobneje opremiti in jim z dodatnimi instalacijami dati določeno kategorijo, ki je potrebna turistu. Zgornje Ravni — Tekmovanje v slalomu 30. julija 1967 — Foto M. Masterl IV. SMUČIŠČA, KI PRIHAJAJO \ V POŠTEV V GORSKEM SVETU JEZERSKEGA ZA UREDITEV DVOJNE TURISTIČNE SEZONE 1. Smučišča v neposredni bližini hotela Kazina na Skubrovi starini (970 do 890 m) Prizadevanja Jezerjanov, kako bi svojemu kraju ustvarili dvojno turistično sezono, se kažejo danes predvsem v iskanju cenenih možnosti in v opremi smučišč z vlečnicami v neposredni okolici hotela Kazina. Tako je v pretekli polni zimski sezoni obratovala žc drugo zimo na Skubrovi Starini (okoli 100 m severno od hotela Kazina) 200 m dolga STEMAGOVA nihalna vlečnica. Žal imajo ta smučišča povsem južno lego in v višini od 970 do 890 m, zato sneg hitro izgine (že konec januarja) in vlečnica na tem mestu nima prave veljave. Za tako imenovana družinska smučišča, ki so zunaj v svetu najbolj obiskana, bi prišel v poštev Mlinarjev travnik pod Malim vrhom z višinsko razliko 35 metrov. Marjan Masterl (Nadaljevanje prihodnjič) ^rcestja Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, 1 vpraševali Konstantina Lnita, ali imajo ali ni-• naj pohitijo, da bodo Vso uganili, da bi bila ^renski zares pobegnil I in vojake na Martovem tajali voljo in razkro-\;;kim zahtevam jal(ob v sebi Kvrilovo i j.)rUp menjsevisko-eser-^ugega vseruskega zaselki frakciji v sovjetih, kjjj hočejo samo »med-Vjo katerega bo prišlo 'Sjh. in v teh težkih in 'jj S strani boljševikov ,,; so svarili delegate je ne puste premamiti Wal> govornike in se !tvetniškega in otipljivo 1 gobcih, ki skušajo s ' aciJ° strank, demokra- Wija gospode in police, za svojo masleno bi se radi šli na račun lem mesecev ni minilo, tij ta ministrske stolčke, kokracije, ki ni demo-i jih smo delavci — V v imperialistični vojni! tč kakor preveč, a je za ljudstvo ni! — V sovjetih smo kmečka revščina, sto milijonov revščine! — Mi smo večina ljudstva, ki terja demokracijo zase! — Mir, zemljo, delo, svobodo, napredek svobodnih in ne tlačanskih in izrabljanih delovnih ljudi, ki delajo, orjejo, sejejo, žanjejo, a požeto si prilasti gospoda! To hočemo! — In to nam lahko zagotovi samo oblast in demokracija sovjetov! Zato ne blati boljševikov, če se imenuješ socialist ali pa si skobec sam in skobci tvoji tovariši! — udarjajo vzkliki in hrup v bregove Jakobovih spominov hrup, ki ga je bilo slišati iz drugega nadstropja iz Aktne dvorane hrup, ki je napolnjeval ves Smolni, okrog katerega so se zbirali revolucionarni oddelki in se vpraševali, zakaj jim poveljniki ne dovolijo, da bi vrgli menjševiške in eserske gobezdače, udrihajoče po boljševikih, kakor da jih je najela gospoda, carska in tista, ki se je vgnezdila v Zimskem dvorcu, podgane, ki bi jih bilo treba pregnati iz Smolnega iz aktne dvorane, ki je odmevala v hrupu, dokler je niso začeli zapuščati s protesti proti manjševiškim in eserskim govornikom delegati iz drugih središč in gubernij Rusije v skupinah, vedno večjih skupinah, in dokler naposled ni v dvorani ostala samo peščica najbolj zagrizenih manjševiških, eserskih in židovskih bun-dovskih delegatov, klavrna druščina okrog še bolj klavrnih voditeljev in govornikov, kakršni so bili Dan, Goc, Avksenijev in drugi, ki so spoznali, da so izgubili politično bitko — Prav je bilo, da jih nismo sami postavili na mraz. Najbrž jih zdaj tam gori v aktni dvorani zebe bolj, kakor če bi stali na ledenem prepihu sredi Nikolajevskega mostu, — se Jakob spominja besed Kvrila Jegoroviča Semjonova in spominja se, da je mimo njihovega ognja šel takrat ne preveč velik plečat človek, pokrit z delavsko čepico, na popolnoma plešasti ali do golega obriti glavi in s prav tako do zadnje dlačice izbritim obrazom in se napotil v spremstvu Konstantina Konstantinoviča in še dveh ali treh neznancev v Smolni mimo eserskih in menjševi-ških poparjencev, ki so odhajali iz aktne dvorane in se srečevali s plečatim človekom prav pred portalom Smolne palače, ne da bi ga prepoznali, prav tako, kakor ga ni prepoznal nihče, ki ga je videl, čeprav ga je tiste mesece poznala domala vsa Rusija po imenu in fotografijah, da bi ga lahko lažje prepoznali, če bi ga videli in srečali, saj je komaj pred nekaj meseci Kerenski razpisal na njegovo glavo nagrado, visoko za majhno premoženje; a kaj ko je na fotografiji imel brado, njegova pleša pa je bila obrobljena od venca kratkih, še vedno gostih las. Nihče, razen njegovih najožjih sodelavcev, ni vedel, da je tisti hip prišel v Smolni voditelj boljševikov in revolucije Lenin nihče ni vedel niti ni slutil, čeprav je v vestibulu in v parku pod starimi lipami Smolnega noč postala živahnejša in se kmalu i spremenila v vrvež brezštevilnih manjših in večjih patrulj, ki so odhajale na križišča, vogale ulic, v središče in v obrobne predele glavnega mesta nihče ni vedel, da je operativni mehanizem revolucije šele sedaj začel delovati po strogem in natančno premišljenem načrtu nihče ni vedel, da šele s to razdelitvijo patrulj, stražnih oddelkov, kontrolnih patrulj, ki so skrbele za čuječnost in bojno pripravljenost po vsem mestu razpostavljenih stražnih patrulj, oddelkov, revolucija razpreda svoje udarne sile nihče, kdor je bil v obhodnih kontrolnih patruljah, ni vedel koliko ruskih vrst poti je premeril na nočnem obhodu po ulicah Peterburga »Kdo bi si zapomnil vse ulice, prilepljene na Nevski prospekti ki sem jih prehodil,« razmišlja Jakob in gleda v spominu redka plinske svetilke, ki so gorele na granitnih bregovih, med katere je bila položena reka kakor črna težka polirana kovina, ki jo je lizal mrzel veter, ne da bi jo vznemiril gleda trgovine bogatih trgovcev, ki najbrž že od trenutka, ko je z Nevskega prospekta izginila policija in so se na obeh straneh Neve pojavile kolone revolucionarnih mornarjev in oddelki rdečih gardistov, najbrž niso mirno spali, čeprav so bila okna njihovih toplo zakurjenih stanovanj temna (»Najbrž jim je vroče,« je rekel Jože, ki je korakal z njim vštric in menil, da so bogatašem to noč pernice, s katerimi so pokriti v toplih posteljah, prav gotovo odveč, on pa ga je samo jezno pogledal, čeprav Jože njegovega jeznega pogleda ni mogel videti. Govoriti o toplih posteljah in toplih mehkih pernicah je prebujalo neprijetne skomine in povečalo občutek utrujenosti, mraza in neprespanosti. A je že tako, da človek, ki je utrujen in ki patruljira po cestah zdaj z ledenim vetrom v hrbet, potem z vetrom, ki se ti zaganja v obraz in ti šiva brke in brado s snežinkami, tako rad razmišlja in govori o topli, zakurjeni sobi, o topli postelji, o nemogočem, prav tako kakor prestradan človek o kruhu, a še raje o najboljših jedeh, naj jih je kdaj jedel ali pa samo slišal zanje.) gleda izložbe, zavarovane z deskami (»Najbrž mislijo, da včerajšnji poziv boljševikov k vstaji ne bo povzročil drugega kakor kako demonstracijo gladnih. Boje se za šipe, da bi jih demonstranti ne razbili, kakor so jih jim že ob takih demonstracijah. Prav gotovo bi v teh hišah našli toliko skritih zalog, da bi z njimi nasitili vse, ki gladujejo po fabrikah in revnih predmestjih,« je Jože načel tudi pogovor o hrani. »Ti v teh hišah ne stradajo. Prav gotovo se še vedno sladkajo s pravim čajem in kaviarjem. Ali si že kdaj jedel kaviar? Jaz ga še nisem. To mora biti nekaj posebnega! A naj neham s tem, saj mi bo skopnel v želodcu še tisti vodeni brošč, ki smo ga dobili pred odhodom. In naposled je govorjenje o hrani in topli postelji demoralizatorsko, kakor bi rekel Kyril Jegorovič! Zdaj čutim, da se ni samo šalil. Imel je prav!«) GLAS * 17. STRAH. KB LJUBLJANA Kreditna banka in hranilnica Ljubljana Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje. 77 nagrad 1 osebni avto Renault R 16 m 1 traktor ZETOR R 2011 1 osebni avto FIAT 850 3 motorni čolni LIBIS 2 šotora PULA 2 motorni žagi STIHL CONTRA 5 magnetofonov SONET 10 športnih oprem po izbiri po 500 N din 10 kino kamer QUARZ 10» loncev ECONOM 10 jedilnih servisov 12 garnitur kuhinjskega orodja 10 hranilnih knjižic po 200 N din Zaupajte nam svoje denarne posle, opravimo jih hitro, natančno in zaupno po najugodnejših pogojih: — zbiramo sredstva občanov in delovnih organizacij za stanovanjsko graditev — dajemo posojila za nakup, graditev in dograditev ter obnovo stanovanj, komunalnih naprav, garaž in počitniških hišic — dajemo posojila kmetijskim varčevalcem — dajemo posojila občanom — odkupujemo tuja plačilna sredstva in prodajamo tuje valute, čeke in kreditna pisma za službena, zasebna ln turistična potovanja — odpiramo zasebne devizne tekoče račune in jih obrestujemo po 4 do 6% — odpiramo osebne žiro račune novo veliko nagradno žrebanje Brezplačna pojasnila in nasvete s področja bančnih poslov posredujemo v vseh naših poslovnih enotah: v Ljubljani: Osrednja poslovna enota, šubičeva 2; Mestna hranilnica ljubljanska, Čopova 3; Bežigrad, Titova 55; Moste, Proletarska 1; Stara Ljubljana, Mestni trg 16; Šiška, Celovška 99; Vič, Tržaška 36 zunaj Ljubljane: Beograd, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Rakek, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje naše zvišane obresti 6,25 . navadne vloge .7° jo vezane vloge nad 1 leto ': 8 °i0 l ' -vezane vloge nad 2 leti •v vezane hranilne vloge sprejemajo tudi vse pošte, ki poslovno sodelujejo z banko ter hranilne blagajne delovnih organizacij Zahvala Ob bridki izgubi naše dobre in skrbne žene, mame, stare mame in tete Alojzije Peternelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč, da so jo spremili na njeni zadnji poti, ter z venci in cvetjem zasuli njen zadnji dom, in nam izrekli so-žalje. Posebna zahvala sosedom, dr. Gregorčiču in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v težkih dneh. Žalujoči: mož, sinova Vencelj in Ciril, ter hčerki Rezka in Mimica z družinami ter ostalo sorodstvo Dotrpela je naša dobra, skrbna mama, babica, prababica, seslra in teta Žagar Rozina rojena Tepina Pogreb pokojnice bo v soboto, 7. 10. 1967, ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Žalujoči: hčerki Milka in Vera ter ostalo sorodstvo Kranj, 6. 10. 1?67 Zahvala Plavalni tečaj za neplavalce Zavod za vzdrževanje in gradnjo telesnovzgojnih objektov in naprav v Kranju organizira v Savskem logu tečaj za neplavalce. Trajal bo 20 ur, in to 3-krat tedensko po 2 uri. Stroški tečaja so 8000 S din na osebo. Interesenti se lahko prijavijo osebno ali telefo-nično upravi zavoda na cesti St. Žagarja št. 27 ali na telefon 21-176 oziroma upravi zimskega kopališča v Savskem logu telefon 21-177. Nivo vode je za neplavalce znižan na 1,20 m. Tečaj se začne v torek 10. 10. 1967, ob 17. uri Uprava zavoda AVTOMOTO DRUŠTVO ŠENČUR Začne z novim tečajem za voznike — amaterje. Začetek tečaja bo 10. oktobra 1967. ob 17. uri v domu AMD Šenčur. Prijave sprejema pisarna AMD Šenčur Ob boleči in nenadomestljivi nenadni izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, strica in svaka Janeza Lombarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli so-žalje, ter ga v tako velikem številu spremili v mnogo prerani grob in mu darovali toliko vencev in cvetja. Se posebno zahvalo smo dolžni kolektivu GG Kranj—obrat Tržič, da so ga tako lepo počastili, dalje sodelavcem za prelepe poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru Šenčur za prelepo zapete žalostinke. Iskrena hvala tudi dr. Cofu, medicinski sestri Majdi, g. župniku vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli po~ magali in se od njega tako lepo poslovili. Vsem in vsakomur še enkrat lepa hvala. Tržič, Nova vas, Jesenice Žalujoči domači Zahvala Ob nenadni boleči izgubi mojega dragega moža, našega dobrega očeta, starega očeta in pradeda diamantnoporečenca Antona Jakopina Zalesnekovega ata iz Podbrezij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga od blizu in daleč v tako velikem številu spremili na zadnji poti, kakor tudi vsem onim, ki so mu darovali vence in prelepo cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli pismeno ali ustno sožalje. Posebna zahvala zastopnikom železarne Jesenice za obisk in poslani venec. Najlepša hvala vsem sosedom za vso pomoč med boleznijo, posebno zahvalo pa smo dolžni Gradovi Micki, Podržajevi in Gregorčevi mami. Iz srca smo hvaležni g. zdravniku dr. Hriberniku za njegove vsakodnevne obiske, za ves njegov trud in skrb, ko nam je hotel ohraniti njegovo življenje. Zahvaljujemo se tudi ga. Ani Pretnar in Albinu Gregorcu za izkazano pomoč. Hvala tudi č. g Francu Jegliču za tolažbo pred smrtjo in č. g. župniku iz Dupelj za opravljeni obred. Iskrena hvala tudi sosedu Podržaju za poslovilne besede sredi vasi in stanovskemu tovarišu Francu Golbi za globoko čutene besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi domačim pevcem za lepe žalostinke. Se enkrat vsem in vsakomur posebej — iskrena hvala! Podbrezje, Kranj, Zagreb, I. oktober 1967. Žalujoča žena Marija in družine Jakopin, Tavčar, Jelene« JudiJ In Pavlin Kdo ima večji vpliv? »Da se mi boš v šoli in na cesti lepo obnašal,« naročata mlada mamica in atek svojemu nadeboidnemu sinčku, ko ga prvič pošljeta v šolo. Bratranec Janezek hodi v tretji razred in dopolni vzgojno naročilo staršev: »Ce te kdo udari, ga moraš nazaj. Ne smeš biti mevža.« To drugo si je Jakec mnogo bolj zapomnil kot tisto o obnašanju v šoli. Po treh uspešnih tednih v šoli — z desetimi čebelicami v šolskih zveskih — je prinesel Jakec domov sporočilo. »Jakec je med odmorom nabil Milana. Starši, kaznujte ga doma. Podpis.« Jakec je prišel čudno zmeden in nesrečen domov. Z vso vnemo je pripovedoval o svojih desetih čebelicha; nesrečno sporočilo je modro zatajil. 6amo stari mami je potožil svojo žalost in krivico: »Najprej me je Milan udaril, jaz sem ga pa nazaj. Saj mi je Janezek rekel, da se. ne smem pustiti, če me bodo pretepali drugi. Pa tudi mevža nočem biti.« Stara mama je zadevo premislila in je odložila na pri- Neprilike Nekega večera sem hotela iti spat, ko sem se spomnila, da so zajci lačni. Hitro sem šla v klet po korenje. Ker pa nisem vzela luči s seboj, sem se zaletela v zaboje, se spotaknila ob neki predmet in padla kot sem bila dolga in široka. Ko sem šla proti hlevu, mi je spodrsnilo in spet sem bila na tleh. Toda neprilik še ni bilo konec. Pri zapiranju vrat sem nevede stopila v posodo z vodo. Ta se je razlila in ker se posode nisem mogla reji ti, sem sedla v lužo. Vsa mokra sem se vrnila v kuhinjo, kjer sem se preoblek-la in šla spat. Dragica Frlic, osnovna šola Gorenja vas hodnji dan. Naj Jakec vsaj v miru spi. Drugi dan so po družinskem posvetu podpisali Jakčevo obtožnico. Jakca in Janezka pa eo modro poučili, kako je s pretepanjem in vračanjem v šoli in potem v življenju. Darina Konc V gozdu Bil je lep jesenski dan. Z očkom, mamico in sestro smo se domenili, da gremo v Bohinj, najprej pa na Pokljuko nabirat gobe. V avtomobilu je bilo zelo vroče. Kmalu smo bili na Pokljuki. Zavili smo v gozd. Vonj užitnih gob nas je vabil. Vsi smo napeto odprli oči in začeli s palicami stikati po grmovju. V začetku smo dobili le malo užitnih gob. Šli smo globlje v gozd. Tam se je začelo veselje. Pod vsakim grmom dva ali trije jurčki. Lisičk je bilo vse polno. Ko sva z očkom prišla na lepo sončno jaso, sva naletela na spečega zajca. Prišla sva do njega, skočil je z ležišča in takoj zbežal v grmovje. Bili smo zelo veseli, ker smo dobili toliko jurčkov in lisičk. Ješe Peter, 4. c osnovna šola Lucijan Seljak Veverica Nekega jutra sem se odpravila v gozd. Bil je lep 6ončen dan. Hodila sem po gozdni stezi. Namenjena sem bila po borovnice. Ustavila sem se pod Joštom. Okoli mene je bilo vse polno borovnic. Začela sem jih nabirati. Moja košarica se je hitro polnila. Nenadoma je zašumelo listje. Ob drevesu Je stala ljubka veverica. Hitro in urno je smuknila na drevo. Zelo sem se prestrašila. Toda ker veverica ni nevarna, sem veselo nabirala dalje. Kmalu je bila košarica polna borovnic. Se malo sem se sprehodila po gozdu in veselo skakala od drevesa do drevesa. Gozd je bil kakor raj. Kmalu sem se morala odpraviti domov. Sonce je bilo že nizko na nebu. Vso pot do doma me je grelo. Vesela sem stopila na domači prag. Vesna Božič. 4. c. os. šola Lucijan Seljak VIKINGI — narisal jih je Matej Metlikovič, učenec 6. razreda osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju Stari avtomobili V soboto sem na cesti zagledal veliko rdečih listkov, na katerih je pisalo: Drugi TT rally starih avtomobilov: Veteran 1967, v nedeljo, 24. septembra . ..« V nedeljo sem že ob osmih zjutraj stal pred hišo. Po cesti so švigali avtomobili, med njimi večkrat tudi reklamni avto: Veteran 1967. Naenkrat sem zagledal star tovorni avto, ki je imel številko 8. Poklical sem starše in vsi smo gledali avtomobile. Dogodek s počitnic bilo plitvo in mirno. V vodo sem šla z zračnim obročem. Kmalu pa mi ga je oče snel s prsi ter rekel naj poskusim plavati. Prijel me je za pas, toda bila sem zelo nerodna. Ce me je oče spustil, sem šla takoj pod vodo. Voda me ni in ni hotela držati na površini. Upam, da bom imela drugo leto več sreče. Dragica Grah, osnovna šola Lucijan Seljak Zadnji teden pred pričet kom šole smo odšli na morje — v Crikvenico. Peljali smo se skozi Ljubljano in Reko ter nato prišli v Crikvenico. Najprej smo poskrbeli za prenočišče. Na srečo smo ga kmalu dobili. Veseli smo odšli na plažo. Morje je Mimo je prišel tudi star dirkalni avto. Vozil je hitro, v njem pa sta sedeli dve osebi. Zelo zanimiv je bil avtomobil, ki ga je vlekel drug novejši avto. Hupe nekaterih avtomobilov so bile zelo smešne, kot bi se oglašale krave. Ker z bratom nisva zasledila vseh avtomobilov, sem mu rekel: »Ti so pa gotovo ostali na Jelenovem klancu.« Franci Erzin, osnovna šola Stanko Mlakar, Šenčur Vam v pouk VIKINGI so bili skandinavski pomorci — gusarji, ki so tja do XI. stoletja 0 po našem štetju pluli in ropali po obalah zahodne in južne Evrope, od Baltiškega morja do Gibraltarja in Palerma. Prišli so celo do Islanda in Gren_ landije, od tam pa tudi v Ameriko. Po zadnjih raziskavah 60 Vikingi prišli v Ameriko že leta 1009, torej 483 let pred prvim uspešnim Kolumbovim pristankom v Novem svetu.' DA.O PSU [TIGRU! NITI rVE Govorimo SEVEDA SO SE VSI TRtfE z VB« Liki m „tekom" loti u speci ali, TETE GOSTOLJUBNIH POMA&NOV. MORDA OE V TEZ) KOŠARI KAU UŽITNE 35 VSE CRVE DO ZADNJEGA PA 3H POSPRAVIL TIGER. GLAS * 20. STRAN SPOREDI SOBOTA — 7. oktobra 1967 SOBOTA — 7. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Godala v ritmu — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Na jesen ... — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-20 40 minut narodnih in.narod-no-zabavnih melodij — 12.10 Pri skladatelju Francu Schu-bertu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ogrlica operetnih zvokov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Zvoki za razvedrilo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Duet Violette in Germonta iz opere Travia-ta — 16.00 Vsak dan za vaa SOBOTA - 7. oktobra 9.40 TV v šoli, 14.00 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) — 17.40 Vsako soboto, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana), 18.15 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.15 V besedi in sliki (RTV Beograd) — 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Opatija 67 (RTV Zagreb) — 22.15 Tutto toto — film (RTV Ljubljana) — 23.15 Nadaljevanje prenosa iz Opatije (RTV Zagreb) — 23.50 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: Včeraj, danes jutri, 18.15 Spored JRT, 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.40 Narodna glasba (RTV Skopje) — 20.30 Propagandna oddaja, 22.15 Serijski film, 23.50 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) NEDELJA — 8. oktobra 8.55 Poročila, 9.00 Na Trški gori (RTV Ljubljana) — 9.30 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.15 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 11.00 Prenos partizanske proslave iz Knina (RTV Zagreb) — 18.00 Evropsko košarkarsko prvenstvo (Intervizija) — 19.10 Dolgo, vroče poletje — film (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Bčo- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., IS., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. te 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z domačimi vižami v sobotni večer — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Festival zabavnih melodij »Opatija 67« — I. del — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Festival zabavnih melodij »Opatija 67*< - II. del NEDELJA — 8. oktobra ~T30 Za 6.00 Dobro jutro kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.30 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši grad) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Z okusom po soli, Trodorakisove melodije (RTV Beograd) — 21.50 Naši rojaki na vzhodnem Parnasu (RTV Zagreb) — 22.05 TV dnevnik, 22.25 Evropsko košarkarsko prvenstvo v Helsinkih (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 9. okt. 9.40 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 16.55 Poročila, 17.00 Mali svet (RTV Zagret)) — 17.25 Risanke (RTV Zagreb) — 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) - 17.55 TV obzornik, 18.20 O zaposlovanju, 18.40 Biseri glasbene literature. 19.00 Dr. Janko Lavrin (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd — 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 TV drama (RTV Zagreb) — 21.40 Operna scena, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV* Zagreb) — 18.45 Znanost. 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 T V prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 10. oktobra 9.40 TV v šoli, 10.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.10 Film za otroke, 18.20 Torkov večer, 18:40 Svet na zaslonu, 19.20 TV obzornik, 19.50 Cik cak, — 20.00 Zapustite ladjo! — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.50 Humoreska tega tedna — 14.50 Cha-cha, bolero in še kaj — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.30 Radijska igra — 18.10 Iz opernega sveta — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni akordi z orkestrom Bert Kampfert PONEDELJEK — 9. okt. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Dobra volja je najbolja — 9.25 Štiri Suppejeve uverture — 10.15 Iz opusa Luci-jana Mai^c Skerjanca — i0.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje — film, 21.30 Sofom elektronike, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.10 Reportaža studia Titograd, 18.30 Tefesport, 19.10 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.40 Obrazi naših mest (RTV Zagreb) - 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske 'TV F Kino goste — 11.20 Izbrali smo vam iz arhiva zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koroške narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z orkestrom »101 strings« — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Poje mešani zbor »France Prešeren« iz Celja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 »Signali« — 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 21.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 četrt ure v ritmu TOREK — 10. oktobra_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za sred- Kranj CENTER 7. oktobra amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA ob 16. in 18. uri, franc. barv. CS ANGELI K A, PRELEPA LJUBIMKA ob 20. uri, premiera špan. barv. CS filma POSLEDNJI MOHIKANEC ob 22. uri 8. oktobra amer. film FRA DIAVOLO ob 10. uri, špan. barv. CS film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 13. uri, amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA ob 15. in 19. uri, amer. barv. CS film Z ZAVEZANIMI OČMI ob 17. uri, premiera amer. barv. CS filma VESELA DEKLE TA ob 21. uri 9. oktobra amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA ob 16. in 18. uri, franc. barv. CS film ANGELIKA, PRELEPA LJUBIMKA ob 20. uri 10. oktobra amer. barv. VV film VESELA DEKLETA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 7. oktobra amer. barv. CS filrr Z ZAVEZANIMI OČMI ob 16. uri, franc. barv. CS film ANGELIKA, PRELEPA LJUBIMKA ob 18. uri, amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA ob 20. uri 8. oktobra amer. barv. CS film Z ZAVEZANIMI OČMI ob 14. in 20. uri, franc. barv. CS film ANGELIKA, PRELEPA LJUBIMKA ob 16. in 18. uri 9. oktobra amer. barv. CS film Z ZAVEZANIMI OČMI ob 16. in 20. uri, franc. barv. CS film ANGELIKA, PRELEPA LJUBIMKA ob 18. uri 10. oktobra amer. barv. CS film GA R SOM! ERA ZA ŠTIRI ob 16. in 20. uri, franc. barv. CS film ANGELIKA, PRELEPA LJUBIMKA ob 18. Cerklje KRVAVEC 8. oktobra franc. oarv. VV film ČLOVEK IZ RIA ob 15. in 17. uri Kropa 7. oktobra amer. barv. CS film GOLI IN MRTVI ob 20. u ri 8. oktobra amer. barv. CS film GOL*I IN MRTVI ob 15. in 19.30 njo stopnjo — 925 Pojo slovite sopranistke — 10.13 Igrajo naši zabavni orkestri in ansambli — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenska zborovska ia narodna glasba — 12.10 Opoldanski cocktail operetne in lahke glasbe — 12.30 Krna-tijski nasveti — 12.40 Igrajo holandski pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za vsakogar nekaj iz glasbene skrinje — 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 V V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana s popularnim programom — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pred domačo hišo — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Radijska igra — 21.47 Pesem godal — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd — 23.05 Jazz v noči Naklo 8. oktobra amer. barv. W film VESELA DEKLETA ob 17. uri Stražišče SVOBODA 8. oktobra amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA ob 16. in 18. uri, franc. ban'. CS film ANGELIKA, PRELEPA LJUBIMKA ob 20. uri škofja Loka SORA 7. oktobra angl. barv. VV film GOLDFINGER ob 17.30 in 20. uri 8 oktobra angl. barv. VV film GOLDFINGER ob 15.. 17.30 in 20. uri 9. oktobra amer. film POŠTNA KOČIJA ob 19. uri 10. oktobra amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 17. in 20. uri Kamnik DOM 7. oktobra amer. barv. film MAJOR DUNDEE — SIERA CHARIBA ob 20. uri 8. oktobra amer. barv. film MAJOR DUNDEE — SIERA CHARIBA ob 17. in 20. uri 9. oktobra amer. barv. film MAJOR DUNDEE — SIERA CHARIBA ob 20. uri Komisija za razpis delovnih mest pri Obrtnem čevljarstvu Sovodcnj razpisuje prosto delovno mesto direktorja Pogoji: kandidat mora imeti poleg splošnih pogojev še te 1. strokovno šolo usnjarsko-čevljarske stroke 2. vsaj pet let prakse na podobnem delovnem mestu S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi razpisni komisiji. Priložiti je treba potrdilo o strokovnosti in kratek življenjepis. Smrt v lokalu V sredo, 4. oktobra, je okoli desete ure v hotelu Evropa nenadoma za mizo umrl Lov-roBadnjav, star 74 let. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi kapi. Pogorela so gospodarska poslopja Zvečer okoli sedme ure je 4. oktobra nenadoma izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Gabrijelčičevih na Brezjah. Na kraj požara so prihiteli kranjski galisci, vendar je požar popolnoma uničil gospodarska poslopja. Požar se je razširil tudi na gospodarska poslopja Aniona Pogačnika i,n Vide Serunik in ju v celoti uničil, medtem ko je poslopje Jožefe Ličof le delno pogorelo. Škode je za približno 100.000 N dinarjev. Delavci kriminalistične službe še ugotavljajo vzroke požara ter bomo o rezultatih preiskave še pisali. Tovornjak se je prevrnil Na cesti II. reda Skofja Lo-ka-Zelezniki v vasi Vešter se je tovorni avtomobil tovarne LIP Cešnjica, ki ga je vozil Tomaž Vrhunc, prevrnil s polnim tovorom desk pod cesto. Do nesreče je prišlo ob srečanju z vozom, ko se je tovornjak preveč umaknil v desno in pri tem zapeljal na razmočen makadamski pas. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 200 novih dinarjev. Po nesreči ni ustavil Na cesti Skof j a Loka-Je-prca je v sredo, 4. oktobra, prišlo do lažje prometne nesreče. Tovornjak neznane registracije, ki je vozil v smeri proti Skof j i Loki, je v Tra-škem grabnu na mestu zavri, pri tem pa je prikolico zaneslo v levo. Nasproti vozeči avtomobil KR 84-79, ki ga je vozil Ernest Seljak, rojen leta 1925, se je hotel ogniti trčenju s prikolico. Zato je zavozil v desno na kup gramoza in se pri tem prevrnil na bok. Voznik tovornjaka ni ustavil, čeprav je moral videti nesrečo. Voznik ni bil riinjen, materialna škoda je 2.000 novih dinarjev. Srečanje na mokri cesti Lažja nesreča se je pripetila na občinski cesti v Vin-carjih pri Skofji Loki, in sicer v četrtek, 5 oktobra, ob 6.20 zjutraj, ko je prišlo na mokri cesti do trčenja med osebnim avtomobilom KR 112-62, ki ga je vozil Janez Jugovic, in osebnim -avtomobilom LJ 346-30, voznik Drago Črnič. Jugovic je pri srečanju s Crničcm prehitro zavrl na mokri cesti, tako da ga je pri tem zaneslo s sprednjim levim delom vozila v nasproti vozeči osebni avtomobil. Škode je za 600 novih dinarjev. Huda obratna nesreča V železarni Jesenice se je 4. oktobra okoli 16. ure popoldne pripetila huda obratna nezgoda delavcu-žičarju Ibrahimu Hodžiću, staremu 19 let. Med delom mu je žična zanka potegnila nogo v stroj, tako da mu jo je v gležnju odtrgalo. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Neprimerna hitrost 4. oktobra je na križišču Ljubljanske in Savske ceste v Kranju trčil osebni avtomobil LJ 343-77, voznik A. Pristavec, z osebnim avtomobilom KR 98-20, ki se je ob zavijanju v levo ustavil v križišču. Zaradi neprimerne in spolzke ceste se je Prista-vec zaletel v zadnji del avtomobila.. Skoda znaša 900 N dinarjev. Utonil triletni otrok Med igranjem ob potoku je na Koroški Beli v četrtek, 5. oktobra, okrog 11. ure nenadoma utonil triletni Toni 2i-bert. Otrok je padel v narasli hudournik in voda ga jc odnesla kakih 300 metrov daleč. Primer ni osamljen, saj je več takih primerov, ko so otroci utonili zaradi nezavarovanih dostopov do potokov. Dobro bi bilo, če bi bili potoki na nevarnih mestih zavarovani z ograjo ali pa kako drugače, ker se igra otrok pač ne da preprečiti. Zahvala Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo dobro mamo Ano Jerala Mrkovčevo mamo iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni požrtvovalnim sosedom, č. duhovščini, pevcem ter upravi tn sind. podruž. Gorenjskih oblačil Kranj, kolektivu osnovne šole Skofja Loka in kolektivu Stanovanjskega podjetja Skofja Loka. Iskrena hvala tudi dr. Hriberniku za njeno zdravljenje. Žalujoči domači Podbrezje, 2. 10. 1967 Zahvala Ob bridki izgubi naše dobre žene, mame, sestre, babice in prababice Marije Ižanc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem najhujšem trenutku stali ob strani, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala dr. Novaku, kolektivu in otrokom vrtca Tatjane Odrove, pevcem Društva upokojencev in sosedom. Žalujoči: mož Tone, hčerki Nada in Tončka z družino, brat Jože in sestra Julija z družino in vnukinja Edita z družino. Kranj, Aachcn, Trbovlje, Velenje, Ljubljana Zahvala Ob bridki izgubi mojega dobrega moža, zlatega ata, brata, strica in svaka Jožeta Goloba se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, nam ustmeno in pismeno izrazili sožalje, nam ob težkih trenutkih stali ob strani, ter ga v velikem številu spremili na zadnjo poti. Hvala tudi tovarni Sava Kranj, pevcem iz Naklega, ZB NOV Naklo, gasilcem tovarne Sava, Naklo, in ostalim podružnicam, godbi Kranj in č. duhovščini. Žalujoči domači Polica, 2. 10. 1967 Obletnica Mineva četrto leto, odkar je ugasnilo mlado življenje mojega nenadomestljivega moža in skrbnega očeta Draga Križnar ja iz Preddvora Ljubi Drago, v bolečinah so za nami pomladi in poletja in mi vsi te pogrešamo. Tudi gore in gozdovi, ki zopet dobivajo svoj jesenski čar. Ponosno in iz spoštljive oddaljenosti zro na tvoj mnogo prerani dom vsi tisti vrhovi, pri katerih sva bila tolikokrat v gosteh in šepetajo »Draga ni več«. Lahka naj ti bo domača zemlja, ki si jo tako ljubil. Hvaležno in ljubeče čuvamo tvoj spomin in ponos na le. Žalujoči: žena Urška, sinova: Drago in Jožko Sindikalne športne igre V sredo so se v telovadnici TVD Partizan v Stražišču pomerile v sindikalnih športnih igrah v odbojki ekipe sindikalnih podružnic Tekstilnega centra, Save, Kovinarja in PTT. ki so tekmovale v B skupini. REZULTATI: Tekstilni center : Kovinar 2:1, Sava : PTT 2:0, Tekstilni center : PTT 2:0, Sava : Kovinar 2:1, Sava : Tekstilni center 2.T, Kovinar : PTT 2:0. VRSTNI RED: Sava, Tekstilni center, Kovinar, PTT. V sredo, 11. oktobra, bo finalno tekmovanje v katerem se bosta za 7. in 8. mesto pomerila PTT in K2K, za 5. in 6. mesto Kovinar m I BI, za 3. in 4. mesto Tekstilni center in Standard in za prvo in drugo mesto Sava ter Iskra. 2. Zaprta koča na Vršiču Kočo na Vršiču in hotel Eriko bodo zaprli zaradi popravil s 15. oktobrom. Letošnja turistična sezona je bila tu uspešna, posebno ker je bila cesta čez Vršič vključena v alpski cestni krog, imenovan tudi Alps. Po 15. oktobru navadno zapade na Vršiču že sneg, ki cesto zapre vse tja do 1. maja. Veterinar svetuje Kokošja kuga Preteklo leto se je v Sloveniji razširila velika epizo-otija kokošje kuge. Tudi na Gorenjskem je zbolelo in poginilo precej kokoši. Prvi znaki bolezni so se v nekaterih krajih pojavili tudi letos. Zato rejce želimo vsaj delno seznaniti s to živalsko boleznijo, ki lahko povzroči precejšnjo škodo. Kokošjo kugo oziroma atipično kokošjo kugo, kot jo strokovno imenujemo (za razliko od klasične), povzročajo kužne klice, imenovane virusi. Zato kugo prištevamo med viroze. Za to boleznijo obo-lijo navadno le kokoši, purani in fazani, medtem ko jo vodna perutnina, golobi in ptiči le prenašajo in največkrat ne zbolijo zanjo. Pogosto se kokoši okužijo s hrano, včasih pa tudi z okuženim zrakom. Dosedanja opazovanja kažejo, da so bili vzroki razširjanja te bolezni kuhinjski odpadki — predvsem odpadki kupljenih piščancev in jajc. Od okužitve do prvih znakov bolezni (inkubacijska doba) navadno mine pet do sedem dni. Po tem ča.su postanejo kokoši otožne, ne jedo, perje pa je našopirjeno. 70 odstotkov jih takrat diha z odprtim kljunom in pri tem hrope. Hkrati dobijo zelenkasto drisko, vedno bolj slabijo, iz kljuna se jim cedi motna tekočina, roža in pod-bradki pa so temnordeči in kasneje pomodrijo. Največkrat kokoši s takšnimi znaki množično poginjajo. Dogodi pa se tudi, da bolezen preide v kronično ali živčno obliko. Takrat živali trzajo, zavijajo vrat, težko hodijo in.v dveh do treh tednih zaradi izčrpanosti poginejo. Za že bolne kokoši ni zdravila. Lahko le zdrave zavarujemo pred kugo, in sicer s cepljenjem. Vendar pa kokoši po cepljenju 14 dni slabše nesejo; zgodi pa se tudi,-da nesejo jajca v mreni. Ta pojav pa po 14 dneh mine in potem kokoši zopet prično normalno nesti. Kako zaščitimo kokoši pred boleznijo? Z ostanki raznih pomij* ostanke kupljenih piščancev, jajc in druge, s katerimi bi se bolezen pojavila na domačem dvorišču, ne smemo hraniti kokoši. Moramo jih se-žgati ali pa zakopati. Ce pa pri kokoših že opazimo znake bolezni, jih moramo takoj zapreti in opozoriti sosede, da kokoši prav tako zaprejo. Takoj zatem pa moramo poklicati veterinarja. Kokošja kuga se danes kot posebno nevarna kužna bolezen zatira po zakonu. Opozar-. jamo vas, da bo ob izbruhu te bolezni treba cepiti vse kokoši v vasi, ker bomo le tako lahko obvarovali kokošh' da ne bodo poginile, hkrati pa pomagali rejcem in jih obvarovali pred veliko škodo. dipl. vet. Andrej Pipp GLAS * 22. STRAN MALI OGLASI SOBOTA — 7. oktobra 1967 Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVC BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21058 Prodam Prodam PRIMO — 150 ccm. Ropret Alojz, Dvorje 52, Cerklje 4770 Prodam SVINJO, 14 tednov brejo Lahovče 62, Cerklje 4786 Prodam KRAVO po teletu ln suhe smrekove PLOHE ali LATE (5 krat 8 cm). Olševek 22, Preddvor 4787 Prodam KRAVO s teletom. Naslov v oglasnem oddelku 4788 Prodam dvostanovanjsko HlSO v bližini avtobusne postaje. Naslov v oglasnem oddelku 4789 Poceni prodam sladki MOST. Pri Vočanu, Partizanska 46, Kranj 4790 Zaradi selitve prodam po 2nižani ceni OPREMO za dnevno sobo. Poizve se v trafiki Cerklje 4791 Prodam KRAVO s prvim teletom, BIKCA (simentalca) Za rejo in KONJA 4 leta starega. Poklukar Franc, PoljŠi-ca 13, Zg. Gorje 4792 Prodam dobro ohranjen FIAT 1300. Ferlah, Trojarjeva 18/a, Kranj-StražLšče 4793 Dvobrazdni traktorski PLUG in PREBIRALNIK za krompir prodam. Voklo 38, Šenčur 4794 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Marinšek Viko, Naklo 3 4795 Prodam TELICO, ki bo v kratkem teletila in TELICO, 6 mesecev staro. Sr. vas 50, Šenčur 4796 Prodam dve OKNI — vezani 0—6 179 krat 139 crn, Jelovica Sk. Loka in 15 kosov heraklitnih PLOSC — 2,5 cm za strope. Lombar, Zg. Bela 34, Preddvor 4797 Prodam karamboliran FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 4798 Prodam zložljivo POSTELJO in goran ŠTEDILNIK. Na skali 4, Kranj 4799 Prodam motorno SLAMO-JtEZNICO s puhalnikom in TRAKTOR fahr, 12 KM z dvobrazdni m PLUGOM in kosilnico. Vodice 129 nad Ljubljano 4800 UGODNOSTI: krije do 23 °/o — 9 kosov na m' — v različnih barvah — najcenejše kritje — hitra dobava vara nudi N°kosov na ml Mkozar Marjan — CEMENTNI IZDELKI, Benedikova 18 (Stražišče), Kranj Prodam 8 PRAŠIČKOV, 6 tednov starih. Otoče 21 pri Podnartu 4801 Prodam električni KUHALNIK na dve plošči tobi. Naslov v oglasnem oddelku 4802 Prodam delovnega VOLA, 580 kg težkega. V oglje 65, Šenčur 4803 Prodam sladki sadni MOST. Olševek 11, Preddvor 4804 Ugodno prodam glavo za SKOBELJNI STROJ' — 60 cm, kroglični ležaj z osjo za cirkular (špindel), ELEKTROMOTOR — 0,6 KW, 17 m gumijastega pogonskega JERMENA — 70 krat 80, 14 m kabla za električni varilni aparat, O. G. kabel 4 krat 1,5 in j rezervoar za vodo WC. Zg. Bitnje 139, Zabnica 4805 Prodam 60-litrsko pločevinasto BANJO. Sare, Planina 25, Kranj 4806 Prodam nov ŠIVALNI STROJ cik—cak na dve igli. Informacije Stružcvo 75, Kranj 4807 Prodam TRAKTORSKO PRIKOLICO z lučmi, nosilnost 1,5 t. Bašelj 9, Preddvor 4808 Ugodno prodam PLINSKO PEC in trodelno OMARO. Vidmar Franc, Kranj, Smled-niška 39 4809 Prodam kompletno OGRODJE za drsna vrata — 7 m dolgo. Ogled v nedeljo od 8.— 12. ure. Pot na kolodvor 1, Kranj 4810 Prodam KRAVO s teletom. Voklo 33, Šenčur 4811 Prodam novo PEC na olje giba in dva SODA za olje. Kranj, Britof 12 4812 Prodam ŠIVALNI STROJ haid-neu. Kranj, Gorenjesav-ska 43 4813 Prodam KRAVO, dobro mle-karico, s tretjim teletom. Str-mica 7, Selca nad Skofjo Loko 4814 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in električni LONEC za kuhanje perila. Naslov v oglasnem oddelku HRASTOVE STOPNICE dvo delne, nekaj OKEN eno delnih, dvodelnih in tridelnih vse novo, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4815 Prodam nov MAGNETOFON znamke philips, 4 stez-ni z vsemi priključki. Dolenc, M. Pijade 3, Kranj 4816 Rabljena OKNA in VRATA ugodno prodam. Valburga 64, Smlednik 4817 Prodam brejo TELICO fri-zejko ali zamenjam za BIKCA. Zg. Besnica 21 4818 Prodam AVTOGENICNI APARAT ali zamenjam za električnega. Markič, Stra-hinj 61, Naklo 4819 Prodam PRAŠIČA 70 kg težkega. Visoko 9, Šenčur 4820 Prodam 6 mesecev staro ZREBICO. Zalog 42, Cerklje 4821 Prodam nov BOJLER 50 litrski, GAJBICE za jabolka in KROŽNI LEŽAJ z osjo za brusilni s broj. Laj še 12, Selca 4822 Prodam KRAVO s teletom. Rutar Marija, C. JLA 40, Kranj 4823 Ugodno prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, Mošnje 18, Brezje 4824 Ugodno prodam MOTORNI ČOLN, glisser-kornat s prikolico, ter tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Vidic, St. Rozmana 4/prit. Kranj 4825 Prodam nov PRALNI STROJ — naonis, Kranj, Cirče 34 4826 KADAR VOZIŠ, NE BERI.! KADAR BERES, BERI PAVLIHO! Prodam 6 kompletnih, dvodelnih zasteklenih OKEN, dobro ohranjenih. Kranj, Štir-nova 7, 4827 Prodam mlado KRAVO po izbiri in SEME črne detelje. Kalan, Jama 28 Kranj 4828 Prodam pol tovorni AVTO — fiat 615 v voznem stanju, KRAVO s teletom ali menjam za starejšega KONJA. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj, Primskovo 4829 Ugodno prodam TELEVIZOR RR-Niš, Suha 24, Kranj 4830 ŠTEDILNIK — gorenje, brez kotlička za vodo, višina električnega štedilnika, prodam. Dostavim na dom, Kranj, Cirilova 8 4831 Prodam dve novi OKNI 80 x 120 cm. Kranj, Jezerska c. 104 4832 Prodam pol m» DESK za ladijski pod (folc) Šenčur 79 4833 Prodam takoj vseljivo HIŠO 12 km od Kranja. Jova-novič, Ljubno 15, Podnart 4834 Prodam VOLA 500 kg težkega in SLAMOREZNICO s puhalnikom. Trstenik 5, Golnik 4835 Prodam več SODOV za namakanje in KRAVO — «i- mentalko ali zamenjam za pinegaver. Brdo 1 nad Ljub-nom, Podnart 4836 Prodam nov GUMI VOZ 16 col. in SAMOKOLNICE. Izdelujem tudi vozave z ojni-cami in po naročilu. Prelog Franc, Gora ?, Komenda pri Kamniku 4837 Prodam KROŽNO ŽAGO (cirkularko) kovinsko ogrodje. Podreča 32 Medvode 4838 Prodam SEMENSKI KROMPIR — igor in dobrin. Voglje 43, Šenčur 4839 Prodam SENO in OTAVO. Kranj, Partizanska 47 4840 OTROŠKI VOZIČEK italijanski, kombiniran in KOŠARICO, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4841 Prodam dve KADI za namakanje sadja 250 litrski. Kranj, Likozarjeva 9, Primskovo 4842 |Ktipim Kupim rabljen kotel za žganje 40—501. Banič, Zbilje 4, Medvode 4843 Kupim dve SVINJI za pitanje. Markič Strahinj 61, Naklo 4844 Kupim FIAT 750, Zg. Duplje 41 4845 Kupim majhno hišico, prazno v okolici Bleda, eventuel-no tudi parcelo. Ponudbe poslati pod »Bled« 4579 Kupim takoj trosobno komfortno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe poslati pod »Plačljivo takoj« 4846 Kupim ZEMLJIŠČE na zazidljivem območju Klanca. Naslov v oglasnem oddelku 4782 Kupim ZAZIDLJIVO parcelo v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Gotovina« 4732 ©stalo Dva koroška fanta 28 '42 želita spoznati in poročiti mladi pošteni dekleti. Govoriva slovensko in imava svoj avto. Na sestanek prideva kamorkoli. Ponudbe poslati pod »Joža 42, France 28 lepa jesen« 4852 Dam otroka v varstvo dopoldan. Hvala Marija, Ul. 1 avgusta 1, Kranj 4853 V središču mesta Kranja oddam komfortno STANOVANJE s centra/lno kurjavo. Oddam tudi SOBO. Ponudbe poslati pod »Večje posojilo« 4854 Iščem žensko za ,k bolni osebi v dopoldanskih urah. Nudim zdravstveno zavarovanje, plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4853 PEČICO za kuhanje žganja zamenjam za sadje. Jože Dolenc, Kranj - Stražišče, Gasilska 16 ' 4856 ROLETE - LESENE, plastične, platnene, struženje in lakiranje PARKETA naročite pri ŠPILER Lojzetu, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70--046 4857 APNO I vrstno žgano, po industrijski ceni dobavlja takoj na dom in sprejema naročila KŽK Kranj — kooperacija, skladišče c. JLA nasproti kina Center, telefon 22-143 4S58 Želite povsem NEMOTENI praznovati obletnico mature, fantovščino ali kako drugo slavje. Imeniten prostor za to je VITEŠKA DVORANA s staro kuhinjo v Gorenjskem muzeju v Kranju. Organizacijo in gostinske storitve nudi HOTEL EUROPA KRANJ. 4859 Kuhinja v Delfinu zopet odprta! Sporočamo, da smo odprli preurejeno kuhinjo v gostilni Delfin (za trgovino Delikatesa v Kranju). Okusne in poceni malice. Po naročilu dostavljamo malice tudi kolektivom. Kolektiv Našla sem 1. 10. 67. od Ka-lišča do Preddvora moško zapestno URO. Dobi se pri Poljanšek, Visoko 38, Šenčur 4847 MARIJA ŠIMENKO poročena VODNOV je diplomirala za zdravnico, ki ji iskreno čestita stara mama ši-menkova 4848 Štirje delavci iščejo skupno ali posamezno STANOVANJE za 3 mesece. Ponudbe poslati pod »Solidni« 4849 Oddam SOBO na dežeM upokojenki. Pogačnik Zofija, Nemil je 7, Zg. Besnica 4850 študent z redno zaposlitvijo išče GARSONJERO ali sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Nujno« 4851 Prireditve GOSTILNA pri Jančetu v Sr. vasi pri Šenčurju priredi Upravni odbor trgovskega podjetja ZELEZNINA RADOVLJICA, razglaša prosto delovno mesto PRODAJALCA V ZELEZNINI (MOŠKI) Pogoj: kvalificiran trgovski prodajalec tehnična in železninske stroke z najmanj 2-letno prakso. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi razglasa. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na upravo podjetja. t •oboto ln nedeljo zabavo s plesom. Igrajo »VESELI VANDROVCKI« Vabljeni! 4861 GOSTILNA pri Milharju v fimartnem prireja v nedeljo popoldan zabavo s plesom. Igra KVARTET »STEGEN« Vabljeni! 4787 V GOSTILNI v TRBOJAH vas bo v nedeljo 8. 10. 67. zabaval trio »CIRILA SAUSA« Vabljeni! 4862 GOSTILNA na Zg. Otoku vabi na otvoritev, ki bo dne 14. 10. 1967. VABLJENI! 4863 MLADINCI POZOR! Vabimo Vas na začetni PLESNI TEČAJ v ZADRUŽNEM DOMU na Primskovem. Pričetek v soboto 7. 10. 1967 ob 19 uri 4785 Loterija Poročilo o žrebanju 40. kola srečk Jugoslovanske loterije 5. X. 1967 Srečke so zadele s končnicami N din 70 10 90 6 10920 1.000 83680 400 91370 410 0248640 8.000 0436390 100.006 0987200 8.000 01 8 2321 200 21891 1.000 36711 400 92701 1.008 312 80 70822 400 76722 600 84712 600 0272742 8.000 0831612 10.000 3 4 21043 604 29393 604 52443 404 1084313 50.004 24 6 94 8 634 100 64734 600 86464 2.000 65 20 75 6 68495 400 78135 600 O262705 10.000 36 8 » 56 10 926 40 73966 400 0577166 30.000 1076576 8.000 77 6 .87 6 07427 600 15717 600 68 SQ 6 00 22858 8 400 28178 1.000 49318 400 0532578 8.000 9 4 65409 404 73889 604 77139 604 0037639 8.004 0299279 8.004 Kam in kdaj? vhsl kako? enodnevni izlet 14. oktobra in 11. novembra enodnevni izlet 28. oktobra in 25. novembra samo s sodobnimi turističnimi avtobusi podjetja Avtopromet Gorenjska Kranj zakaj? — vožnja je nadvse udobna, varna in hitra — postopki prijav so poenostavljeni — cena je konkurenčna in dostopna vsakomur. Za Trst 35 N din, Trbiž 25 N din in Gradec 55 N din Prijave in informacije: V Kranju: poslovalnica Turist, Cesta JLA 1 telefon 21-563 in v turističnem oddelku podjetja, Trg revolucije 4, telefon 21-081 V Tržiču: poslovalnica podjetja, Cesta JLA 2, telefon 71-268 Ce je moderno, potem Scharschiin <*Aioser Vaša modna hiša na Koroškem Villach — Beljak, Klagenfurt — Celovec Ce kupujete dobro, kupujete pri Tomsche Velika izbira, nizke cene trgovina TOMSCHE Villach — Beljak Oprema za stanovanje* hladilniki, gospodinjske potrebščine, radio Blaupunkt, baterije za avtomobile Villach — Beljak BOSCHl Nikolaigasse 2< DIENSTJ Telefon 4573 Ing. LAGGNER Nedeljski plesni tečaji za in_ teresente, ki med tednom ne morejo obiskovati ostalih plesnih tečajev. Plesni tečaj za začetnike se začne 8. 10. 1967 ob 9. uri v delavskem domu vhod 4/1. Tečaj bo vsako nedeljo od 9. do 12. ure. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure. VSAKO SOBOTO PLES za starejše mladince in absolvente nadaljevalnih plesnih tečajev od 20. do 24. ure. Postrežba pri mizah. Igra orkester ECHO! Vhod nasproti avtobusne postaje. NEDELJSKI MLADINSKI PLES, vsako nedeljo od 16. do 20. ure, delavski dom« vhod 6, Kranj Tomaž Moschitz Zlatarna — urarna Tarvisio — Trbiž Vla VRtorio Veneto 12 (300 m od tržnice) Na zalogi so švicarske ure, zlato za zobe in ostali izdelki iz zlata. Zagotovljena kakovost. Govorimo slovensko, sprejemamo dinarje. Priporočamo se. UUdterUJinkler Ženske in moške obleke Perilo — najmodernejše blago Vedno ugodne ponudbe Trgovina s tekstilom za vsakogar Otroške obleke Že en sam obisk se vam splača Graz, Annenstrasse 13 Knittelfeld, Herrengasse 16 Judenburg, Hauptplatz 16 Klagenfurt, Getreidegasse 1 GLAS _ Rokometaši Kranja — slabo V minuli sezoni je ekipa kranjskih rokometa-šev izpadla iz republiške rokometne lige in v novi sezoni igrajo v ljubljanski conski ligi, kjer pa tudi ne nabirajo točk. V nedeljo so izgubili z Gro-supljami kar s 15 goli razlike. V nedeljo bo v Kranju srečanje gorenjskih predstavnikov Kranja in Dupelj (v Straži-šču ob 10. uri). J. J. SPORT Hokejisti Jesenic gredo v Bolgarijo V nedeljo, 17. oktobra, bo ekipa državnega prvaka v hokeju na ledu Jesenice odpotovala v Sofijo, kjer bo odigrala prvo tekmo za pokal evropskih prvakov. Priprave jeseniških hokejistov so se tudi letos začele dokaj zgodaj, če bo vse po sreči, bodo že konec tega meseca vadili oziroma igrali na domači ploskvi. J. J. Novi trener hokejistov Naša hokejska reprezentanca je dobila novega trenerja. Z našo najboljšo vrsto bo v novi sezoni delal Oldrih Mlčoch iz ČSSR. Naša reprezentanca je bila pred dnevi na treningu v CSSR, kjer je odigrala tudi nekaj tekem, prav tako pa tudi v Zvezni republiki Nemčiji. J. J. Košarkarice Triglava zadnje Danes je na sporedu zadnje kolo v republiški ženski košarkarski ligi. V poslednjem nastopu bodo Kranj čanke nastopale doma. V igri proti Mariboru nimajo nobenih možnosti za uspeh in bodo torej ob koncu prvenstva pristale na zadnjem mestu. Kvaliteta kranjske košarke je torej padla na nizko raven tudi v ženski konkurenci. J. J. poslovalnica Kranj vas vabi vsako soboto na celodnevni izlet v Trbiž - Udine - Gorico po ugodni izvensezonski ceni Prijave v poslovalnici KOMPAS v Kranja Gorenjska nogometna liga . Jesenice odstopile V petem kolu gorenjske nogometne lige ni bilo nobenih presenečenj. Odigrani sta bili le dve tekmi v konkurenci, ki sta se obe končali neodločeno. Nogometaši Kranja so izgubili točko z moštvom Lesc, kar je velik uspeh za goste. Kranj je doslej pokazal dobro igro in ta rezultat predstavlja neuspeh za domačine V srečanju zadnjih dveh na lestvici ni bilo zmagovalca. Lanskoletni prvak Naklo je še vedno na zadnjem mestu. V tekmi izven konkurence je Ločan z visokim rezultatom premagal Triglav B. Rezultat 9:1 dovolj pove o premoči nogometašev iz Škofje Loke. Ker so Jesenice odstopile od nadaljnjega tekmovanja ni bila odigrana tekma Jesenice : Svoboda. Rezultati Železniki : Naklo 2:2 (1:2), Kranj : Lesce 1:1 (0:0), Ločan : Triglav B 9:1 (5:1), Tržič je bil prost. LESTVICA: Lcčan Kranj Svoboda Tržič Lesce Železniki Naklo 3 0 1 2 1 0 2 0 0 2 0 1 112 0 13 0 13 9:2 5:3 6:3 5:4 2:7 5:9 3:7 Izven konkurence: Triglav B 3 1 0 2 7:18 2 V ostalih ligah so bili doseženi naslednji rezultati — B liga: Borac : Predoslje 4:2, Trboje : Podbrezje 2:3, Kropa : Preddvor 1:2; Mladinci: Ločan : Jesenice 0:0, Triglav : Železniki 11:0. Pionirji: Ločan : Triglav 0:7, Železniki : Naklo 2:1, Kranj : Lesce 4:1. V nedeljo se bodo v 6. kolu gorenjske nogometne lige srečali naslednji pari na igriščih prvo imenovanih moštev: Naklo : Kranj, Triglav B : Železniki, Svoboda : Ločan. P. Didić Gorenjska košarkarska liga Še vedno nered Ekipa Radovljice vodi po nedeljskem kolu kar s petimi točkami prednosti. V jesenskem delu prvenstva precej bolje igrajo igralci « Medvod, medtem ko mladinska ekipa Kroja nevarno drsi proti dnu lestvice. Nered v tekmovanju še vedno traja zaradi slabega poslovanja tekmovalne skupnosti in sodnikov, ki ne pošiljajo skup- nosti pravočasno zapiskov s tekem. Radovljica 13 10 3 815:648 20 Trhle veje 10 8 2 620:499 15 Jeesnice I. 10 7 3 459:348 14 Medvode st. 12 6 6 589:534 11 Jes. II. 11 5 6 542:565 10 Kroj 12 5 7 546:579 10 Triglav 11 5 6 615:555 9 Medvode ml. 11 4 7 619:667 8 Rado v. 67 12 1 11 498:818 2 Mednarodni tek v Beljaku Premočna zmaga Triglava :___i„om Hpuptpm 1 10:12.4. Člani (%f.nh ~\. < ;]Pr^ber|te mimogrede NOGOMET: V nedeljskem kolu je v SNL kranjski Triglav na domačem terenu igral neodločeno z mariborskim Železničarjem 1:1 (0:0). V zahodni conski ligi pa je Kamnik izgubil v Piranu z istoimenskim moštvom z 0:1 (0:0). ROKOMET: V slovenski ligi so štirje gorenjski predstavniki osvojili to nedeljo Ie eno točko. Uspešen je bil na domačem igrišču le Tržič, ki je igral s Slovanom 12:12 (7:5). Vsi trije zastopniki v ženski ligi pa so bili poraženi: Storžič : Brežice 3:16 (2:8), Kranj : Slovan 9:15 (3:8), Murska Sobota : Selca 12:11 (5:4). KOŠARKA: Košarkarji Triglava so v drugi republiški ligi doživeli spet poraz. Tokrat jih je premagala Jezica z 52:47 (42:42, 24:16). Na tradicionalnem devetem mednarodnem teku po zdraviliškem parku v Beljaku je v nedeljo nastopila tudi ekipa kranjskega Triglava. V končnem izračunu rezultatov so atleti iz Kranja premočno osvojili prvo mesto in s tem v trajno last pokal prireditelja. Med posamezniki je v konkurenci starejših mladincev na 1200 m zmagal Franci Hafner, pa tudi v ostalih kategorijah so predstavniki Triglava zasedli odlična mesta. REZULTATI — mladinke (600 m): L Brandnegger (KAC) 1:32,0, 2. Osovnikar (Tr) 1:34,0, mlajši mladinci (600 m): 1. Frech (Leoben) 1:21,2, 2. Kuhar (Tr) 1:22.0, starejši mladinci (1200 m): L Hafner (Tr) 2:58,8, 3. žu-mer (Tr) 3:01,0, starejši mladinci (36C3 m): 1. Millonig (ASKO) WA2,0, 2. šraj (Tr) 10:12,4, člani (3600 m): cher (P. Graz) 9:47,6, 3. Sitar (Tr) 10:07,2. Ekipna uvrsu-tev: 1. Triglav 26:14 4 2 ASKO Beljak 26:57.8 ' 3 p' Leoben 27:33,4. Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj. Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine)—Tek račun pri SDK v Kranju. 515-1-135 - Te leleni: redakcija 21-833 21 K60; uprava Usio, ma looglasna in naročniška služba 22 152 - Naročnl na: letna 24.—. polletna 12 — N din. Cena nosamei nih številk 0.40 N din -Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din Naročniki imajo 20 */• popusta. Neplačanih oglasov ne oh 'avl jamo. Vso opremo za vaše st: OPREMA 8. do tudi OB NEDELJAH od 9. do 19. ure Zastopamo MEBLO Nova Gorica, MARLES Maribor, KRASOPREMA »utov" lje, BREST Cerknica, LIP Cešnjica pri Železnikih, ALPOS Šentjur pri Celju. Za naročeno blago v naši poslovalnici Oprema Bled priznavamo poseben 2 °/c % oktobrski popust! Brezplačna dostava na dom! Ne zamudite ugodne priložnosti! Priporočamo se za obisk! E3 murka LESCE Služba družbenega knjigovodstva podružnica 515 Kranj proda naslednja osnovna sredstva: 1 OSEBNI AVTO FIAT 1100 v podružnici Kranj; 2. OSEBNI AVTO DKW 1000-S v podružnici Kranj; 3. PISARNIŠKI INVENTAR (omare, mize, mizice, stoli) v podružnici Kranj ter v njenih ekspoziturali Jesenice, Radovljica, skofja Loka in Tržič. Ogled in prodaja avtomobilov in inventarja bo od 9. do 15. oktobra 1967, vsak dan od 8. do 12. ure, in sicer na sedežih podružnice Kranj ter ekspozitur Jesenice, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. Služba družbenega knjigovodstva Kranj