62, štev.
Današnja Številka obsega 6 stran!,
V Ljubljani, torek 11. marca 1919.	1!.	leto.
Velja v Ljubljani:
celo leto ...	K	56-
POl leta .	.	.	„	28 —
Četrt leta .	.	.	„	14-—
«n mesec.	.	.	„	5 —
Velja po pošti:
** celo leto naprej K	60'—
*• pol leta	„	„	30--
» Četrt leta	„	„	15--
*a en mesec	„	„	5-50
Na pismene naročbe brei poSiljntvc denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Ogla' .a	-'oo-
rabljenem prosLc cer 1 mm visok ter 6j i.nc širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust
Uredništvo je na Starem trgu štev. 15). Telefon štev. 860. Uprnvništvo je na Marijinem trgu S=~——- štev. 8. Telefon štev. 44.	—----:—^
Izhaja vsak dan zjutraj«
Posamezna številka velja 30 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj pri* loži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
fl ward of MBlcome ta ttiB Cardinal Bon.
The Slovenian people of Jugo-Slavia vvelcome you most cordially to their Capital and hope that you will carry home with you a pleasant and favo-rable impression of the people and also the feeling of true friendship which they have for your great Empire and for the noble work which it has accomplished.
Italijanska zvestoba.
V Italiji vlada danes velika zbe-Sanost. Časopisje, ki se kar prekičava °d samega hujskanja proti Jugoslovanom in njih pravičnim zahtevam, tekmuje med seboj v strašni zaslep-nenostl, s katero bi rado doseglo ?v°je imperijalistične cilje in preverilo Javnost o tem, kako opravičene so fjth težnje po Jadranu, Trstu, Gorici m kako barbarski in tuje zemlje gladni smo mi Jugoslovani. Pri tem je italijanskemu časopisju dobrodošlo sleherno orožje. Ne poslužuje se samo hatolcevanja in obrekovanja, ne samo Pfetvju-janja dejstev, kakor je n. pr. ljubljanski dogodek, ki so ga razkričali svet kot nekulturno, mednarodnemu Pravu nasprotujočo afero, z veliko slastjo se poslužuje tudi večalimanj lasnih pretenj in groženj, s katerimi ngajo bodočnosti naše mlade države, alijansko časopisje, ki že davno ne zasleduje več realne potitike ter je nazadnje čisto izgubilo sleherni smisel za glas razuma in se da voditi izključno le od svojega temperamentnega čustvovanja, menda niti samo ne pojmi, kako silno s svojim pisarjenjem diskreditira svojo domovino pred vesoljnim kulturnim forumom. Tako je n. pr. te dni »Corriere della sera« prinesel članek, v katerem razvija sledečo misel: Ako bi antanta, oziroma mirovna konferenca preprečila združenje nemško-avstrijske republike z Nemčijo, naj se Nemčija nikar ne plaši zastran zaveznikov .
Nemčija naj se ne plaši! pravi Corriere in ponuja neprikrito svoje
zavezništvo državi, o kateri danes mirovna konferenca in zavezniki Italije razpravljajo, ali bi se jo sploh sprejelo v Zvezo narodov ali ne. Italija, zvesta svojemu principu »svetega« egoizma, bi bila pripravljena v danem slučaju zatajiti svoje zaveznike, ki so ji priborili zmago in jo vzeli kot enakovredno v krog tistih narodov, ki so se borili za pravico, kulturo in civilizacijo sveta ter se postavili v bok ljudstvu, proti kateremu je bil naperjen ves ta štiriletni boj. Zakaj, v citirani izjavi Corriera ne tiči samo grožnja nam Jugoslovanom, ampak pretnja lastnim zaveznikom Italije za slučaj, da bi se ti drznili ne izpolniti njenih nepoštenih zahtev v polnem obsegu.
Nas Jugoslovanov ta grožnja ne plaši, kakor ne plaši zaveznikov. Vzlic temu pa je nujno, da smo oprezni, da s paznim očesom in vsestransko pripravljenostjo zasledujemo sleherni pokret in gibanje v italijanski javnosti. Italija, ki je odklonila po Jugoslovanih predlagano arbitražo o spornem vprašanju in je s tem razgalila vsemu svetu neopravičenost svojih zahtev, kuje zdaj na tihem z vso spletkarsko umetnostjo krog, s katerimi bi obdala procvit naše mlade, kvišku stremeče države. Če se ji bo to posrečilo, je drugo vprašanje, toda ponavljamo, kako neobhodno potrebno nam je biti opreznim in na straži. Ne udajajmo se iluzijam in lahkovernosti. Kritično in strogo moramo presojati vesti o naraščajočem gibanju, napetosti vse javnosti in ekspanzivni atmosferi tam
doli- .. ..
Naš program je jasen kakor nikoli.
Za nas Jugoslovane sploh ni spornega vprašanja glede naših mej. Mi, oprti na pravico in moralno premoč, moramo prejalislej tudi dejansko zmagati in si priboriti vso zemljo, ki nam spada po človeških in božjih postavah. To je naša najgloblja zavest, to je naša vera! Kar pa se tiče Italije in njene politike, moramo vedeti in nikoli pozabiti:
Italiana fides nullafides!
Dr. Mirko Černič:
Boj pegavici: smrt uši!
Iz Rusije vrnivši se vojni vjet-niki so prinesli par slučajev v naših krajih nepoznane nalezljive bolezni, pegavice — nemško Flecktyphus — v Ljubljano in Maribor. Ta bolezen se odlikuje potem, da dobi bolnik 4.-6. dan izpuščaje po životu i rokah, ter da se bolezen zelo razpase v krajih, kjer je mnogo nesnage in mrčesa, pred vsem uši. Kjer je torej umazanost doma, tam je kotišče pegavice.
Ker bi se utegnila ta nalezljivka tudi pri nas razpasti, je na mestu, da se narod upozori, kako se je ubrani.
Bolezni se nalezeš samo, če te piči uš, ki se je pikom na pega-TlČncm bolniku okužila.
Dvojno je mogoče: da ima bolnik uši in te te uši pičijo, ali pa, da se tvoje uši, ki jih morda nosiš s seboj, pri bolniku okužijo in s pikom pri-neso bolezen tebi. Tretja možnost je tudi ta, da dobiš okuženo uš potom stvari, ki so prišle z bolnikom v neposredno dotiko, kakor obleka, perilo, posteljna oprava, kožuhi, posteljnaki itd. Z ušjo istovetna je njena zalega gnjida, ki se drži na laseh in kocinah po telesu ter na perilu in obleki, in iz katere se v par dneh izkoti uš.
Najnevarnejša je bela ali gvantna uš, pa tudi glavna in osramna uš najbrž nista brez krivde, tako da moramo računati z vsemi tremi enako, če hočemo doseči uspeh t. j. onemogočiti razširjenje pegavice.
Pomnimo torej, da nevarnosti ni, kjer niušil Naglašam pa, da je ena sama uš dovolj, da bo-
lezen raznese, da, samo en pik ene okužene uši zadostuje, da oboliš na pegavici.
Pogoj razširjenja pegavice je torej uš. Zato se ta bolezen ne razširja tako hitro, kot n. pr. španska influenca, katere povzročitelj gre najbrž po zraku, da torej nisi nikjer varen pred njim. Pri pegavici je drugače; v tvoji moči je, da se bolezni ubraniš in primerno zagrabiš njeno raznašalko uš.
Boj proti pegavici se potemtakem zgosti v boj proti uši in gnidi. Bojno sredstvo pa je snaga!
Če torej sam nimaš uši in v svojem poslu nikdar ne prideš v dotiko ž njimi, si lahko brez skrbi. Kdor pa ima neprijetno možnost, da se naleze samo ene uši, je v nevarnosti da oboli če je ta uš imela priliko, da se je na pegavičnem bolniku okužila. Ogroženi so potemtakem ljudje, ki imajo opravka z ušivci in ušivkami: zdravniki, učitelji, duhovniki, vojaki, ljudje po zaporih in skupnih ležiščih ter taki, katerih poklic jim nalaga dolžnost, pečati se s stvarimi, katerih se drže uši in gnjide, kakor perice, frizerji, prekupčevalci starih oblek in cunj in podobno.
Kako torej so varjemo uši oz. jih uničimo z gnidami vred?
Uši in gnjide se drže na glavi, na brkih in bradi, na kocinah pod pazduho in osramju, na kocinah po prsih, rokah ter nogah, na perilu zlasti na srajci in gatah, na majcah in drugem odelu, zlasti kožuhih, ter sploh na obleki, pokrivalu in obuči, na posteljnem perilu in posteljni opravi sploh, na posteljnjakih, od koder zlezejo v špranje na posteljah in tleh itd. Tu je treba zagrabiti to golazen z močno in veščo roko, ter jo uničiti in ne samo pregnati, ker se samo pregnana dovrne oz. spravi na druge, od koder te spet ogroža.
Uničenje uši in njenih jajčic, gnjid — ruzušcvanje — je torej dvojno: na člo\ eku samem in njegovem odelu oz. ležišču.
V navadnih časih je med našim ljudstvom toliko snage, da so ušive rodbine ali njeni člani izjeme. Edino
VLADIMIR LEVSTIK.	43	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Porabil je bil vse zaljubljene fraze; dejanje se ie vsililo samo od sebe. Z naglim objemom je stisnil de voj ko k sebi, vzdignil njeno glavo, ki se je le naP0l upirala, ter zapečatil svoje razodetje z vešče Preračunanim poljubom, čuteč, kako se nehote otvarja sočna školjka Dorinih ust. . . Že je menil, da vsa 2amira od slasti, ko ga je mahoma pehnila od sebe. .. .»Cigan!« je prhnila, brisoč si ustnice s hrbtom Jani. »Kako se predrzneš! . . . In sploh — ali ne t”a.š nič bolje? Mislila sem, bogve kaj je takšenle ž °J Poljub, pa se zdi, kakor bi jedla rake . . . Fej, ae enkrat mi poizkusi!«
Ne meneč se za prošnje poparjenega spremlje-,.avca» je počakala roditeljev in se zapletla v njiju ‘Ogovor o grofu.
,. »Domišljavec se mi zdi!« je vrgla vmes, ko je ■Pelo navdušenje najviše.
»Pa je tudi še kaj drugega, srček moj!« je porekel Grabunec z brbljajočim tenorčkom. »Eh, blagor se jim!«
»Zelo si mu imponirala,« je bleknila mati na Pragu domače vile.
rnd,f^i°ra 86 J^komiselno zasmejala ter prepustila oaiteljema prvenstvo slovesa. Ko sta odklepala a’Je P°.nudda ^S°nu roko in zamrmrala.
» ak ti, siromak, ki ne moreš živeti brez mene;
do svidenja . . . Kaj mi hočeš pravzaprav ? Za ženo bi	me rad? In	če	te ne	maram? Nu, čakaj, potrpi;
danes se mi	ne	ljubi,	jutri tudi ne — mogoče
pozneje!«
Toda Egon ni bil tako obupan, kakor se je delal; žvižgaje je krenil domov, dočim je padla Dora v svoji spalnici na otomano in zajokala s krčevitim in histeričnim jokom, sama ne vedoč po-čemu ...
»Moji upi naraščajo, papa!« je oznanil očetu, ki je bil spremil grofa v hotel in je hodil zdaj po obednici, zaripel od pijače in zadovoljstva. »Trd oreh si mi izbral pri moji veri, ali to vidim že zdaj, da trdnjava ni nezavzetna.«
»Znati je treba!« je zagodel Smučiklas z odsotnim duhom.
»Ne boj	se;	nekaj	tvojih talentov sem le po-
dedoval,« je odrezal sin ter izginil spat.
Odvetnik	pa	je še	dolgo premišljal nocojšnji
večer. Daveča groza, ki ga je obšla, ko je grof govoril o mrtvem tovarišu, se je razpuhtela kakor megle pod solnčnimi žarki. Kdo ve, se je vpraševal naš voditelj, ali ni bilo tisto razburjenje zgolj slaba vest, ki je uščinila grešnika spet enkrat po tolikem in tolikem času ? Manjka se na svetu zavrženih sinov in očetov, ki ne žanjejo, kjer so sejali! Grof Beaupertuis von Kunnigsbruch prijatelj otroka Nele Veselkove-ne, to bi bilo preveč škandalozno naključje. In čeprav; postavimo da je resnica. Kaj sledi? To,
da se mora boriti in uveljaviti Smučiklasa zoper vse drugo, kakor je storil že neštetokrat v svojem živ* ljenju, polnem konfliktov med vnanjo in notranjo častjo. Mari naj se plaši spričo nocojšnjega zmagoslavja? Grof je prišel, kakor pride tujec, ali poslovil se je kot prijatelj, z iskrenim stiskom roke in s toplimi besedami, po katerih ni dvoma o njegovih čuvstvih do Smučiklasove hiše. Prihajal bo še in še, vozil se v njegovem avtomobilu, zadrgoval se v sto-insto zank vsakdanjega občevanja ter obvisel na-v zadnje tako nerešljivo, da mu ne bo več živeti brez njega; te stene postanejo hram, v katerem bo sijala milost cesarskega sinu in slava »enega najboljših imen visokega plemstva« vsej čredi oboževavcev. Grof bo malik, Smučiklas veliki duhovnik; in kakor so spravljali nekdaj svečeniki ves zemeljski hasek vere, je hotel Sčasoma tudi on prerasti božanstvo s svojo oblastjo ter molsti iz njega svoj kapital.
Ej, to bo adut njegove življenske igre! Škandal radi Veselkove je že danes več ko odtehtan, Smučiklas je že danes več od navadnega očeta domovine; čelo njegovo se venča s prvimi bliski vzvišenosti nad vse zemeljske reči, in čas ni daleč, ko se dvigne ves v ozračje nedotekljive svetosti in praznovernega češčenja. Polujasno se mu je bledlo, kako izseka grofu njegovo aristokratstvo ter ga prenese vase; granitno si utrdi položaj, in stara leta mu poteko v sijaju namesto v pozabljenju.	(Dalje.)
berači, ki spe danes tu jutri drugje, potepuhi in podobni ljudje, so tvorili pri nas pred vojsko stan ušivcev. Ce se je kedaj kak šolski otrok nalezel uši, so si znale slovenske matere dobro pomagati: otroke so ostrigle ter ga z vročo vodo in milom dobro umile. To se je ponovilo nekaj krati in uspeli je bil popolen.
Vojska pa je s pomanjkanjem in splošno razrvanostjo tudi tu razmere temeljito predrugačila. Izmed milijonov, ki smo služili v vojski in ne imeli te sieče, da bi bili doma ali vedno na istem mestu, ga menda ni enega, ki ne bi bil vsaj enkrat preganjal teh lazečih gostov tudi s sebe. Zlasti na Poljskem smo imeli vsak čas priliko prirejati ali gledati take dirke. In ko se je 1. 1915, pegavica po Poljskem in na Balkanu silno razpasla, je postala uš in gnjida predmet mnogim spisom in knjigam, tako da smelo trdim, da ga ni bitja — tudi najnež-nejšega ne — o katerim bi bilo najti toliko razprav, kot ravno o umazani uši. Boj proti uši, ki se je v taboriščih in vojni okopih neznansko raz-plodila, je klical najrazboritejše duhove na junaški mejdan, v katerem je bila uš temeljito poražena, čemur je najlepši dokaz dejstvo, da se je pegavica in njeno rrzširjenje popolnoma j zajezilo.
Ker sem tudi sam imel nepriliko, j da sem se okužil na pegavici, ki me i je prav pošteno mikastila, sem se po i ozdravljenju uvrstil med njene navdu- j šene zatiralce in sem napovedal uši j in njeni zalegi brezobzirni boj.
V epidemski bolnici na Poljskem, j ki sem jo vodil po svoji bolezni, smo j delali silno temeljito in dosegli uspeh, j da nismo imeli pri tisočih bolnikov i niti ene okužbe med zdravniškim in j strežniškim osobjem. Toda o tem na ; drugem mestu.
Tu naj navedem samo ukrepe, ki jih priporočam vsakomur, v privatnem . življenju.
Ker se uši in gnjide drže las, brk • in brade, kocin pod pazduho, na j prsih, osramnju ter rokah in nogah, j je najboljše in edino zanesljivo, če imamo opravka z zelo velikim ušiv- , cem, da ga od temena do nožnih j palcev obrijemo ali vsaj kar moči na j kratko ostrižemo, vse kocinske od- i padke zmečemo v ogenj, obriteža oz. ostriženca z vročo vodo in milom dobro okopljemo in mu damo popolnoma sveže perilo, obleko, pokrivalo in obuču, v katerem ni sigurno nobene uši. S tem je človek kot oseba razušen in, če tudi je na pegavici bolan, popolnoma nič nevaren, če ne pride uš od drugod nanj.
Perilo, rjuhe in druge stvari, ki jim prekuha ne škodi, dobro prekuhamo, kot je to že itak pri slovenskih materah navada.
Druga je z obleko, pokrivali itd., ki preneso prekuhe brez škode. Za te imamo pri nas peči, v katerih pečejo naše mamice kruh. Tako peč zakurimo tako močno, kot za peko kruha. Potem, ko je peč dovolj razgreta, je dobro očistimo, da ne ostane niti troha žerjavice, pepela in sploh nobena iskra, od katere bi se mogla obleka vneti ali vžgati. V tako očiščeno peč položimo na dno radi večje varnosti še par desk ter na nje zmečemo narahlo zavite stvari, ki jih hočemo razušiti. Če potem peč zapremo in pustimo obleko v njej dobre pol ure, so sigurno vse uši in gnjide zatrte, ker jih vročina nad sto stopinj, ki vlada v peči popolnoma uniči.
Tako smo razušili poleg človeka samega tudi njegovo životno in posteljno obleko v kotlu, ter obleko oz. pokrivalo v peči. Preostaja nam še kožuhovina, obuča in vse stvari, ki so iz usnja, gumija itd. in ki ne preneso vročine, ne da bi se pokvarile, ter postelja in bivališče. Za vse to imamo sigurno sredstvo v 5 % karbolovi raztopini ki jo lahko dobimo v vsaki lekarni za razmeroma mal denar, ali pa si jo sami pripravimo, če kupimo nerazredčeno karbolovo kislino. S kar-bolovo kislino istoveten je lizol. Od enega ali drugega vzamemo navadno kupico do vrha ter jo pomešamo z vodo, ki je mora biti dobra dva litra,
da nastane 5% raztopina. (Ne z roko v razredčeno še manj v nerazredčeno raztopino, ker se ožge koža!) S to raztopino dodobra poškropimo in omočimo vse ušive stvari, ki ž njimi ne moremo v kotel ali peč. Z isto raztopino tudi dobro namažemo posteljnak, zlasti stike njegovih delov, poškropimo tla, stene in strop, ter pazimo pred vsem na špranje, ki nudijo ušem dobro skrivališče. Slamo iz slamnic pa najboljše, da iztresemo na prosto in zažgemo, slamnice same pa prekuhamo.
Če smo vse opisano i na človeku i njegovem perilu, obleki, pokrivalu in obuči ter ležišču in stanovanju, temeljito izvršili, smo ušivo golazen zatrli ter s tem odvrnili od sebe in od drugih nevarnost pegavice. Da je to res, so dognali zdravniki, ki so k tako razu-šenim pegavičnim bolnikom deli v postelj druge bolnike — eden zdravnik je celo sam šel spat k bolniku — ne da bi se bilo komur koli količkaj pripetilo.
Snaga, snaga in zopet snaga — to je več kot pol zdravja!
Boji med nemško belo in nemško rdečo gardo na Koroškem.
Tirolci odhajajo.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 9. marca iz dobro poučenega vira: V Celovec je zadnji čas od bližnjega vzhoda, torej iz okoliša velikov-ške fronte, prišlo izredno veliko število ranjenih nemških vojakov. V Celovcu se govori, da je nemško vojaštvo v tem odseku zadnji čas imelo izredno velike izgube na mrtvih. Pravijo, da jih je padlo sedemdeset! — Kakor je znano iz uradnih obvestil Ljubljanskega dopisnega urada, zadnji čas med nemškimi in jugoslovanskimi četami na Koroškem nikjer ni bilo nobenih večjih bojev ah resnejših spopadov; le tu in tam so bile manjše praske, in še te se niso vršile vzhodno od Celovca, marveč južno od njega, kjer so Nemci ponovno kršili premirje in izzvali obrambeni odpor jugoslovanskih vojaških oddelkov. Ako je torej zadnji čas v Celovec prišlo izredno veliko število ranjencev in je nemško vojaštvo celo imelo sedemdeset mrtvih — povdarjeno bodi, da je ta vest iz Celovca povsem ugotovljena — ne more biti drugače, nego da so se v veli-kovškem okolišu spopadli nemški vojaški oddelki med seboj in so se vršili ljuti boji med nemško belo in nemško rdečo gardo. Da so se tam res vršili krvavi spopadi, v katerih so se nemški vojaki pobijali med seboj, potrjujejo tudi druga poročila. Po vsem tem je smatrati za gotovo, da so se med nemškimi četami na Koroškem začeli krvavi notranji boji. — Pred kratkim so nemški listi z velikim zadoščenjem javljali, da prihajajo Korošcem na pomoč nemškoti-rolski vojaški oddelki. Niso se pa prihoda Tirolcev razveselili južnokoroški Nemci in nemškutarji, ki Tirolcev že od nekdaj ne ljubijo tako prisrčno, kakor bi bilo treba. Ta neljubezen se je jasno pokazala v dejstvu, da se je koroška Volksvvehr v Borovljah z vso odločnostjo uprla nameri, da naj bi v boroveljski okoliš prišle tirolske pomožne čete. In res jih zato v ta odsek niso poslali. Kakor je Ljubljanski dopisni urad izvedel iz povsem zanesljivega vira, tudi ostali koroški Nemci in nemškutarji nimajo nobenega povoda več, veseliti se prihoda Tirolcev. Porazdeljeni po slovenskem ozemlju, kolikor ga imajo sedaj v oblasti Nemci, so namreč Tirolci le prekmalu spoznali, da gre za imperialistično nasilje. Ker na lastnem telesu občutevajo gorje aneksij željne nasilnosti — saj jim hočejo Italijani vzeti vso njihovo zemljo gori do Brennerja — se jim je ravnanje Nemškoavstrijcev zagabilo in že so jeli dezertirati trumoma. Izjavljajoč, da ne uvidevajo, s kakšno pravico naj proti Slovencem nastopajo na zemlji, ki je slovenska, zapuščajo svoje oddelke in se vračajo v svojo domovino. Kakor Italijani nimajo prav nič iskati v nemških Tirolah — izjavljajo na
Koroško došli Tirolci — tako nimajo med koroškimi Slovenci prav nič iskati ne tirolski, ne koroški in ne nemško-avstrijski Nemci. — Severno od Drave boljševiško klanje med rdečo in belo gardo, južno od Drave razsulo discipline in bratske vzajemnosti: to je signatura sedanjega stanja nemškega vojaštva na Koroške m.
Za kruh nam dajo kamen.
»Slovenski gospodar" poroča: Slovenec, ki se je pretekle dni mudil v Gradcu, nam pripoveduje naslednje:
»Pripeljal sem se zvečer v Gradec. Šel sem v hotel iskat prenočišča. Ko so videli na listku moje slovensko ime in sem hotel plačati z žigosanim denarjem, je zakričal možicelj: „Za jugoslovanske roparje nimamo v Gradcu stanovanja. Glejte, da se kmalu izgubite. Krog mene so se začele zbirati sobarice, dekle, hišniki in strežniki. Vse vprek me je sramotilo, pljuvali so na tla pred menoj in počenjali z menoj vse mogoče neumnosti. Ker sem moral ostati v Gradcu radi nujnih opravkov, sem poskusil srečo v drugi gostilni. Komaj pa sem odložil kovček, že pride natakar od prejšnjega hotela in začne upiti kar med vsemi gosti: „Kaj tega jugoslovanskega potepuha hočete vzeti pod streho? Sram Vas bodi!" In takoj sem imel vse goste proti meni. Vpili so, da me je treba pobiti ali vsaj zapreti. Tudi tukaj sem moral odditi brez stanovanja. Ko sem bil na ulici, prihiti za menoj fino oblečen gospod in mi pravi: „Vi ste trgovec kaj ne?" „Da,“ mu odgovorim. »Prišel sem po nujnih poslih v Gradec." »Pojdite z menoj," pravi gospod, bom Vam jaz odstopil stanovanje." Bil je graški Slovenec. Vzel me je pod streho.
Drugo jutro grem v kavarno. Naročil sem si kavo. Ko sem dal saharina v kavo, me spozna graški Nemec ki je bil prejšnji večer navzoč v gostilni kjer sem v drugič prosil prenočišča. Mož začne vpiti: „To je jugoslovanski ogleduh, ven z njim! Ne dajte mu kave!" In res mi so od ust odtrgali kavo proč. Tulili so in grozili na vse mogoče načine. Natakar vzame kozarec vode in mi jo vlije v obraz .. . Odšel sem na ulico. Ko sem opravil svoje trgovske zadeve, sem se hotel s prvim vlakom odpeljati v Maribor. Potoma sem pri blagajni na kolodvoru ponudil blagajniku za vozni listek žigosan desetak. Mož mi je iztrgal karto, vrgel bankovec nazaj in začel upiti na ves glas: »Že zopet jugoslovanski apostel! Za take ljudi nimamo voznih listkov." In moral sem oditi brez voznega listka. Občinstvo mi je začelo groziti. Iz mučnega položaja me je otel slovenski železničar, ki me je po stranski poti odpeljal na peron in mi preskrbel karto. Nenavadno srečnega sem se čutil, ko je vlak pri Spilju prisopihal na svobodna jugoslovanska tla.
In kako pa mi postopamo z Nemci? Dajemo jim živila in svobodno se smejo kretati med nami. Celo hujskače in najstrupenejše naše protivnike še pi-: tamo z jugoslovanskim kruhom in me-j som ... Nemci pa nam kruh vračajo | s kamnom ...
Jugoslovansko - italijanski spor.
Veliki italijanski izgredi v Zadru in Splitu.
ji Zagreb, 10. marca. V Zadru je 7. marca prišlo do težkih izgredov proti hrvatskemu prebivalstvu. Pod vodstvom prostovoljnih ognjegascev je navalila italijanska druhal na bogoslovno semenišče, razbilo s sekirami vrata ter je popolnoma oplenilo. Italijanski oficirji in okupacijska oblast so se držali popolnoma pasivno in so odrekli vsako intervencijo v prilog hr-vatskega prebivalstva in hrvatske posesti.
Včeraj popoldne so organizirali italijanski vojaki, po večini pijani, e-nake izgrede v Splitu. Vprizorili so
veliko demonstracijo ter so na razne načine napadali in izzivali hrvatsko prebivalstvo, ki je ostalo popolnoma mirno in se ni dalo zapeljati v proti-izgrede. Francoski, angleški in ameri-kanski častniki so opazovali z okna »Čitaonice" dogodke na cesti in so se mogli prepričati, kako se obnašajo splitski italijanaši.
Namen je očividen. Italijanska okupacijska oblast hoče s pomočjo podkupljene druhali provocirati mednarodno okupacijo Splita, kakor ji je to vspelo na Reki in podjarmiti Še
100.000	Jugoslovanov svoji strahovladi. Do sedaj se ni šeEvropa odzvala našim klicem na pomoč iz zasedenih krajev. 700 000 Jugoslovanov trpi in molči pod italijanskim jarmom. Ječe so prenapolnjene z našim* ljudmi. Na stotine njihovih žrtev je deportiranih v Italijo, kjer trpe najgroznejše muke. V ujetniških taborih strada in umira od gladu, mraza in bolezni, na tisoče jugoslovanskih vojakov, a ni kdo na svetu se ne protivi proti temunečuvanemubarbarstvU »kulturne11 velevlasti. Ena manifestacija našega naroda, že mesece izzvanega in žaljenega v njegovih najsvetejših čustvih je zadostovala, da je mednarodna komisija sprejela v „var-stvo“ neznatno pešcico splitskih ita-lijanašev, ki so nesramno žalili in izzivali naše ljudi. Kam to vodi?
Tudi Dubrovnik.
ji Z jedjo prihaja tek: Resničnost tega italijanskega reka^ dokazujejo najbolj Italijani sami. Čimveč naše zemlje mislijo da se že definitivno požrli, temveč bi hoteli požreti. Saj je znano, da zahtevajo danes Reko, ki jim ni priznana niti v londonskem paktu. Sedaj pa zahteva „Popolo d’ Italia“ celo že — Dubrovnik. To ni več blaznost, to je že zbesnelost!
Italijani proti Francozom.
ji Znano je, da uporabljajo Italijani vsako še tako nenravno sredstvo v propagandi za svoje neopravičene aspiracije. Posebno pa skušajo s podkupovanjem vplivati na francoske iti angleške časopise, da bi pisali v njihovem smislu. Med francoskimi listi je Jugoslovanom najbolj naklonjen »Journal des Dčbats" kateri se zelo zavzema za pravične jugoslovanske zahteve. To nepristransko in pravično stališče seveda Italijanom ni po volji-V zadnjem času nastopa posebno ostro tudi »Corriere dela Sera“ protf „Journal-u“ in njegovemu sotrudnikU Gauvainu, o kateremu pravi ironično> da je »steber in dika“ francoskega lista in mu očita, da je kriv, če se je situacija poslabšala. Jugoslovanom« vzpodbujenim po Gauvainu, se je v njihovih balkanskih možganih porodila misel, da lahko dosežejo vse mogoče zahteve proti Italiji. Na to očita »Cor-riere della Sera“ Gauvainu in vsem drugim francoskim prijateljem Jugoslovanov, „da jim je načelo samood' ločbe narodov samo pretveza, kajti oni delajo čisto francosko politiko it* hočejo ustvariti francosko nadvlado 'j Evropi. Ti Francozi podpirajo preti' rane jugoslovanske zahteve, ker 8* hočejo pridobiti v Jugoslovanih nove» udane prijatelje Francije, kajti nikdaf se ne ve, kaj se zgodi... ni jim P* niti v najmanjšem mar za pravični mif ali za pravico narodnosti. Nemcem nočejo dovoliti, da bi se zedinili, paJ pa zahtevajo, da se združijo slovansk* plemena. To kar je pravično in p°' trebno za Slovence v Istri, seveda potrebno za avstrijske Nemce! Venda* pa, če se bodo Nemci hoteli združb jim tega nihče ne bo mogel trajn^ braniti, ako bo antanta skušala to p/®' prečiti, rte bo ostala Nemčij® osamljena v svoji želji P maščevanju."
Italijanski list tu nikakor ne kriva svojih simpatij napram Nemc®^ in hoče celo groziti Francozom, da s bode Italija evantualno pridružila zop j svoji nekdanji zaveznici Nemčiji celi antanta ne ugodi. Zavezniki bi P* malo izgubili na moči in ugledu, c bi odpala Italija, ki jim je dosedaj
lala samo ovire, ne da bi kaj koristila. Močna, združena Jugoslavija katera hi stopila na njeno mesto, bi pa bila gotovo čisto drug činitelj in brez-dvomno mnogo zvestejša in močnejša zaščita preti pangermanizmu kot Italija. Tudi Francozi začenjajo že spoznavati dvomljive vrline svoje »latinske sestre11 in njen nezmerni egoizem.
»Zmagujoča41 Italija rešuje svoje dostojanstvo z uradnimi lažmi, ji LDU. J DO. 10. marca. (Brezžično.) „Agenzia Stefani" poroča po naročilu generalnega štaba: V kolikor se nanaša memorijal dr. Trumbiča, katerega prinašajo najnovejši listi, na razmerje Jugoslovanov k italijanski mornarici, je popolnoma napačno. Nekatere epizode med vojno so bile ali potvorjene ali pa z namenom fabri-cirane, da ima ta memorijal nekak značaj verjetnosti. Neresnica je, da je imela revolucija, ki je meseca februarja 1918 izbruhnila na avstrijskih ladjah v kotorskem pristanišču, političen značaj in da je bila le-ta uprizorjena od Jugoslovanov. Res je, da je bilo med uporniki posebno veliko Hrvatov, toda ta revolucija je bila povzročena po pomanjkanju in po slabem ponašanju častništva napram vojakom. Pač je mornar Anton Sesan, rojen v Argentiniji in zelo kompromitiran pri kotorski vstaji, ko je izvedel, da se bo prišlo * na sled upornikom, zapustil svoje kamerade ter poletel na aero-Planu dne 3. februarja 1918 v Italijo. Ko so ga vprašali, kaj mu je znano 0 dislokaciji avstrijskega vojnega bro-dovja in ako so mu znani tudi kraji, kjer so položene mine, je odgovoril, da mu vse to ni nič znano, ker se ni nikdar nahajal v Pulju. Iz tega povpraševanja sledi, da Ante Sesan ni dal poveljniku Pellegriniju nobenih takih vesti, na podlagi katerih bi mogla nastopati Italija napram avstrijskemu brodovju. Na neki jadrnici so se prepeljali na italijansko obal vojak in civilista, ki sta se označila kot ?ehoslovaška pripadnika in katerim se je dovolilo, da se snidejo s Trumbičem ,n Benešem. Niso pa dali mornarski oblasti nikakih podatkov o tem, če in kako je mogoče zajeti sovražno bro-dovje. Govorili so le v splošnem o vstaji v vrstah avstrijskega vojaštva. Vse to dokazuje, da izrablja Trumbič te podatke z zlobnim namenom, proti kateremu mora nastopati zmagujoča Italija še enkrat, da si reši svoje dostojanstvo in svoje pravice.
Pod italijanskim jarmom.
Nečloveška obsodba, pi Družina Štimbergar v Gor. Branici na Vipavskem je imela za časa umika avstro-ogrske armade dve strojni puški in nekaj municije doma. Pred prihodom Italijanov so pa vse skupaj vrgli v gozd. Ko so Italijani pobirali po hlšas orožje, so jim Stimbergerjevi povedali, da so orožje imeli, a da so ga vrgli proč. Pokazali so jim tudi kam. Italijani so nato aretirali najprej hčejko Amalijo Stimberger, potem sinova Antona in Jožefa. Posredovat sta Sla tamošnji župnik in župan, pa sta bila oba zaprta. Čez nekaj časa so župnika in župana izpustili, Antona, Jožefa in Amalijo Štimberger pa ob-s0di 1 i na 15 let ječe.
Nove aretacije v Ajdovščini.
. v pi V Ajdovščini so zaprli vele-£žca Frana Repiča, trgovca Antona , »fžaja, trgovca Pavla Kunstka in nadučitelja Kavsa. Naj strožje obsodbe je vredno obnašanje j^Šterši čijanskega župnika limeta, ki veliko občuje z ita-{•janskim generalom Del Pra 'n Še celo s prižnice agitira Italijane. Narod bo o pravem casu obračunal s to izdajico.
Po germansko 1
_ pi Prebivalstvo v Mirnu pri Gorici mora pozdravljati italijanske častnike. Anton Pahor iz Mirne je bil več
zaPft; ker se ni odkrival italijanskim oficirjem.
Naši fantje in karabinerji.
pi Na pustni torek je bila na Rakeku št. 23 pustna zabava domačih fantov in deklet. Medtem so prišli tudi Italijani, ki so pričeli vzklikati Italiji, nakar je fant domačin zavpil: „Živijo Jugoslavija!1* Karabinerji so zato vse fante in dekleta vrgli iz hiše, postavili so se pa nekateri teh kulturonoscev na vrata in vsakega mimoidočega fanta ali pa dekleta oklofutali in obrcali.
Slovanski svet.
Proslava Masarykove obletnico v čehoslovaški republiki.
LDU. Praga, 9. marca. (Brezžično.) Povodom Masarykove obletnice je bilo veliko slavje v vsej Čeho-slovaški državi. V Narodnem gledališču je imel slavnostni govor Venkov, ki je v navzočnosti inozemskih pred-staviteljev dal izraza hvaležnosti napram mirovni konferenci, ki je načeloma priznala pravice Čehoslovaškega naroda.
Čeho-slovaški priznane zgodovinske meje.
si LDU. Praga, 8. marca. (ČTU) Urednik Karel Mecir objavlja v »Ven-kovu“ poročilo iz Pariza z dne 3. marca, kjer pravi: Danes je komisija določila zgodovinske meje za češke dežele, zlasti za Češko, Moravsko in Šlezijo. Priznala je čeho-slovaški državi tudi Slovaško. Izjavljam svečano, da ni na Češkem nemškega vprašanja, Amerika in Anglija, prožeti od svobodomiselnega duha, nista nikdar smatrali tega vprašanja za sporno. Nikdar nista dvomili, da je Češka nedeljiva celota in da bi bila morebitna delitev velika krivica. Komitija je zavzela stališče, da se mora tudi na te-šinskem ozemlju obvarovati popolna integriteta, to se pravi, da pripada tudi Tešin čeho-slovaški državi. Kar se tiče slovaškega vprašanja, morem reči, da je Slovaška naša. Izjaviti morem, da bodo njene meje segale precej preko demarkacijske črte. Komisija je rešila tudi vprašanje ogrskih Rusinov, in sicer v smislu združitve ogrskih Rusinov s čeho-slovaško republiko.
Mirovna konferenca.
Ureditev naših meja.
k LDU. Pariz, 9. marca. (Brezžično). Komisija za teritorijalna vprašanja svojega dela ni mogla končati v določenem terminu, t. j. do 8 t. m. Upajo pa, da bo nove nemške meje začrtane vsekakor še do 16. t. m., ne glede na meje, v vzhodu, katerih začrtane si je pridržal najvišji svet ali-irancev. Proti koncu tedna se bo razpravljal tudi o ureditvi meja bivših avstrijskih ozemelj izvzemši onih na Jadranski obali, katerih začrtanje si je istotako pridržal najvišji svet aliirancev.
Političen pregled.
p Francoski glas o sprejemu francoske misije v Ljubljani. LDU. Pariz, marca. (Brezžično.) Francoska vojaška misija je bila sprejeta od ljubljanskega občinstva na zelo simpatičen način. V Ljubljani se je ustanovila francosko - slovenska organizacija, ki ima sedaj že več kot 600 članov in katere namen je, da spoznava francoski narod Slovence in da se zbližajo medsebojni ekonomični odnošaji obeh narodov. Oba glavna ljubljanska dnevnika »Slovenec in »Slovenski narod" sta priredila povodom bivanja francoske vojaške misije v Ljubljani posebne izdaje v francoskem jeziku, v katerima pozdravljata prihod Francozov ter se jako laskavo izražata o Franciji.
p italijanski framazoni so, kakor se brez jamstva za istinitost vesti Ljubljanskemu dopisnemu uradu poroča iz Gorice, 1. marca imeli v Veroni sestanek, na katerem se je sklenila nastopna resolucija: 1.) Trst naj se nevtralizira. Reka, Gorica, Dalmacija in drugo zasedeno ozemlje naj se
priklopijo Italiji. 2.) Zahteva sc odprava rimsko-katoliške cerkve. Duhovništvo in papež Benedikt XV. naj se izženejo. Vatikan naj pripade italijanski državi. 3.) Zahteva se, naj kralj odstopi in proglasi republika. 4.) Vsi stanovi naj se zenačijo; zavladata naj enakost in svoboda. Govori se tudi, da so sklenili na sestanku frainazoncv v Veroni, postaviti spomenik Fran-cescu Ferrerju, za kar se je osnoval poseben fond, v katerem imajo zbranih že 780.000 iir. — Tako pripovedujejo potniki, ki prihajajo iz Italije.
p Demobilizacija letnikov 1885 in 1886 v Italiji. Kakor poroča „Cor-liere della Sera", namerava italijanski vojn? minister odrediti demobilizacijo letnikov 1885 in 1886 v mesecu marcu t. 1. Demobilizacija ostalih letnikov bo odrejena pozneje tako, da bodeta vsak mesec odpuščena povprečno 2 letnika.
Dopisi.
d Gorje. Občeznani Vintgar ima še danes in ga namerava še nadalje imeti v najemu Nemec Neumajer, ki s svojim mizarstvom odira domačine. Tako je n. pr. si pustil nabavili posestnik A. P. 5 malih oken z eno zaporo, za katere jc A. P. dal les, okovo in šipe. Rabil je za to delo delavec 5 dni a 14 kron in g. Neumajer je pa računal 250 kron. Sliši se da je kupila to posestvo deželna vlada, in če je to resnica se opozori, da se temu Nemcu in sploh nobenemu Nemcu Vintgar ne da v najem ampak le Slovencu. Gotovi krogi, ki so pri Posojilnici v Gorjah rin kateri še vedno radi šlišijo dr. Šušteršičevo ime, pa podpirajo tega Nemca zaradi najem-ščine. Zatorej proč z Nemcem Neu-majerjem iz krasnega Vintgarja.
d Jesenice. Tukajšnji „SokolK se zahvaljuje vsem, ki so mu pripomogli do krasnega prostora, kjer se njegovi člani lahko vežbajo. Vsa tukajšnja društva lahko nemoteno delujejo naprej, le naš »Sokol", ki se bori že 15 let za svobodo in prosveto, je tako srečen, da mu je delo popolnoma ustavljeno.
d Iz Radeč pri Zidanem mostu nam pišejo: Dodatno k dopisu iz Radeč v Vašem cenjenem listu št. 59 še poročamo, da ima Radeški Sokol svoje prostore v hotelu gostilničarja Gmajnerja, pri katerem je bil tako nesramno žaljen srbski Častnik. Pričakujemo, da bo Sokol izvajal svoje konsekvence in takoj odpovedal stanovanje, sicer bo imel svet čudne pojme o radeškem Sokolu.
d Konjice. Žalostno toda resnično ! Človek bi se kar za glavo prijel, če bi moral vse te neumnosti »naših narodnih dam in gospodov« prenašati. Nedavno sta se sprehajali po tukajšnjem trgu dve dami iz uglednih narodnih rodbin P. in Š. Šel sem tiho za njima in poslušajte, kaj sta govorile, seveda nemško: »Weisst Mitzi, es ist aber jetzt nicht so, wie es frilher war. Ich bin zwar eine Slovvenerin — aber deutsch ist doch deutsch — und die slovvenischen Herren sind wenig gebildet.« (Veš Mici, zdaj pa vendar ni tako, kot je bilo nekdaj. Jaz sem sicer Slovenka, ali nemško je le nemško, in slovenski gospodje so malo naobraženi.) Zadosti mi je bilo! Tista gospa, katere mož je takorekoč voditelj tukajšnjih Slovencev, si upa kaj tacega blekniti! Fuj gospa! In tako demokratične so naše dame, čujte in strmite! Izjavile so se v »Narodnem domu" vpričo mene in mnogih gospodičen in gospodov: „Mi občujemo samo z akademično naobraženimi ljudmi." Oh, kakšne ubožce so naše aka-demične gospe in gospodične — zato pa tudi naše Konjice prav po »akademično" spijo. Če to ne pomaga, pridemo prihodnjič z imeni!
d Slov. Bistrica: Plesni venček, ki ga je priredila minulo soboto Čitalnična plesna šola, je sijajno uspel. Obširna dvorana Okrajne hranilnice je bila skoro premajhna za številno in izbrano občinstvo. Bila je to prva elitna prireditev Bistriških Slovencev, ki pa je imela vendar popolnoma demokratično lice. Prvič so bili povabljeni v našo družbo, katero so po-
častili s posetom tudi srbski in hr vatski častniki, bivši „Nemci“, ki niso ravno sovražno in samovoljno proti nam delovali. Vabilu so se vsi odzvali in odšli v prepričanju, da so šele sedaj prišli v svojo pravo družbo. Čitalnica pa naj gre po svoji jasno začrtani poti naprej, da bo visoko dvignila kulturni niveau doslej nem-čurskega mesta. — Dne 8. in 9. sušca pritedi" Čitalnica s sodelovanjem tamburašev bjelovarskega pešpolka igro „Krivoprisežnika“. — V nedeljo dne 16. sušca ob pol 3 uri popoldne pa ima slovenjebistriški »Sokol11 svoj občni zbor, da začne po štiriletnem odmoru zopet delovati. Poročala bodeta g. učitelj Albert Planer o dosedanjem delovanju in g. dr. Irgolič iz Maribora o pomenu in nalogah jugoslovanskega sokolstva. Po zborovanju bo prosta zabava. Vse rodoljube Iz mesta in okolice iskreno vabimo k temu važnemu zborovanju za razvoj narodne stvari v našem okraju. — V kratkem bomo imeli tudi umetniški koncert in mogoče tudi gostovanje ljubljanskega gledališča. —- Glavno trafiko je finančno ravnateljstvo podelilo delavnemu narodnjaku g. Omerzu, ki ima v razprodaji tudi vse slovenske časopise. — Odpustitev nem-čurskega učiteljstva je navdalo tukajšnje Slovence z velikim veseljem.
d Šmarje pri Jelšah. V kolo nam že znanih sedanjih tudi Slovencev trafikanta in komisarja s spada izmed naših nemškutarjev v prvi vrsti Herr Richard von der Urlebstrasse. Tega gospoda, po svojem vsakdanjem poklicu sodnijskega pisarja, je poslala svojčas avstrijska višja oblast iz previdnosti in posebne naklonjenosti kot nekakega zaupnika k tukajšnji slav-noznani ..ruaki1* sodniji. Rezala mu je pa njegove dokazane izredne nezmožnosti posebno lahko zaslužen kruhek. On pa je češka, nemščine skoro nevešča poturica, igral vlogo velikega Germana, ki se je pri vsaki priliki ponašal s svojimi sudmarkimi vžigalicami, rajnim »Štajercem1' in tetko „Tageš-pošto". Svojega sina je imel Studen-tenheima, a namena baje do sedaj ni dosegel, ker je sin izprevidel, da sin slovenske matere, ne more biti očetovega mišljenja. O priliki avstrijskega poloma začutil pa je naenkvat svoje slovansko srce, čez noč postal je iz KrOtschmerja pristni čehoslovaški kreč-mar. Seveda vse to le iz Ijnbezni do ljubega jugoslovanskega krulika, mišljenja pa je ostalo nam sovražno avstrijsko in še vedno upa in čaka nekdanjih zlatih časov. Čudimo se le njegovim predstojnikom, da ne uvidijo neodkritosrčnega zahrbtnega ravnanja, da goje še nadalje gada na svojih prsih. Koliko naših zanesljivih zmožnih ljudi tava okrog brez zaslužka in strehe, mi pa podpiramo odpadnike in naše sovražnike. Proč s takimi doživkami ven iz naših uradov s hinavci in špi-joni!
Dnevne vesti.
dn Prihod kardinala Bourna v Ljubljano. Sinoči ob pol 8. (po prvotnih sporočilih bi moral priti ob 613, a je irriel vlak zamudo) je prispel v Ljubljano angleški kardinal Bourne v spremstvu dveh svojih tajnikov, zagrebškega nadškofa dr. Baucra, ministra za bogočastje dr. Alaupovič-a in profesorja belgrajskega bogoslovja dr. Janjiča.
Na kolodvoru so sprejeli kardinala škof dr. Jeglič, general Smiljanič, zastopniki vlade in mestne občine itd. Bilo je pri sprejemu tudi precejšnje število gospa in gospodičen v narodnih nošah. Pred kolodvorom je bila večtisočglava množice, ki je kardinala navdušeno pozdravljala. Kardinal se je odpeljal v avtomobilu skupno z nadškofom dr. Baurom in škofom dr. Jegličem, v škofijsko palačo, kjer je ostal kot gost škofa dr. jegliča.
Množica se je razgrnila po Dunajski cesti ter korakala naravnost pred škofijo, kjer je prirejala kardinalu med pevanjem narodnih himen, viharne ovacije. Kardinal se je prikazal na oknu ter imel na množico kratek nagovor v katerem je poudarjal, da se bo zavzel
toliko pri sv. očetu v Rimu, kolikor pri svojj vladi za naše pravice. Z okna škofijske palače jje nagovoril množico tudi minister dr. Alaupovič. Množica se je nato mirno razšla.
dn Pozdrav kardinalu Bourneu. Angleški pozdrav kardinalu Bourneu, ki ga prinašamo danes na prvem mestu, se glasi: „Dobrodošlica kardinalu Bourneu! Slovensko ljudstvo Jugoslavije Vas pozdravlja najprisrčneje v svoji prestolnici in upa, da ponesete s seboj v svojo domovino ugoden in dober vtis ljudstva in uverjenje zvestega prijateljstva, ki je ono goji za Vašo veliko državo in plemenito delo, ki ga je ona izvršila.* dn Društvo političnih preganjancev. Ustanovni občni zbor »Društva pol. preganjancev", ki se je vršil minulo nedeljo v »Mestnem domu" je bil prav dobro obiskan. Po poročilu začasnega odbora o dosedanjih korakih v prid pol. preganjancev je gospod Zalar prečital društvena pravila, ki so bila po daljši in živahni debati sprejeta z malimi spremembami, kčjkor jih je predlagal začasni odbor. Članarina se je določila 30 K letno, ako sc plača naenkrat ali 3 K na mesec v mesečnih obrokih. — V odbor so bili izvoljeni: Predsednik: Rado Pusto-slemšek; odborniki: monsignor Ambrož, Cizel Josip, polkovnik Drenik, Ivan Kejžar, Janko Košir, Ivan Hochmiiiler, dr. Janko Leskovec, gospa Draga Lu-šička, dr. Dinko Puc in Maks Zupančič. Pregledovalca računov: Ferdo Vesel in Ana Baebler. — Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, tekom katere se je posebno povdarjalo, da je na vodilnih mestih v državni službi še danes mnogo znanih denuncijantov in špijonov. Po obč. zboru se je odbor takoj sestal v sejo, kjer se je konstituiral tako-le: Podpredsednik: dr. Leskovec, blagajnik: g. Košir, tajnik: g. Zupančič, zaupniki: za Koroško: Hoch-mUller, za Štajersko: Josip Cizelj, za Goriško: dr. Puc. — Članarina in denarni prispevki naj se pošiljajo na naslov blagajnika: Janko Košir, rač. nadsvetnik, Ljubljana, Bleivveisova c. štev. 16.
dn Iz šolske službe. Višji šolski svet je imenoval Ivana Koržeta strokovnega učitelja na meščanski šoli v Žalcu, za začasnega ravnatelja na tej šoli.
dn Odpuščeni učitelji in učiteljice. Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju Deželne vlade v Ljubljami nadučitelja Viljema Hliglerja, učitelja Viljema Thyra, učitelja Ernesta Winklerja, začasno učiteljico Adelo Stadler, učiteljico Ano Stangl, učiteljico ročnih del Jožefo Kosoll na mestni ljudski šoli v Ormožu in Jožefa Kottnika, nadučitelja v Soboti.
dn Vpokojenim učiteljem. Da more višji šolski svet z Ljubljani odmeriti tistim učiteljem (učiteljicam), ki so bili vpokojeni do 31. grudna 1918 zvišane pokojnine v zmisiu naredbe celokupne dež. vlade z dnem 14. svečana 1919 št. 361 uradnega lista, ter vdovam in sirotam po učiteljih vdov-nine in vzgojevalnine, se poživljajo vpokoieni učitelji, vdove in varuhi mladoletnih otrok učiteljev, ki so služili v šolskih okrajih bivših vojvodinj Kranjske in Štajerske, da vpošljejo naravnost na višji šolski svet v Ljubljani do vštetega 15. mal. travna 1919 potrebne podatke in službene dokumente in sicer: 1. Vpokojeni učitelji dekret, s kojim se jim je odmerila pokojnina in če bi tega več ne imeli, službene dokumente, iz kojih je razvidno, koliko službenih let so imeli, ko so stopili v pokoj. 2. Vdove in varuhi pa dekret, s kojim so se prisodile vdovnina in vzgojevalnine in službene dokumente umrlega učitelja (soproga in očeta). Ako bi ne imeli več teh dokumentov, naj napovedo, koliko slsžbenih let je imel umrli soprog, ko je prominul ali ko je bil vpokojen. Vpokojenci, vdove učiteljev in varuhi učiteljskih sirot goriških šolskih okrajev naj pošljejo morebitne dodatke k svojim prijavam, ki se že nahajajo pri višjem šolskem svetu. Vpokojenci, vdove in varuhi učiteljskih
sirot iz bivše vojvodinje Koroške pa naj vpošljejo do 10. mal. travna 1919 vloge, podatke in službene dokumente šolskemu komisarijatu v Velikovcu, ki bo skrbel, da dospejo zanesljivo višjemu šolskemu svetu v Ljubljano.
dn Študije v inozemstvu. Največjo škodo so nam povzročali naši dosedanji zatiralci s tem, da so po vseh močeh ovirali naraščaj naše inteligence in smo med nami morali trpeti tako obilico tujcev, ki se je na naše stroške redila in nam škodovala na vseh koncih in krajih. Jugoslavija ima torej važno in odgovorno nalogo, da ta nedostatek čim najprej odpravi in skrbi potem za čim največji in najboljši naraščaj našega razumništva. V prvih časih pa bomo primorani našo inteligenco šolati v veliki meri v inozemstvu. Država mora ves inozemski študij enotno organizirati. Neobhodno potrebno bo 'takoj spočetka določiti zavode, katerih študije se bodo pri nas priznale. Želeti bi bilo kolikor možno osredotočenje posameznih strok. Na ta način ne bi bil le študij enotnejši, ampak bi bila tudi izdatnejša podpora in primerno nadzorstvo mogoče. Dalje bi bilo treba pospeševati posebno tak študij, ki nam je v prvi vrsti potreben. Glavno sredstvo, s katerim bo mogla država uplivati na razvoj po svoji volji, bo podpora, ki jo bo treba v največji meri in z največjo radodarnostjo deliti. Kako pa naj bi se delila ta podpora? Naše mnenje je, da praviloma te tako, da se ustanovijo v posameznih mestih jugoslovanski zavodi za študirajoče. Le izjemoma naj bi se delile štipendije. Tako bi bilo mogoče razmeroma poceni, a vendar dovolj izdatno podpreti večino pridnih dijakov. Imela bi se najboljša kontrola nad njihovim napredkom, dala bi se jitn primerna zaslomba in povečal naš ugled. Mesta v takih zavodih bi se morala podeljevati samo nadarjenim in pridnim. Seveda bi se prostori morali plačevati po premožnosti posameznih. Revni bi vživali prostore celo brezplačno, seveda bi se morali na kak način zavezati, da jo svoj čas primerno odškodujejo, bodisi s službovanjem, bodisi denarno.' Korist pa, ki bi jo gojenci takih zavodov imeli, bi bila neprimerno velika. Mogoče bi jim bilo staviti potrebne učne pripomočke na razpolago, knjižnice, znanstvene in kulturne zavode bi se za njihovo uporabo lahko najelo, našel bi se boljši stik s tamošnjo družbo in tako dalje. Skrb za hrano, stanovanje in morebiti celo za obleko bi jim bila popolnoma odvzeta. Mnogim, ki niso uživali dobroto dobre otroške izbe, bi se v talcem državnem zavodu nevede obrusili. Naš namen je, opozoriti javnost na to, da se pravočasno razmišlja o najboljšem načinu pospeševanja študij v inozemstvu, ker šolsko leto 1919/20, ki mora biti pričetek popolnoma rednega delovanja, trka na vrata. — T. K.
dn Porotno zasedanje v Novem mestu se prične 17. t. m.
dn Ne potujte v Nem. Avstrijo! Uradna objava svari za žigosanja, to je do 24. t. m., pred potovanji v ozemlje nemško-avstrijske države, ker bodo v tem času vsi potniki brezizjemno in brez ozirov na osebo ali na morda predložene legitimacije in priporočila natančno, po potrebi tudi telesno preiskani. Po možnosti naj noben potnik ne jemlje s seboj prtljage, ker je pregledovanje le-te zelo strogo in se bo vršilo brez ozira na to ali potnik vsled takega pregleda morda zamudi vlak. Potniki morajo tudi z dejstvom računati, da se jim pridrži večja, kakor tudi ročna prtljaga pri pregledovanju. Kdor bi skušal proti obstoječi prepovedi o uvažanju bankovcev spraviti take bankovce v Nemško Avstrijo, temu se denar zaseže s pridržkom nadalj-nega kazenskega postopanja proti njemu.
dn Nezaslišan škandal! V nedeljo se je vršilo v Ljubljani zborovanje političnih uradnikov kr. SHS. Med njimi smo opazili enega najostudnejših renegatov, znanega prirejevalca »pariških večerov" Frica Sim o-Gal a. Ali je mogoče, da je ta človek še v Jugoslaviji in da se ne sramujejo slovenski ljudje sedeti z njim pri isti
mizi in se z njim pajdašiti. Sima-Gal I je še pred kratkim priobčil v »Muškete" pamflet na jugoslovansko deklaracijo, pamflet na »primasa Jegliča — pornografa," na Srbe, »kraljevske morilce itd. itd. Opozarjamo na to r e d s e d n i k a dr. Brejca in dr. erjava! Nujno in odločno, da se nam ne demoralizira naša mlada država! Vimenu narodne časti in narodnega ponosa! Kje ste Tugomeri in Mestislavi? Nas je sram. Ako to ne bo izdalo, bomo priobčili do-tične pamflete, enega za drugim in jih — izdali v posebni izdajil dn Znani kočevski hujskač in vsenemški zagrizenec Basilius Pregl, ki ga je od tajništva Slovenske kmetijske družbe v Kočevju odstavila Narodna vlada še rnescca novembra, tajnikuje še vedno v Kočevju ter šunta naprej kot v posmeh naši vladi. Možakar je sedaj avanziral za vse kočevske župane, ki so naredili baje posebno vlogo na vlado, naj se ga pusti še nadalje lajati nad našimi ljudmi. Je koroški renegat najsiabše sorte in neče razumeti niti besedice slovenskega. V Kočevje je prišel s culico, danes ima baje 100.000 K premoženja. Zadnje čase se je klatil nekje po Nemški Avslriji in ima baje v Gradcu že zasigurano službo. Kaj torej išče še pri nas? Opozarjamo našo vlado na tega ptička s pripombo, da naj se splošno naredbo prepreči, da privandrani tujci ne bodo z žulji naših ljudi pridobljenega si premoženja odnašali v nemško Avstrijo, temveč naj se ga vsaj tretjina zasigura za vojne davke, katere so provzročili baš taki hujskači. Različnih zagovornikov vsenemškega železa, krvi in vslic, kot so Pregl, Jaklitsch in Schadinger itd. smo že do grla siti ter naj se že napravi enkrat red!
dn Kaj imajo res že Italijani prednost? V garnizijski bolnici, kjer je bilo razpisanih več brivskih mest, je bil v sredo sprejet v službo brivec Slovenec, ki naj bi nastopil v soboto. Ko pride v soboto na svoje mesto, ga kratko malo odslovč, češ, da so medtem sprejeli nekega italijanskega ujetnika. Tako naj hodijo naši ljudje brezposelni po Jugoslaviji, dočim se nastavljajo tujci.
dn Nedeljski počitek na pošti. Pričenši z 16. marcem 1919 se vsled upeljave nedeljskega počitka pismonoš, ob nedeljah ne bodo dostavljale pisemske pošiljatve izvzemši ekspresnih pisem. Pač pa je strankam dovoljeno, da pridejo iskat morebiti došle take pošiljatve na poštni urad Ljubljana 1, v oddelek pisemskih dostavljavcev I. nadstropje, kjer se bo njihovim željam v polni meri ustreglo in dalo pojasnila.
dn Stari avstr.-nemški Volks-rat je izdal parolo, da naj kar največ Nemcev ostane v Jugoslaviji ter se dokoplje do če le mogoče vplivmh mest. Navzgor in javno naj se kaže vsakdo lojalnega, na tihem pa naj rovari in škoduje, kjer le more, ter čaka »prevrata". S tem, da bo obenem z naravno, toda zanesljivo vse-hemško organizacijo preprežen za Nemce najvažnejši del jugoslovanskega ozemlja, ki jo čakajo nadvse važne velepolitične naloge. Opozarjamo merodajne vladne kroge na to, nad vsak dvom vzvišeno Volksralovo smernico, ki jo že lahko najdemo potrjeno v vseh panogah javnega življenja in uprave tekom zadnjih šestih tednov; opozarjamo, da smrtni sovražniki Jugoslavije, zagrizeni Nemci, naenkrat skušajo ostati v Jugoslaviji ter si tu zagotoviti eksistenco, opozarjamo pa tudi na pasivno resistenco gotovih nad vse važnih industrijskih in drugih podjetij, ki jih vodijo Nemci.
Društvene vesti.
dr Francosko-slovenska organizacija
vabi člane k predavanju, ki ga bo imet gosp. poročnik Joinard, profesor na vseučilišču v Dijonu, sedaj v Zagrebu, danes tl. marca, ob 6. uri zvečer v mali dvorani Nar. doma. Dostop imajo samo člani, ki se izkažejo s pristopnico (carte d’admlssion).
Knjižnica »Splošnega slov. ženskega društva" v Ljubljani. Zaradi preureditve kataloga, ki se izda nanovo, poživlja odbor vse članice, da vrnejo vse knjige najkasneje v 14 dneh, sicer se bodo smatrale knjige kot izgubljene in se zaračunijo. Knjižnica je odprta vsak torek, četrtek in soboto od 4,-6. popoldne.
dr Društvo Inženirjev nujno vabi vse člane na občni sestanek, ki se vrši v torek, 11. marca, ob 8. uri zvečer v mestni posvetovalnici (magistrat). Predmet sestanku je volitev subkomislje za provizorno nastanitev in opremo vseučilišča ter za načrtanje zadevnih gradb. (V smislu poziva deželne vlade vseučiliški komisiji.) Nadalje volitev v suh-komisijo za tehniško fakulteto. Z ozirom na posebno nujnost in važnost predmetnih zadev naj bi došli gg. člani polnoštevilno.
Ing. Strgar, 1. r. predsednik, dr Športni klub »Ilirija" vabi člane in interesente na sestanek, v torek, 11. marca, v zadnji sobi Narodne kavarne.
dr Društvo zasebnih . uradnikov in uradnic v Ljubljani poziva one člane, ki so se prijavili za obleke, da se takoj zglase v društveni pisarni, da prejmejo nakaznice. — Obenem se sporoča članom, da se razdeljuje sladkor od št. 490 dalje. Vsak član dobi dva kilograma, kar stane 13 kron. Brez članske izkaznice in po 15. marcu se sladkor ne dobi.
Kulturen pregled.
ki Kaj je z Jagičevo knjižnico na Dunaju? Kakor čujemo, študira neki dunajski knjižničar že kataloge ogromne Jagičeve knjižnice. Ali bodemo dopustili, da pride ta, za našo mlado državo neprecenljivo važna knjižnica trgovskim potom v nemške roke? Kupi jo naj naša država event. za Belgrad in duplikate lahko potem odstopi Sarajevu, Zagrebu ali Ljubljani. Tu ni nič časa za čakanje in cincanje!
ki Slovenski koncert v Zagrebu. Hrvatski konservatorij priredi tekom meseca slovenski koncertni večer, na katerem bosta sodelovali gospa Pavla Lovše in gdč. Daria Koblar. Na razporedu bodo same slovenske glasbene in pevske točke.
ki Koncert Cirile Medvedove, ki se je imel vršiti 10. t. m., se preloži radi slovesnega sprejema kardinala Bourne-ja na ponedeljek dne 17. t. m. Vstopnice veljajo za prihodnji koncert.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
V torek, 11. marca, ob pol 8. uri zvečer 11. Ibsena »Strahovi", za abonement A.
V sredo, le. marca, ob pol 8. uri zvečer „ . . . ulica štev. 15“, izven abonementa, uradniška predstava.
V četrtek, 13. marca, H. Ibsena »Strahovi", za abonement C.
Operno gledališče.
V torek, 11. marca, ob pol 8. uri zvečer „Bohetne“, za abonement B.
V sredo, 12. marca, ob 4. uri popoldne »Mamsellc Nitouche" izven abonementa za p. n. občinstvo z dežele.
V četrtek, 13. t m. ob pol 8. uri zvečer „Boheme“, za abonement A.
P. n. abonentom! Oni gg. abonenti, ki so svoječasno plačali le polletni abonement, a se nameravajo abonirati tudi za drugo polovico sezone, se prosijo, da se vsaj do srede, 12. t. m. zglase v gledališki pisarni, soba št. G, v svrho dviga tozadevnih vstopnic-
Razna poročila.
Regent Aleksander v Atenah.
LDU. Atene, 9. marca. (Brezžično.) Srbski prestolonaslednik je dospel v Atene ter odpotoval preko Soluna v Belgrad. Na kolodvoru so ga slavnostno sprejeli srbski poslanik in vse grške civilne in vojaške oblasti.
Dokazana krivda Nemcev pri obstreljevanju katedrale v Rebusu«
LDU. Pariz, 9. marca. (Brezžično.) V Trokaderu je govoril glavni delegat zveze velikih francoskih društev o krivdi Nemcev pri obstreljen vanju katedrale v Reimsu ter pri tej priliki prečital vsebino telefoničnegn pogovora z dne 6. junija 1917, katerega je našel začrtanega med papirjj nemške baterije. Glasi se nastopno: „Poveljništvo poljskega topničarstva št. 584/17 telefonični pogovor št. 47o z dne 6. junija 1917: Posadka naj odgovori na prvi strel iz topov, ki )e naperjen proti postojanki v gozdu, * neposrednim represijskem strelom n* katedralo v Reimsu. četrta baterij naj odda ta strel. Začetek ognja 1o vsakokrat odredilo poveljništvo četr baterije. — Neitzel".
Odškodninske zahteve Ameri-kancev.
LDU. Washington, 8. marca. Reuterjev urad poroča: Državni urad naznanja, da znašajo do sedaj naznanjene odškodninske zahteve ameriških državljanov napram Nemčiji in Avstro-Ogrski 750 milijonov dolarjev.
Drobne vesti.
drv V Nemčiji se nadaljujejo boji jned Spartakovci in vladnimi četami. Poveljnik vladnih čet v Markah je od-J^dil, da bo ustreljena vsaka oseba, ** se zaloti z orožjem v roki. Ulice v središču Berlina so zaprte deloma z ?i£nimi ovirami, deloma z barikadami ,n okopi. Po mestu se nadaljujejo neprestani boji. Na rešilne postaje prinašajo neprestano mrtve in ranjene. ~~~ Splošna stavka v Nemčiji še ni Popolnoma ponehala. — Vsled postopanja ogrskih oblastnij proti Romunom, W so še pod ogrsko upravo, je romunska vlada pretrgala vsako zvezo z ogrsko vlado. — Dun. kor. urad poroča: Prihodnje dni pridejo zastopniki entente na Dunaj, da se poraz-govore glede plačevanja živil. Ti de-*®gatje bodo imeli obsežna pooblastila, da stopijo v zvezo s tukajšnjimi za-stopniki narodnih držav, da uvedejo Pod vplivom entente, likvidacijo stare Monarhije/ Naloga te komisije bo v Prvi vrsti, da privedejo narodne države, Posebno Čehoslovaško, do tega, da °Puste svoje čudno stališče, češ, da j)e bodo plačevale vojnih dolgov, in izkušajo porazdeliti skupni dolg ^vstro-Ogrske monarhije, med države, nastale na ozemlju bivše monarhije. 'Pobožne nemške želje I)
»New York Herald" doznava, da zahteva pariška konferenca z ozirom na bedo v bivši avstro-ogrski monarhij otvoritev prometa preko Trsta.
'•erence med Jugoslovani in Italijani ne smejo ovirati prevoz živil v bivšo ^^onarhijo.
Zdravstvo.
8 z Slovenski člani sanitetnega d e*a> Minister za narodno zdravstvo n' H je imenoval za člane sanitetnega sveta dr. Edvarda Šlajmerja,
ri?', emJ,B1?lweissa> dr-Vinka Grego-iča in dr. Ivana Oražna. Za namestnike: dr. Ivana Matka in dr. Ivana Jenka. Prva seja se vrši 15. t. m ob 4. uri pop. v Belgradu.
kad! Riannrjonje SUŠice vsled blo‘
O , RU- 9- marca- (Brezžično.) Profesor Drygalski v Halleju ugotavlja
LIh !Ii znanstvenem spisu, da so se
Sl slučaji obolenia za
90oHc* 0d '?ta 19,4‘ pomnožili za odst., m sicer vsled stalno neza-
tuhirt2.3 PrehranJ'evanja. Umrljivost erkuloznikov je tem opasnejša, ker se trajno veča. Po mnenju profesorja Drygalskega je pojemanje ali naraščaji L™?!-0,81* ^ed sušice merilo o Splošnih zivljenskih razmerahHn ljudski Prehrani.
Gospodarstvo.
g Pomanjkanje kvasa. Okrajno glavarstvo v Mariboru nam piše:
V št. 57 se pritožuje v rubriki »Gospodarstvo" neki trgovec iz Or-‘ jnoža, da ni dobil v drožarni v Račjem kv.asa, ker ga je ravnatelj odslovil s Pripombo: „Gospod dr. Lajnšic je tr°go prepovedal oddajati kvas brez 0voljenja okrajnega glavarstva." vj Iz priloženega poročila na deželno
v a° se naj povzame, da je ta izgo-. ravnatelja neutemeljen, ker je dobil
^reviziji nalog, da do popolno nove
ca5ltve oddaja kvas, kakor do sedaj. J
2i .. Ravnatelj drožarne se obenem po-*la, da svoj nastop proti trgovcu v Ormožu opraviči.
vi . poročila dr. Lajnšiča na deželno
"Ato2 sledeče/ebrU3r^a tL Pa ^
revid^f ?6, m- sem bil 7 Račjem
p«K„S;no za k™ ■" pri 0»	povPrei:"°	480
Na to sledi statistika, koliko surovin se porabi dnevno in koliko jih je še v zalogi, s predlogom, kako bi se za enkrat odpomoglo pomanjkanju ječmena in potem nadaljuje:
Nadalje sem dognal, da dobi sedaj vsak človek v Račje m drože, kateri se izkaže bodisi s pekovskim, bodisi s trgovskim obrtnim listom.
Da se razdelitev v prihodnje primerno uredi sem ukrenil:
Tovarna ima poslati v petih dneh seznam vseh tistih odjemalcev drož, katerim se je meseca prosinca nakazalo drože; iz tega ssznama se bodo tukaj napravili seznami po različnih političnih okrajih. Ti zadnji seznami se bodo poslali dotičniin okr. glavarstvom s prošnjo, da ali to dosedanjo dobavo drož za tamošnji okraj odobre, ozir. stavijo spremljevalne predloge.
Na ta način si upam doseči, da se prekupci oziroma navijalci cen popolnoma izključijo iz dobave drož in, da okrajnemu glavarstvu možnost, natančno nadzorovati promet z drožami.
Za sedaj se vrši še popolnoma promet po starem načrtu, da se ne napravi kakšen nered.
g Bodočnost naših vinogradnikov v Dalmaciji, Istri in Goriški pod Italijo. Ker so Italijani zasedli celo Primorsko, Istro in Dalmacijo, naši vinogradniki v teh deželah sploh ne morejo prodati svojega vinskega pridelka. Samo v Dalmaciji računajo, da se je lansko leto pridelalo okoli
500.000	hi vina, od tega se je dosedaj prodalo komaj desetina. Z drugimi besedami: Dalmatinski kmet ne ve kam z vinom. Enako se godi tudi istrskim in goriškim vinogradnikom. V Trstu se točijo italijanska vina ki se točijo v Italiji po 2 liri po 10 K liter. Zato vozijo Italijani v Trst vino iz Južne Italije, a naši vinogradniki ne smejo spraviti v Trst svojega vinskega pridelka niti iz najbližjih krajev. To je nekak predukus gospodarskih razmer, v katerih bo živelo naše ljudstvo v okupiranih krajih, ako se ti priklučijo definitivno Italiji. V Trstu in Reki, ki sta dosedaj konsumirala večji del istrskih in dalmatinskih vin, bi jih popolnoma dvignila cenejša italijanska vina, v izvozu pa tudi ne bi mogla konkurirati, ker so delavske razmere v Italiji povsem drugačne, nego one v naših jadranskih zemljah in naš kmet nikdar ne more obdelovati zemlje z enakimi stroški, kakor oni — Južni Italijani. Povdariti moramo torej ponovno : Z aneksijo naših pokrajin Italiji bi se obsodilo njih prebivalstvo nele v narodno, marveč tudi v gospodarsko smrt. Ali bo hotela mirovna konferenca prevzeti odgovornost za tak zločin?
Zadnje vesti.
Ker je telefonska zveza z Zagrebom prekinjena, nismo dobili Iz Belgrada in iz Zagreba nobenih posebnih poročil.
Ententna komisija pride v Ljubljano, da preišče takozvane ,,ljubljanske dogodke".
LDU Ljubljana, 10. marca. Ljubljanski dopisni urad poroča iz dobro poučenega vira: Prevozi živil, ki so bili namenjeni za Čehoslovaško republiko, za Nemško Avstrijo in za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, via Trst, so bili, kakor je znano, onemogočeni in sicer najprvo iz vojaških ozirov na železniški progi Jesenice— Beljak, pozneje pa iz političnih razlogov, ko je namreč Italija pod pretvezo, da je bila v Ljubljani iztirana italijanska vojaška misija in da je bil na postaji južne šeleznice v Zalogu pri Ljubljani od jugoslovanskih civilnih in vojaških oseb napaden italijanski begunski transport in da so isti na nasilen način odstranili in zažgali italijanske zastave in znake, zaprla meje proti Jugoslaviji.
Ovire na železniški progi Jesenice —Beljak, so bile takoj odstranjene, potem ko je deželna vlada za Slovenijo in ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani vse ukrenilo, da se omogoči železniška zveza. Vendar pa je
postajo na Jesenicah pasiralo samo šest vlakov, katere so Jugoslovani z vsem pospeševanjem odpravili skozi karavanski predor proti severu, na ostalih postajah tik demarkacijske črte proti Italiji pa so čakali jugoslovanski vlaki več dni na prihod transportov živil iz Trsta, ki so pa popolnoma izostali, ko je bila Italija izvršila zaprtje mej.
Incident v Zalogu dne 12. februarja je bil dne 14. februarja protestni predmet italijanske v Ljubljani bivajoče vojaške misije, nakar se je uradno takoj počelo z natančno preiskavo tega dogodka. Kakor smo že poročali, je imela ta preiskava popolnoma negativen izid. Kljub temu je italijanska vlada nadaljevala svoje pritožbe. Da se ugotovi dejstvo dogodka, je odredil najvišji vojni svet v Parizu dne 8. marca v sporazumu obeh interesiranih strank preiskave potom mešane en-tentne komisije. V to komisijo so bili odposlani kot zastopnik Amerike general C. J. Treat, kot zastopnik Velike Britanske general Gordon, kot zastopnik Francije general Savy in kot zastopnik Italije general Segre, kateri prispejo prihodnje dni v Ljubljano. Upamo, da bo s pomočjo te komisije čimprej rešeno vprašanje in odstranjeni vsi zadržki, ki bi nasprotovali nadaljnim transportom živil.
Aprovizacija.
dr Prodajalci moke se vabijo, da se zglase v sredo, 12. t. m. ob 9. uri v mestno posvetovalnico radi nakazila moke.
a Krompir za VIII. In IS. okraj dobe stranke pri Miihleisnu, na Dunajski cesti, v sredo, 12. t. m., dopoldne, za IX. okraj, od 8. do 9. št. I do 130, od 9. do 10. štev. 131 do 260, od 10. do 11. štev. 26l do konca. VIII. okraj popoldne od pol 2. do pol 3. št. l do 130, od pol 3. do pol 4. štev. 131 do 260, od pol 4. do pol 5. štev. 261 do 390, od pol 5. do pol 6. 891 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pet kilogramov krompirja, ki stane 80 vinarjev kilogram.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
s:
Službe: =d
vič, Darda, Baranja.
na Svetozar Stamenko-725
„Vinski sodi“.
Najlepše darilo mladini
je povest slovenskega dečka Iz sedanje vojne
Dore/'
}>
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je 3'50 K. Dobiva se v knjigarnah in Zvezni tiskarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
pr* GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.	680
Jifodni atelje
a
liram iščem, ki bi hotel sprejemati popra-Ululju vila na dom proti dobri plači. — Naslov pove upravništvo.	733 2=1
C|i|*|/ini9 zanesljiva In pridna, se išče OllRMIIja, za takoj, proti dobri plači. — Naslov v upravništvu.	731	3—1
M|il)9r izUl5en> vojaščine prost, išče mesta liimiai) za takojšen nastop. Prevzame tudi samostalno delo. Cenj ponudbe naj se pošljejo na naslov: Franc Hojnik, Prihova pri Konjice.	73o	3!1,
^ Proda se:	3
Sadjevec, vino in kislo vodo ssk
Oset, p. Guštanj.	697
Rnnhnnp Ysake vrste p° zmernih cenah UUIIUUIID dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	3Q___22
2 vagona čebule se takoj proda. Ponudbe
Mjln 10 k8 mil? *Dob“ K 30'- pošiljam d •	Povz„eyu> zabojček poštnine prosto.
Pri odjemu več originalnih zabojev, popust. Dalje nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščobnega mila	inn
l/nlnpnn hlann zamoškeinženskeobleke, lumciiu UldyU kambrike, piatno, rjuhe sukanec, fini trpežni čevlji, pralno in toiletno milo, svetilke za hleve, pralni prašek, dober kavni nadomestek, cikorija, kava, papirnate vrečice, papir za zavoje, vrče za mleko mast in med, Izboren rumesenc, za čaj zadostujeta dve kavni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan I. nadstr. 653
B—Kupi se
l/inel/o cnrln 50—500 * vsebine kupim. — ulllOIVC OUUo Ponudbe na unravništvo ood
IfnlflCDli (kočijo), išče častnik. Javiti se je IVUlOdGIJ na Mestnem trgu 5. Fa. Bernatovič.
730 2—1
Raznoj:	H
Meblirano sobo
sebnim uhodom. (Odsotnost celi dan.) Naslov v upravništvu. ^ jggj M yg
are
Ljubljana, tfongresni trg št- 4//.
(Carbcrjsva hiša.) 300 10—3
Sprejemne ure: W—12 in 3—7.
Rudolf Rus v Kranju
pripo(oča svojo bogato
zalogo ur
briljantov, zlat-nln« in srebrnine po najnižji ceni.
Soiidna postrežba.
Ženini in neveste!
Hišna oprava iz trdega lesa za eno spalno sobo (z matraci) se proda za 6500 K. Kje pove uprava lista, nr, s-i
"vrtnar,
vešč slovenščine ca - in nemščine - dc jprcjITlc
proti dobremu plačilu na posestvu blizu Celja. — Ponudbe s spričevali o dosedanjih službah naj se pošljejo trgovcu
ROBERT ZANGGER v Celju,
Gosposka ulica št. I. 736
Čist
ureaiismcd
razašilje na veliko i malo tvrdka
Josip Halužan, Križevci.
pecilni
PRR5EK
E F. ŠIBE NIK
fNDRlh - I Z &ELKI
LJUBUJRNR
JE N&JBOLJI
Bratje Scliiin,
Dunaj I., Fischerstiege št. 8. (Slavno zastopstvo za Jugoslavijo Josip Kleindienst, Novo mesto.
Gorenji priporočajo bogato zalogo
trakov, čipk, vezenin, gumbov, ovratnikov za dame, vse vrste šivank ter galanterijsko in norimberško blago, specijalno gablonško blago kot rožne vence, ovratne koralde in krasne brože.	719
Ceniki na razpolago.
mmm
ur
Predavanje
in,
inšpektora Ministarstva financija, bivšog direktora Srpske Centralne Banke Sarajevo.
 Cena 1 din. ==
Izdanje knjižarnice
Qeze Kona, Beograd.
Uje$t cineunil^
željeznarske struke,
koji samostalno radi i razumije voditi ku-povni odsjek te trgovine traži se za odmah. Ponudbe na Hrvatsko dio llčko društvo za trgovinu željezom, Zagreb, Marija Valerija ulica 2.	720
Prva Jugoslovanska tovarna
PALIC
v Sun ji h Hryatsko
priporoča vse vrste lepo izdelanih, finih in cenih sprehajalnih palic na drobno in debelo, po najnižjih dnevnih cenah. Vzorce pošilja po povzetju.
Im Semena
na debelo in drobno
priporoča
Ljubljana
J )	ttn ir a	lične in po ni^ih
llm Vto cenah priporoča
Zvezna tiskarna
v Ljubljani, Stari trg &ev. t9.
:	tcljtnicc	:
lastnega izdelka ima v zalogi tvrdka
Karol Usar, Maribor n. D.
Grajska ulica štev. 28.
:: Tovarna vsakovrstnih tehtnic. ::
Cene zmerne. —Popravila točno in ceno.
594
Kdor želi opremiti svojo pisarno
naj se zglasi pri tvrdki
FRAN BAR
Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 5
katera ima v zalogi prvovrstne pisalne stroje izvrstne barvne trakove za vse vrste strojev, ogljen papir, voščeni papir, razmnoževalne stroje tsr barvo za iste. Amerikan-ske pisarniške mize. Popravila pisalnih strojev in kata-
stralnih blagajn.	728	3—1
Prodajalno čevljev
v Celju v hiši »Narodnega doma“
PF* je otvorila
mirenska „Čevljarska zadruga", t.č. Mozirje
Čevlji iz pravega usnja v vseh vrstah od težkih delavskih do elegantnih. Trpežno ročno delo.	737	Oglejte	si	osebno!
Naročajte „Kurenta“
ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami . prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent" izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K.
Naroča se v upravništvii,Kurenta, v Ljubljani, Marijin trg šter. 8.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6, n Q| brez odbitka rent-
za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vioge vsak / L nega davka, kate-delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po ™ |U rega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čiste dve krone na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znaSajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog Je bilo koncem I. 1918
nad 40 milijonov kron.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
gobe
vseh vrst nemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. — ..
Istotako iztočen-trčan med v večji množini.
F. SIRC - KRANJ. „
Čevlji tovarne
Peter Ko zina & Ko.
iz najfinejšega gevro, boks in lakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po	159	14
K 85*— za moške, K 73*— za ženske.
Vzalogi Ljubljana Breg.
•H.
*c
<v
>N
c:
C/3
c
cr>
K/5
ja
2	's
^	^	§
£	.	s*
ctf	(3-
N	|
T3	=3»
g	:§
oj	*-»
N
Razprodaja.
Opusti naj sc izdelovanje cementnih izdelkov in se razprodaja sledeče:
Cementni izdelki kakor: ploščice za tlak, cevi s panogami, stebri za vrat^ betonski krogi za vodnjake, lijaki za vodnjake.
Mecesnovi plohi.
Suhe mlete barve: rudeča, zelena, višnjeva, rumena, črna, bela.
Raznovrstni pesek za teraco.
Jeklo: oglato železo; 2 hidravlični stiskalnici z akumulatorjem, sesalko jB modeli; 1 ročna stiskalnica; 1 stroj za mešanje barv; 1 mlin zn «alcnj® peska; 1 strugalnik; 1 stroj za vrtanje železa; 1 cirkularka (velik*})’ 1 cirkularka (mala); 1 stroj za izdelovanje otlih kamnov; 1 acetilensK* naprava; 1 brusilni stroj; 1 sfroj za vrtanje in žaganje; 1 rezalni str°J (Stanzmaschine) itd.
Vse to se lahko ogleda v tovarni	660
ZAJEC & HORN v Ljubljani,
Dunajska cesta nasproti artilerijske vojašnice.