mmastmmtimutmummmtmft AMERICAN NRWS. PAPETi PRINTED IN SLOVENIAN r.ANciiAOi: tttwiwttwnmtmmtmmratmm AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLf tturowaai "Atn^tirau NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 43. CLEVELAND, OHIO, MONDAY APRIL 12th, 192(3. LETO XXVI!L-VOL.XXVIII Pobegli zločinci IG ZLOČINCEV POBEGLIH IZ DRŽAVNIH ZAPOROV. Nashville, Tenn., 10. aprila. Šestnajst jetnikov je pobegnilo iz državnih zaporov v West Nashville. Jetniki so napadli nenadoma stražnike, jih žaklenili v rastlinjak, nakar so lepo korakali pri glavnih vratih na prosto. Večina pobegnil je belih, dočim je med njimi tudi par .zamorcev. Kakor hitro so bili jetniki zunaj, so zasedli neko ulično karo, kjer so napadli motormana in konduktorja, katera so izro-pali. Nekaj jetnikov je napadlo tudi nekega avtomobili-sta v bližini, kateremu so pobrali ves denar in mu vzeli tudi avtomobil. Cela četa deputy šerifov je bila poslana za ubeglimi jetniki. Poznejša poročila pripovedujejo, da so večino pobeglih jetnikov zajeli v gorah v Tennessee, kjer so se zakopali v zemljo in so pripravljeni na obleganje. Ko so v West Nashville zapustili ulično karo, so pobegnili v ukradenem avtomobilu v Belle Buckle, kjer so udrli v banko, razbili z dinamitom blagajno in odnesli $15.000 v gotovini in $5000 v znamkah. Pozneje je governer Austin dal mobilizirati uei narodne garde, ki zasleduje zločince, in trije zrakoplovi jih iščejo. Tri begunce so že dobili. American Federation of Labor zahteva spremembo prohibicijske postave. Washington, 10. aprila, kljub njegovi bolezni nadalje-Včeraj so nastopili pred se-!vala. Pred senatni odbor bo natnim odborom, ki preiskuje poklican še enkrat general prohibicijo, zastopniki orga- Andrews, vrhovni načelnik niziranih delavcev Zjed. Dr- prohibicijskega urada, žav. Zahtevali so, da kongres Zvezini pravnik Buckner je zopet upelje postavno vino in danes končal svoje pričevanje pivo. Zastopniki American pred odborom, ki je trajalo Federation of Labor, katere 1 dva dni. Priporočil je senat-so mokri poklicali na pričeva- nemu odl-oru, da se prohibici-nje v kongres, so izjavili, da ja olajša, kar bo v družabnem je Volstead postava povzroči- kot v moralnem oziru bolje la silno mnogo gorja, in je za narod. Buckner je nadalje skrajni čas, da se odpravijo izjavil, da bi bilo morda mo-neš'#ne krivice, ki se gode zla- goče skrbeti za to, da se prosti delavcem radi Volstead; hibicija natančno spolnuje v postave. njegovem okraju, toda zato William Roberts, ki je go-;bi moral dobiti veliko število voril v imenu William Green, uradnikov in zgraditi bi se predsednika American Fede-j morala posebna sodnija za ration of Li bor, je javno po- "male kršitelje prohibicije", zval suhe, da se odločijo za: in na tej sodniji se bi moralo Ženske za suhe. ZASTOPNICE ŽENSKIH ORGANIZACIJ PRED SENATOM. Washington, 10. aprila. Su-hači se pripravljajo za drugi (teden, da nastopijo s svojimi pričami Dred senatnim odbo- 36 ubitih in 53 ranjenih v dveh eksplozijah v Louisiani in Californiji. New Orleans, La., 10. aprila. Od včeraj popoldne do danes zjutraj se zdi, da je Mississippi reka v plamenih, potem ko se je zvršila silna raz- rom za preiskivo prohibicije. !ftrelba na dvLet| panuiuh, pri En teden je bil določen za moJkateriJ'e zgubilo življenje ^ kre, drugi teden pa pridejo jmo* iih P* pogrešajo suhi na vrsto. Od strani su- ;ie bil? ranjenih nadaljmh 53 hih se vršijo velikanske pri- mož> katere so, poslali v Priprave. Bitko Mihačev bo vo-1 ce> doč'm Je Pet Parnikov zgodil Wavne B. Wheeler, glavni: re!o- To ie največja nesreča vodja nrohibicjjonistov. Nje- iv zgodovini pristanišča New mu bodo pomagali Rev. Cla-: Orlfans-rence True Wilson, katerega! Ure tragedije so se pričele, je neki konaresman zadnji ko ostala eksplozija na reden napadel ^javno v kon-1Parniku T- barring, kjer kot "nesramnega laž-':ie eksplodiral petrolej. Šest gresu njivca , nadalje Dinwiddie, Mrs. Edwin C. E. A. Yost, mož se pogreša iz tega parni-ka, 43 jih je ranjenih. 29 mož William Chase in metodistov- Pa se sodi, da je zgorelo na nt ski škof James Cannon Sle- i zoze*riskem parniku Sylva-splošno glasovanje glede vina soditi brez porotnikov. Kakor j ^^ suhaške organizacije bo- nus- ki v §osti raegli trSil s in It»«iim1 tt^ Ho o a c-n hil-rn imoin r*Arr\fn il' i' cln^oi i . pive. Izjavil je, da se su- hitro imajo porotniki slučaj' zastopane pri preiskavi-j Standard Oil Co. parnikom •i K n i i in io\;n^rro mnftflio oli l-rfitAlii rirrili i kir>! ie. \J rr\l-oh . . mi . . . Ttifimnc J-l Docnll/ V ČOKOLADI SKRIT ŠKORPIJON. Pariz, 10. aprila. Juliana Hastrea, mlada argentinska pevka, je bila vbodena od nekega škorpijona, katerega ji je nekdo poslal za Velikonoč skritega v jajcu. Za Velikonoč je dobila mlada pevka krasno čokoladno jajce, ki je bilo prevezano z lepim trakom. Jajce so odprli tekom večerje v nekem restavrantu. V jajcu se je nahajala jako lepa škatljica. Pevka je bila vsa vesela v nadi, da jo čaka presenečenje. Ko odpre pokrov, pa skoči ven bliskoma Škorpijon, ki vbode pevko v roke. Dognati se ni moglo, kdo je pevki poslal škorpijona. in hači bojijo javnega mnenja ali kršitelja prohibicije v rokah, javnega izraza glede Volstead! je spoznan nedolžnim in ne postave, sicer se ne bi tako ; more biti obsojen, ker ljudje krepko upirali narodnim vo-j v splošnem ne vrjamejo v pro-litvam glede prohibicije. In j hibicijo. ako se boje narodnega glaso-l Zvezini pravnik Buckner je vanja, tedaj imajo slabo vest,! izjavil, da ako hočemo še na-in mora biti nekaj narobe. j dalje obdržati porotnike v "Suhači raje vidjio, da vži-! slučajih sodbe kršitelja pro-va narod po Zjedinjenih Dr-: hibicije, da bi morali samo v žavah vsakovrstne strupe kot New Yorku dobiti nemudoma pa da bi postavno dovolili, da 75 nadaljnih sodnikov, vsak ^ v,„„4VW1 ...... se smejo uživati lahka vina in i sodnik, štab maršalov, steno-; prfunali*so" jh V'-Washington pivo." Roberts je potem po- grafov in pomožnih zvezinih;;.7 J*,., ,n iv dal sljko iz države New York: pravnikov. Poleg tega bi mo-"Governer Smith je podpisal > rali najeti še 1500 suhaških postavo, ki je odpravila vsej agentov, ki bi lovili kršitelje suhe postave v New York dr-jprohibicije. Vse to bi veljalo žavi. Kaj je bila posledica? na leto najmanj $75.000.000 Pri prihodnjih volitvah je bil novih izdatkov, izvoljen še z večjo večino kot William Frey, zastopnik prvič, dasi so vsi suhi prise--unije pristaniških delavcev, <5-1 i, da bo radi svojega "mo-;$am velik nasprotnik gosti-krega" prepričanja temeljito!len, je včeraj pričal, da je v poražen pri volitvah. zadnjih treh letih dobil ža. "Tu mate očiten dokaz,, 'ostne skušnje s prohibicijo. kakšnega mišljenja je narod, Predno je bila prohibicija po Zjedinjenih Državah. Ni Speljana, je izjavil F-rey, so še dolgo tega, ko so razni ča-1 mornarji in pristaniški delav-sopisi upeljali poskusno glaso-! ci sedeli v gostilnah in so vlivanje, da zvedo, kaj misli na-!val vsaj deloma dobro pijačo, rod glede prohibicije. Izid te- ■ Kmalu po upeljavi prohibicije ga ' glasovanja je strahovit i je postalo v tem oziru nekoli- udarec za suhače, ker je pet;ko boljše, toda ko je zadnja ^_____ oseb glasovalo mokro za vsa-1 leta obiskoval razna pristani-j socjniku" z 15 letno Frances ko eno osebo, ki je glasovala mesta, je dobil strašne j "Peaches" Keenan Mati in suhb. Dajte ljudem priliko, i prizore. _ Ljudjese držijo po QČe dekleta ki sta razporoče- National Woman's "Christian ; rhomas H. Wheeler. Parnik Temperence Union, Anti-Sa-■'e začel po katastrofi takoj loon League ol America, ln- §oretL 1 ri->e Parniki Prina-ternational Reform Federa- ^jo ponesrečene še vedno v National Temperence New Orleans. požar, se računa na $18.000. 000. Več kot 40 ljudi je bilo ranjenih, škoda v San Luis Obispo se ceni na $15.000.000 dočim je škoda v Brea $3.000. 000. Smatra se, da je to največji požar v petrolejnih po-in I Ijih Zjed. Držav. Rešilna dela se vršijo z največjo naglico. Tekom dveh dni je zgorelo 8.700.000 sodov petroleja, last Union Oil Co. Ogenj morejo le z največjo težavo omejiti. Na petrolejnih poljih se nahaja še kakih 6.000.000 sodov petroleja. V Brea, Cal. pomaga kakih 3000 mož pri reševalnih delih in gašenju. Vsa okolica je kot velikanski plamen, ki sega visoko proti nebu. Silni oblaki dima so zavili vso okoli'co v gosto meglo. Doslej se je po-rečilo ljudem spraviti na varno osem manjših tankov, katerih vsak ima do 55.000 sodov petroleja. Vas Edna, kjer stanuje ka- tion, Bureau, Good Templars, Board of Temperence, Prohibition and Public Morals Committee od metodistovske cerkve ter še nekaj drugih manjših organizacij. Zlasti se suhači zanaJ i jo na ženske. li so jh v ^ iz vse/, koncev in krajev, iz malih in velikih mest. iz farm, iz šole, iz cerkve. Med njimi so učiteljice, bolniške strežnice, delavke, far marce, milijonarke. Suhači upajo narediti tak upljiv na senator, je, ki preiskujejo prohibicijo, da bodo vsi napori, katere so kih 400 delavcev, ki so zapo-lskanje za trupli ponesreče- jsljeni na petrolejnih poljih, je nih se še vedno nadaljuje.! ostala skoro nepoškodovana, Poroča se, da je radi eksplo- razven, da so radi silne vroči, zije petroleja bilo vrženih ne popokale šipe na hišah, mnogo mož visoko v zrak, po- V Fresno, Cal. je danes zju-tem pa nazaj v vodo, ki je traj padal "črn dež". Zvezini trupla odnesla s seboj. j vremenski urad izjavlja, da je V okraju Saa Louis Obispo tak dež povzročen od perrolej-in Brea, Californija, so pa nega požarja. Kdorkoli je začela goreti petrolejna polja, imel belo ali svetlo obleko na Pri tem požaru je zgubilo pet sebi, je bil mahoma pokrit s ljudi svoje življenje, in skup- j črnimi madeži, ako ga je nana škoda, ki jo je povzročil 'močil dež. Velike zgube. ZIDARSKI POMOČNIKI ZGUBE DNEVNO NA ŠTItAJ-KU STOTISOC. V Clevelandu se še vedno nadaljuje štrajk zidarskih pomočnikov, barvarjev in steklarjev. Kakih 12.700 delav. cev je brez dela, dočim je aktualno 2500 mož na štrajku. Kot so preračunali, zgubijo brezposelni in štrajkarji vsak dan $124.000 v plačah. Odkar se je štrajk, pričel, od 1. marca letos, so zgubili na plačah približno $4.000.000. Škoda je pa še veliko večja ako se vzame vpoštev še druga zguba, ki se pojavlja s Štrajkom. Charles Smith, zastopnik organiziranih delavcev v Clevelandu je izjavil, da znaša direktna škoda $30.000 na dan, katero zgubo imajo večinoma bankirji na obrestih in raznih garancijah za delo. Približno za $60.000.000 gradbenega dela počiva v Clevelandu. Doslej se niti poskusilo ni zbližati delavce in podjetnike, da bi se resno pričelo z delom. Zidarski pomočniki zahtevajo en dolar na uro, dočim znaša njih sedajna plača 87 centov na uro. Barvarji pa zahtevajo $1.37 in pol centa na uro napram sedajni plači, ki znaša $1.25. Mnogo delavcev, ki so bili na šrrajku, je žc zapusnio Cleveland in se podalo v druga mesta. — Pretekli teden se je na Common Pleas sodniji v Clevelandu končala obravnava iSe^mokri ta^feden^zastonj! E™? 21 letnemu roPar'.u ,Jas ' '. < .ihcrinii m ntpornvi mrufM Cuje se, da so suhi zapravili velike svote denarje za to preiskavo. -o-■ ŽENIN 51, NEYESTA 15. New York, 10. aprila. Edvard Browning, 51 let star, bogati trgovec z zemljišči, ki Gibsonu, in njegovi ljubici, 19 letni Josephine Laurie. Porotniki so pronašli Gibso-na krivim, toda dekle so oprostili vsake krivde. Sodnik — Bivši vaški sodnik Kest iz Royalton vasi, je bil v soboto tožen od nekega Michael Miko, 3647 E. 93rd St. na $50. 000 odškodnine. Miko pravi, da §o suhači, zaposljeni po sodniku Kest, pred dvema letoma nasilno udrli v njegovo stanovanje in mu prizadjali je lansko leto "vzel za svojo'" & burnP roParsko žtivljenje; bo moral torej najlepši de! mlado Mary Spas, se je danes poročil privnekem mirovnem — Cleveland je peto največje mesto Zjed. Držav, toda ne samo po številu prebivalstva, Pač pa tudi po številu — pijancev. Lansko leto so cle-velaiVdsk} policisti aretirali 23.393 pijivcev v mestu. Na Čelu vseh mest pa stoji Chicago, kjer so lansko leto aretirali nič manj kot 92.888 pijancev. — Most, ki vodi preko Scranton Rd. na W. 3rd St. bodo danes zaprli za avtomobile in ulične kare. Ljudje, ki se vozijo po Scranton Rd. ulični kari, bodo morali Pred mostom izstopiti in peš nadaljevati pot proti sredini mesta. Most bodo popravili tekom enega tedna. ~ Predrzni roparji so udrli ?adnji petek v grocerijsko trgovino Malbin Grocerv Co. j\a 2704 E. 34th St. Razbili so blagajno ln odnesli $1500. , Pismo ima pri nas Amalija Balantič. da pridejo do besede. Za njim je govoril William McSorly, zastopnik organiziranih delavcev iz Clevelanda. Zahteval je spremenitev Volstead postave ako že iz druze-ga vzroka, pa radi krivice, ki se godi delavcem. 'Bogatini dobijo pijače ko raznih skrivnih kotih in bez-nicah, po privatnih stanovanjih, in vse čez mero pije najslabšo pijačo, ki mora v par letih uničiti čipveško življenje. Število slaboumnih se množi, bolnišnice kot ječe so polne. Vsak policijski načelnik v vsakem večjem mestu likor hočejo, toda delavec ne|zna P?vedati d?use je Število more dobiti dobre pive, ki jo potrebuje pri delu. Kdor hoče videti, kakšna krivica se dela delavcem glede prohibicije, naj pride v Cleveland in opazuje delovanje vaških sodnikov. Ti vaški sodniki uganjajo potom svojih agentov take orgije, da je državni pravnik prisiljen poditi vaške sodnike iz njih uradov. pijanih v zadnjih treh letih podvojilo. Kdo more trditi v takih razmerah, da prohibici- na, sta bila navzoča pri poroki. Oba sta dovolila, da se otrok poroči. — Zopet imajo enega suha-škega svetnika v kleščah. Državni pravnik Stanton je povabil župana iz vasi University Heights Howarda, da pride k njemu v urad in pri nese vse uradne knjige. Priti Phillips je na to obsodil mla-;dve rani z revolverjem tako, dega roparja na 25 let ječe ; da je odtedaj nezmožen za Mladič, ki ima za seboj že pre- j vsako delo. Če bi več ljudi tožilo te suhaške sodnike, bi bil prej mir pred njimi. Vsak. svojega nadaljnega življenja preživeti za mrežami. Sicer je pa videti, da je popolnoma zadovoljen s svojo usodo. Gibson je bil pred tremi leti v Pennsylvaniji že enkrat na smrt obsojen radi umora in ropa, toda v zadnjem trenutku je bil pomiloščen od gover-nerja, nakar se je izselil v Illinois. Tu so ga prijeli ra- — Kot se nam naznanja bo odslej naprej slovenska banka, The North American Banking & Savings Co. ob sredah popoldne zaprta, dočim bo odprta v soboto ves dan, to je od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Policijski glavni stan v Clevelandu se preselil 19. apri la v novo poslopje na Payne Ave. in 19. cesta. Staro policijsko poslopje na Champlain Ave. bodo podrli. Poslopje je bilo prodano kompaniji, ki gradi novo Union Depot v Clevelandu, in je mesto dobilo zanj tri milijone dolarjev. do ie opravičen tožiti za odškodnino vsakega suhača, ki, je udri v privatno stanovanje i ^ četrtek in petek, 15. in in v katerem se ni našla nobe-l,6- aPr,Ia ie zadni' čas- da se na opojna pijača. I vpišete v državl jansko šolo. i - Mr. George Kovačič, ro-: Poilk se vrš'ob 7-,ilri dom Hrvat, ki lastuje brivnico ^ečf.,v vellkl dvorani Puna 6214 St. Clair Ave. pravi,, VrT' "V ^ da so slovenska dekleta naj! ^ Clair • /adnjl boljša. Seznanil se je z Miss'termin Pouka' m se Potem ne Frances Petrič, 1124 E. 66th di raznih roparskih vlomov, j St., in kaj mislite, kaj je bilo? toda pobegnil je vselej in ko- \ I no, zmenila sta se! George, nečno prišel v Cleveland, kjer j look out! ga je dohitela usoda. — Pretekli petek popoldne je umrla Helena Gorjanc, v Trije demokratski kandi- DREVO ARETIRANO RADI ŽGANJA. Iz Californije se poroča, da so suhaški agenti v nekem gozdu dobili veliko drevo, ki Včeraj je'nenadoma zboleli )e služilo za skrivališče žga-1 senator Means, ki je načelnik 'nja. Ker ni bilo žive duše i preiskovalnega odbora glede i blitvi, so aretirali drevo, ga prohibicije, in suhač prve j okleniji z verigo in zaklenili ste. On je mnogo povzročil, i verigo s ključavnico, z napi- mora tudi njegov pomočnik, ... ... , .suhaški agent Albert Schnee.,, ja blagodejno upljiva na splo-; Slednjega je neki moški ob- - starosti 23 let. Doma je bila šno prebivalstvo. ; dolžil. da mu je plačal $150,! Čermelic p;*: Postojni. Bila -0--i toda kljul- temu so ga prijeli lie članica dr. Mir, št. 142 S. N. in vrgli v ječo. Mož'je bil ob- P. J. in dr. Marije Vnebovze- da preiskava ne more iti v | istem teku, kot bi raokrj že-' leli. Odpeljali so ga v bolni-i co, kjer se bo moral podveči operaciji. Preiskava se pa bo som: Drevo aretirano radi kršenja postavt." * Pri poplavi reke Tigris v Azijj je utonilo 35 ljudi in 60 hiš je bilo uničenih. jet. _ ^______ sojen na &300, in ker ni pla- te, 103 JSKJ. V Ameriki Cal, so ga poslali v ječo. Sedaj; se je nahajala leto in pol. Tu trdi, da je dal Schnee-u $150, 'zaoušča žalujočega soproga in slednji mu je obljubil, da: i" dva otroka ter sestro Ano bo stvar potlačil. Toda bese- i Yakoš, v starem kraju pa sta-de ni držal. Slučaj se bo da-1 riše, 2 brata in 4 sestre. Pones razpravljal pred sodnikom greb v pondeljek ziutraj iz hi-Ruhl. še žalosti na 665 E. 160th St. — Radi bi zvedeli za naslov! vod vodstvom Svetek Co. dr. Macabee Tent, 557, West!Počivaj v miru, sorodnikom parlt) o. pa naše iskreno sožalje. * V Santa Rose, Cal. je umri; * Kot se poroča iz Belgrada, v nedeljo rnani naravoslovec (je novi ministerski predsednik Luther Burbank. ; Jugoslavije Nikola UsunovlČ. bo odprl noben več razred do oktobra meseca. — Mesto East Cleveland, ki se drži Clevelanda, je sedaj spodilo iz službe vse suhaške dati za zvezinega senatorja | ager/-j. Mestna uprava je iz-pri primarnih volitvah, ki sej javila, da ima dovolj njih ne-vrše avgusta meseca, so se j umnega početja, doslej pojavili v Clevelandu.! — Ura, ki bi imela biti žre-Sodnica Florence Allen se po-1 bana na seji dr. sv. Jožefa, št. teguje za to mesto, nadalje] 169 KSKJ, se ni izžrebala, odvetnik Frank Gentsch ter 'Vzrok je, ker niso vsi listki še konečno državni direktor fi- j skupaj. Žrebanje se vrSi na nanc, Cyrus Locher. Med te- prihodnji seji 10. maja. mi je Locher najbolj poznanj —Do sobote zvečer se je na-in ima največ pristašev v Cle-| bralo za Charity bolnišnico velandu kot tudi po državi > $705.264. Potrebuje se torej Ohio. |še kakih $790.000, da bo svo- — Še 234 oseb lahko pride j ta polna. dokonča meseca junija iz J —Kot naznanja najnovejša Jugoslavije, da bo kvota po-; Statistika, je zaposljenih vto-polna. jvarnah mesta Cleveland 220. — Eden je bil ubit, 14 ranje-|634 moških in Žensk. nih v nedeljo v Clevelandu od i Jugoslovanske znamke avtomobilov. j imamo zopet v zalogi. "Ameriška Domovina" (AMERICAN HOME) IMUHO MONDAY, WEDNESDAY AND PRIDAT NAROČ Za Ameriko.....„..$4.00 Za Evropo ... $5.59 1NINA: Za Cleveland po pošti —$5. Posamezna številka -.mJc. Vsa pisma, dopisi In denar naj se pošilja na Amertika Domovini 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel, Randolph 828. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor Read by 25,000 Slovenians in t be City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American la spirit—foreign in language »sly. Entered as second class matter January 5th, 1900, at tb« »ost »Mice at Clevelard, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. No. 43. Mon. April 12th, '26. Delavski položaj po svetu. Družabne in delavne razmere, v katerih žive še dandanes kitajski delavci, pomenijo resno nevarnost za gospodarski obstanek evropskega delavstva. Kakšne so razmere na Kitajskem za delavce, se vidi iz položaja tekstilnega delavstva, ker so na razpolago precej dobri statistični podatki Glasom poročila angleškega generalnega komisariata, je tekstilna industrija na Kitajskem zelo razvita, in sicer daleč preko pogojev, ki bi morali biti za taka podjetja. Na Kitajskem nimajo nobenih delavskih postav, o kakšni higieni se nikomur niti ne sanja, nobenega sledu ni o nadzorovanju, skratka nobene prilike ni, da bi delavci kako prišli do besede. Istotako ni nobene osrednje oblasti, ki bi čuvala postave. Vsa oblast je v rokah governerjev posameznih pokrajin. Ti so pa navadno proti delavstvu, včasih mu pa tudi nudijo podporo. Če bi bilo n. pr. delavsko gibanje proti njih ciljem, tedaj je delavec nevaren element redu in državi, vsled tega se zatira in zasleduje; če pa služi delavsko gibanje njihovim ciljem, n. pr. gibanje proti tujcem, je v tem slučaju to domoljuben čin. Da ne more biti pri takih razmerah govora o pravicah in zaščiti delavstva, je jasno. Po že omenjenih poročilih so cele vasi okužene po ru-dokopih za cinober. Prebivalstvo polagoma hira, dokler ga ne reši smrt trpljenja. Med drugimi rudarji razsajajo črevesne bolezni. Po poročilih Rockefellerjevega zavoda, boleha za to boleznijo 81 odstotkov rudarjev. In ni ne oblasti, ne zasebnikov, ki bi se dvignili in skušali zajeziti to bolezen. Saj je Kitajska itak bogata na človeškem materialu! Delovni čas je neprekinjen, torej sedem dni na teden. V predilnicah delajo delavci po 11, 12 celo 15 ur na dan. Delavni čas zavisi od večje ali manjše spretnosti delavca, ker dobi odmerjeno, koliko mora dela .zvršiti na dan. Če ga ne zmore, je odpuščen. Kitajski delavec sploh ne pride do oddiha, ampak dela nepretrgoma, dokler ne obnemore in umre. Pri tem napornem delu znaša mesečni zaslužek kitajskega kulija približno tri dolarje in pol! z Nekoliko boljše so razmere v Indiji. Toda še vedno slabe. Kako slabe so, je razvidno iz dejstva, da umre v Bombayu od 1000 novorojenčkov 500 že v prvem letu rojstva. Tudi v Indiji se uporabljajo za tovarniško delo mladoletni, prej brez obzira na starost. Sedaj je vsaj določeno, da se ne smejo zaposlevati otroci, ki niso izpolnili 12. leta na dan preko 7 ur. Delavni čas je približno isti kot na Kitajskem. Zaslužek je pa približno pet dolarjev na mesec. Na Japonskem je delavec toliko na boljšem, da ima vsaj zborovalno svobodo in sme izdajati mesečno svoj list. Kar se tiče delavnih in plačilnih razmer je pa ista slika kot na Kitajskem. Razlika je le v tem, da izrablja kitajskega delavca domač, japonski in evropski podjetnik, japonskega pa večjidel samo japonski. Delavske razmere na daljnem vzhodu pomenijo resno nevarnost za delavstvo v Evropi. Kajti čimbolj se bo razvijal moderni kapitalizem v omenjenih deželah s svojimi napravami, tembolj se bo premikalo industrijsko težišče proti vzhodu. S tem pa bo tudi vedno bolj pritiskal na delavstvo doma in ga skušal prikrajšati v pravicah in plači, kar si je pridobil tekom dolgih let na političnem in družabnem polju. -o- A. P. Čehov: STRAŠNA NOČ. (Konec) Kaj sem hotel storiti? Bil sem čisto brez uma in v nevarnosti, da se prehladim. Slučajno sem se domislil, da stanuje na Nikolajevi cesti dober prijatelj — slučajno zdravnik. Tudi on je bil pri spiritistični seji. K temu.sem hitel . . . Bival je v nekem hotelu v petem nadstropju. Pri njeni sem moral zopet prestati veliko muko. Ko sem stopal proti petemu nadstropju. z^slišim naenkrat strašen ropot. Nekdo je tekal semin-tja in močno zapiral vrata. Nato se je razlcgel strašen krik: "Pomoč! Pomoč! Hlapci, kje ste?" Nekaj trenutkov pozneje je pritekla po stopnicah temna postava v kožuhu in z raztrganim cilindrom. "Vasilij!" sem zaklical, ko sem ispoznal, da mi teče nasproti prijatelj. "Ali si ti? Kaj ti je?" Vasilij je obstal in me zgrabil za roke. Bil je bled, dihal je težko in je trepetal. Gledal je divje in zmedeno okoli sebe. "Ali si ti, Ivan?" me je vprašal z zamolklim glasom. "Ali si resnično ti? Tako si bled, kakof bi ravnokar vstal od mrtvih . .. Slišiš, ali si morebiti le vizija? Moj Bog .. . kako strašno je tvoje obličje. . ." Toda kaj je s teboj? Tvoj ! obraz je čisto izpremenjen!" "Oh, dragec, pusti me, da j se oddahnem .. . Veseli me, da sem te dobil, če si resnično Ivan, če nisi le vizija. Pro-kleta spiritistična seja. Tako je razburila moje živce, da i sem prišcdsi domov, videl v ,sobi krsto!" Sam svojim ušesom nisem j verjel in sem ga prosil, naj pove še enkrat. "Krsto, resnično krsto!" je rekel doktor utrujen sedel na stopnico. "Nisem strahope-! tec toda živ zlodej bi se prestrašil, ako bi se zadel, prišed-ši od spiritistične seje, ob krsto!" Zmešan in jecljajo sem pripovedoval doktorju o krstah, ki sem jih videl tudi sam. Z odprtimi očmi in ustni i sva se gledala nekaj časa. Potem pa sva sklenila prepričati se, če nisva le fantazirala. "Najbrže so krste, tvoje in V5: Denar pošiljamo t »Uri kraj, Garaatirxm« vsako poži-i«t»v. Caua, točne, sanss- ITO. Poskusite! a; EDINA SLOVENSKA BANKA V CLEYELANDU. Norfii American ST. CLAIR & E. 62nd ST. ODPRTO: vsak dan »«<5 narodnimi bančnimi nrami. ZVEČER: aif.rt S. i)- 8. uro pri atranekih vratih th pošiljanje denarja. vloženega denarja j« pat, ki vsa vadi r.umo do eni« bank«. Fa&tnte, te&M. Pridite! moje, resnične in se ne motiva. Kaj storiva?" je rekel doktor. Stala sva celo uro na mrzlih stopnicah in zmrzovala. Naposled sva sklenila otresti se strahu, .zbuditi natakarja in iti ž njim v zdravnikovo sobo. To sva tudi izvršila. Pri vstopu v sobo smo prižgali svečo in zagledali resnično dragoceno, črno krsto. Natakar se je pobožno prekrižal. "Sedaj moramo določiti," je rekel bledi doktor, trepetajoč na vsem telesu, "je li krsta prazna, ali pa . . . skriva mrtveca." Po dolgem obotavljanju se je doktor sklonil in odtrgal s tresočo roko pokrov od krste. Pogledali smo v krsto in . . . Krsta je bila prazna. Mrtveca ni bilo v njej; toda namesto njega smo našli pismo sledeče vsebine: "Dragi Vasilij! Veš, da so naše premoženjske razmere v strašno slabem stanju. Tiči-mo do vratu v dolgovih. Jutri ali pojutranjim nam bo vse prodano. Zadnjič pa smo sklenili skriti, vse dragocene reči Kakor veš, obstoja vse naše premoženje v krstah, in zato smo se odločili skriti najdragocenejše izmed njih. Obračam se na Te, kot na prijatelja; pomagaj mi in reši naše premoženje! V nadi, da nam pomoreš, ti pošiljamo krsto, ki jo skrije dokler je ne bomo zahtevali. Brez pomoči znancev in prijateljev propademo popolnoma. Upam, da nam ne odbiješ prošnje. Vsem mojim pravim prijateljem sem poslal krste, ker zaupam v Vašo pomoč. Tvoj prijatelj Ivan Čelju-stin. Po,-tem dogodku sem bil tri mesece v zdravniški oskrbi, ker sem bil hudo zbolel. Naš prijatelj pa si je rešil premoženje. Sedaj dela nagrobne spomenike in tudi krste. Nje-eova obrt ne uspeva posebno dobro; zato se bojim vsak večer, kakor pridem domov, da ugledam ob postelji marmornat spomenik ali pa krsto." • IZ DOMOVINE. Akcija za izenačenje pravopisa. Glavni prosvetni svet je v Zvezi z nekim prejšnjim odlokom odredil, da se osnuje posebna komisija strokovnjakov za izenačenje pravopisa. Prosvetno ministrstvo bo v kratkem imenovalo člane omenjene komisije. Znižanje poštnih pristojbin v prometu z inozemstvom. Kakor se uradno razglaša, je minister pošte in brzojava podpisal odlok, s katerim se ekvivalent za plačilo poštnih in telefonskih pristojbin v prometu i inozemstvom s 1 aprilom t. I. zniža na relacijo 1 zlat frank — 11 Din. namesto dosedanje relacije 1 : 15. Dravinjska doklada za duhovnike. Ministrski svet je podpisal odlok .o izpremembi uredbe o draginjški dokladi za duhovnike, s katerim se minister ver pooblašča, da more izjemoma odobriti draginj-sko /pklado tudi duhovnom onih župnij, kj imajo manj kol 200 hiš Smrt v Blejskem jezeru. Blizu graščinskega kopališča so v torek popoldne potegnili iz Blejskega jezera truplo 60 letnega I. Zorka, rodom iz Vidma pri Krškem, ki je bival v zadnjem času v Olju. Mož si je pred usodnim skokom v jezero zvezal noge in roke, da se ne bi mogel rešiti. Kaj je nesrečneža gnalo v smrt ni znano. Visoka starost. Iz Vranje poročajo, da je te dni urtvl tamkaj Ante Markovič, ro dom iz Bujanovca v visoki starosti 120 let. Pred par tedni je umrla v Vranji neka 101 leto stara vdova in neka 90 letna starka. "Kako bi me zadel, Če bi puška počila?" Delavčeva vdova Jelka Zadravec v Zagrebu je doživela težko nesrečo. Po nesrečnem slučaju je izgubila svojo 22 letno hčerko, ki je služila pri nekem posestniku v selu Krečko. V nedeljo zjutraj, ko je Marica — tako je ime hčerki — pospravljala sobo, je stopil v sobo sosedov sin Ivica. Opazil je na zidu puško ter jo snel s klina. Ko je videla to Marica, ga je nagajivo vprašala: "Ivica, kako bi ti mene zadel, če bi počila puška?" Ivica je pogledal dekle, vzel puško ter odgovoril: "V levo oko". In res je v istem trenotku počila puška in krogla je zadela Marico v levo oko. Dekle se je mrtvo zgrudilo na tla. Deček ni vedel, da je puška nabasana in je nehote ustrelil Marico. Šala se je zgolj slučajno krvavo končala. Ameriški poslanik zapustil Beograd. Ameriški poslanik na našem dvoru, g. Percival Dod/3 je v soboto odpotoval iz Beograda na svoje novo službeno mesto v Kodanj. V Beogradu je zastopal Zedinje-ne države devet let. Novi ameriški poslanik g. Prince, ki je doslej služboval v Koda-nju, je že prispel v Beograd. Himen. Poročila se je gdč. Fan i Mavsar iz Leskovca pri Krškem z g. Gavrilom Nikoli-čem, lastnikom znane trgovske tvrdke Nikolič v Novem Sadu. Ustanovitev Društva za zračni promet. V nedeljo se je vršila v Beogradu seja ustanoviteljev Društva za zračni promet v Jugoslavij, na kateri je bil izvoljen izvršilni od bor, ki ima nalogo, da izvede podpis akcij čimprej. Društvena glavnica znaša za sedaj 6,000,000 Din, kasneje pa bo povečana na 12 milijonov. Med ustanovitelji društva so interesenti iz vseh krajev države. Odlikovanje. Iz Beograda poročajo: Kralj Aleksander je na predlog ministra pravde odlikoval predsednika "Odvetniške zbornice v Ljubljani g. dr. Danila Majarona z redom sv. Save II. razr., prav-dnika te zbornice g. dr. Frana Tckavčiča pa .z istim redom III. razr. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl v nedeljo inž. Mohor Pirnat. — V Sv. Križu pri Kostanjevici jc preminula na praznik sv. Jožefa posestnica vdova Ana Pisansky. V spanju jo jc zadela kap - G. Janku GrašiČu, železničarju v Šiški je umrla pretekli ponde-Ijek njeggva mati Margareta in ne soproga, kakor se jc prvotno pomotoma poročalo. -V Zagroju na Pivki je umrl dne 19. mar. g. Matija Fjitur, trgovec in gostilničar. V Trstu jc umrl gosp. Lju-devit Matko, vpokojeni pisarniški ravnatelj bivšega na-mestništva. Bil je vedno zaveden mož. Napad. Vdova Karolina Marc iz Planine je bila napadena, ko je šla na pošto v Ajdovščino. Na samotni poti jo je srečal neki mlad človek in zahteval od nje denar. Zavihtel je nad njo gorjačo, jo zadel na ramo, vrgel na tla in ji iztrgal iz krila žep, v katerem je bilo 150 lir. Potem je ropar izginil. Slovenske razglednice prepovedane. Goriška kvestura je prepovedala prodajo ' razglednic s slovenskimi voščili in izreki. Orožniki hodijo po deželi po trgovinah in pred njihovimi očmi se mora na razglednicah prečrtati vsako slovensko besedilo . . . "Evvi-va la liberta"! Za Trento in Bavšieo sta imenovani dve Italijanki za učiteljici na tamošnji enoraz-rednici. Precej dolgčas bo gospodičnama v Trentu. V Nabrežini sta se nastanila Istran Rebula in žena njegova Ivana Semolič iz Bresto-vice. Prepirala sta se vedno hujše in pred kratkim je hotel Rebula neki večer hišo zažgati. Žena je to preprečila. Nato pa jo je Rebula napadel s sekiro. Rebulo so zaprli, ženo pa oddali v bolnico. Drva je peljal v Gorico ponoči 43letni R. Pavšič iz Gr-garja. Na nerodnem ovinku se je voz privzdignil in drva so_oadla na Pavšiča. Obležal je Dod težo in zjutraj so ga našli mrtvega. Spričevala o državljanstvu. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo naredbo, po kateri se smejo izdajati spričevala o državljanstvu le osebam, ki so bivale na sedanjem teritoriju države že v dobi pred letom 1910. Kraljev avto in beograjsko blato. Na praznik se je peljal kralj v spremstvu dežurnega oficirja na sprehod po beograjski periferiji. Blata mora tam biti kakor pri Mohaču, toda kraljev avto je srečno prebrodil vse mlakuže izven mestnega rajona — ampak ob novratku je pa le obtičal v Šumatovski ulici in se ni mogel ganiti. Kralj je moral izstopiti in sta z dežurnim oficirjem začela odrivati avto iz blata, v pomoč pa sta jima prispela neki delavec, ki je ravno prikorakal po ulici, in neki novinar, ki je v takih epizodah naravno neizbežen ... In zares so avto- z združenimi močmi spravili iz blata. Kralj sam je urav krepko pritiskal. Seveda ni treba temu dogodku pripisovati nikakega simboličnega pomena, toda želeti bi pa le bilo, da bi kaj slične-ga po vrsti doživeli tudi gospodje ministri in bi bilo zanimivo preizkusiti ali bi tudi njim priskočila na pomoč delavec in novinar. Najstarejša žena v Beogradu. Julka Popova, je umrla v četrtek v starosti 110 let. Rojena je bila leta 1816 v ba-naškem Novem Selu, v Beogradu pa je živela od leta 1907. Do zadnjega je bila zdrava in živahna in imela je celo še vse zobe Njena najmlajša hči pri kateri je starka živela dolgo vrsto let, je stara 67 let. Alojzij Slejko pred tržaško pereto. V Trstu se je vršila te dni tridnevna porotna razprava proti 27 letnemu Alojziju Siejku iz Planine, ki je 1. 1921. umoril učitelja Dominika Marušiča iz Opatjega se-la in pobegnil potem v Jugoslavijo. V Ljubljani je bil obsojen na smrt. Na priziv mu je bila kazen izpremenjena v 4 leta, ker je sodišče smatralo, da uboj ni bil izvršen premišljeno. Slejko je del kazni presedel, nato pa je bil pomi-loščen in se vrnil zopet v Italijo kjer so ga 29. oktobra 1924. v Trstu aretirali in izročili radi istega delikta porotnemu sodišču, ki ga je v četrtek obsodilo na 4 leta in 2 meseca, vštevši prestani zapor v Jugoslaviji, kakor tudi preiskovalni zapor, nakar ie bil izpuščen. ooooo ooooo Ohranile liožo pronto priščev rabeči Za odstranitev srbeč nos ti It O Ž 0 v porabite ZELO ZNIŽANE CENE'NA DEŠKIH OBLEKAH Z DVOJNIMI HLAČAMI ' (brez vestje) Posebni nakup: Obleka $10.00, samo ....$ 8.00 Obleka $12.00, samo ....$ 9.60 Obleka $15.00, samo ....$12.00 Velika izbira deških srajc in bluz FRANK BELAJ 6205 ST. CLAIR AVE. iS! BARVANJE IN PAPIRANJE! L. Pechenko in A. Komar 1059 ADDISON ROAD. Randolph 7462 Izvršujemo v»a v barvarsko stroko spadajoča dela v vaso zadovoljnost po zmernih cenah. (f. m.) - ^ Mi dajemo posojila na drugo vknjižbo na hiže. Denar v 24 urah. The Mutual Investment Co. 520 Soc. lor Sav. Hldj?. Cleveland, Ohio Main 296G Ako imate drugo ali tretjo vknjižbo na posestvu, mi jih kupimo. 0( Severn's Esko Na tisoče dobili srečno olajšbo ter povrnili njihove ko/i novo lepoto. Mnogo ljudi, ki so trpeli dolgo časa vsled hude srbečice, dosegli so olajšavo in popolnoma ozdraveli nadležne kožne bolezni po izkusu Severovega liska. To zdravilo ima značilen rekord koristi pri zdravljenju mučnih srbečih, luskinastih i'n razburjajoči!) kožnih bolezni, l/kazalo se ie posebno dobro zoper srbečico, garje, prišče in izpuščanje. Cena 50c. Scvorou kojnu milo jc čialo — »ubil« pri t'vujcm Jekartutrju. \V. K. Severu Co., Cudur IViplds, Ju. PELINKOVAC GRENCICA Delan in odposlan iz ZADRA R. VLAHOV Največja dalmatinska gren-čica, ki se lahko kupi in prodaja po celi Ameriki. i Edini agenti: V. LANS-MAN Inc. 97 Sixth Ave. NEW YORK, N. Y- y'Kl^ Poglejte, kako ga je zdelala slaba cigara Da se vam ne zgodi kaj aličuega, kadite MANUEL ali WEBSTER CIGARO ki razširjajo prijeten vonj okrog vas in katero boste s pravim užitkom kadili. BAER-WOLF CO. 416 VV. Superior Ave. Tel. Cherry 8396. JACK VlDMAli, tilovumiki za^lopnik. ----^ - __| ««m:mm«mn«:mttntm:mnu»t:af« POZOR! P< I g Mi ixileluioifo furnace, kloparaka tiri'., »ploiuu popravila, vim deja mvdehinc in bakra. Točim puslreiba ob vjdkt'iri č.iuu. Us priporočani« xa ol)i!a liaioiila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1408 U. 55th ST. Kmidutpb -t/JO. TmtnttttmuKffimffittmtnttTttitfltt**** ---------- DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovcm po&lopj" NH North Anv>rk NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA. Vogal St. Clair Ave. in 61st St. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. Pran K JZ,aKrajšeK Slo-VenJtKj PojjrebniK. 2165 fforkxtood Head 'Randolph 4983 Jos. Likar Napisi, kulise, slikanja Naša posebnost je slikanje odrov. 1014 Addison Rd. Rand. 7589 Cleveland, Ohio. (xl5) Delo dobita dva dobra moška, da prodajata zemljišče blizu Lake Shore Boulevarda, kjer hitro raste nova slovenska naselbina. Mož, ki rad dela in se ravna po navodilih naredi več kot SSO na teden. Oglasite se pri Mr. Vejlupik, 1227 Prospect Ave. Room 805. od 10 do 12. ure dopoldne. (43) Delo išče ženska za hišna opravila ali za pranje. 22722 Ivan Ave. Noble, O. (44) MARO KOŽNO MAZILO To kožno mazilo odstrani bolečino, prepreči rnetje ter povzroči, da postane koža zopet normalna. Smarow kožno mazilo j« spretno zdravilo, katero rabijo danes odli-čni zdravniki za kožne bolezni. Prodaja b» v lekarnah, dolar steklenica. Pazite, da do bito pravo Smarow kožno mazilo — 8ma row Eczema Ointment. SMAROW CHEMICAL CO. IZDELOVALCI IN PRODAJALCI 928 E. 79th St. Cleveland, Ohio V hranilnici vaši prihranki delujejo za vas. IncarporatcA 1949 £ocietg tšsrfatitags te the Cttg of Ctcuctond PUBLIC SQUARE Vložite prihranke v hranilnico. vas, YSED1TE se za minuto, vzemite svinčnik in izračunajte, kakšne dohodke ste imeli zadnjih deset let. In potem preračunajte, koliko ste prihranili. Ali vam je kaj ostalo? Sedaj pa računajte, koliko boste zaslužili prihodnjih dvajset let? Koliko tega boste prihranili? r * T T % * t + I * + OLIVER TWIST Spisal CHAllLKS DTCKKNS Poslovenil Oton Župančič. + T r- J "Ne, niri zalemu Tobyju Crackitu ne", je zavrnil Sikes. "Pravi, da je nosil ves božji čas, ko je stikal tam okrog, ponarejene zalizce in rumen telovnik; vse bob ob steno." "Z brki bi bil poskusil, pa z vojaškimi hlačami, dragi moj", je dejal Žid. "Saj je", je zavrnil Sikes, ,lpa mu jetoliko pomagalo kakor drugo one." Te vesti so Žida porazile. Nekaj minut je prevdarjal, brado na prsih, vzdignil je potem glavo, vzdihnil in rekel, če je zali Toby Crackit poročal po pravici, da je šlo vse po vodi. "In vendar", je menil starec, spustivši roke na kolena, "je žalostno, tolikanj izgubiti, ko se nam je že srca priraslo." "Seveda je narobe", je dejal Sikes. Dolg molk je sledil. Žid se je pogreznil v globoke misli; obraz se mu je nagubal v poteze, izražajoče naravnost demonsko lopovstvo. Sikes ga jc kdaj pa kdaj potajno pogledal. Nancy, ki se je očividno bala tolovaja razdražiti, je sedela, oči uprte v ogenj, kakor gluha za vse, kar se godi okoli nje. "Fagin", je rekel Sikes, in presekal nenadoma tišino, "ali je vredna brkljarija petdeset čukov posebe, če bi jo izpeljali spretno od zunaj-" "Je", je vzkliknil Žid, kakor da se je vzdramil hipoma iz zamaknjenosti. "Velja?" je vprašal Sikes. "Velja, dragi moj, velja", ie odgovoril Žid, in ga prijel za roko; oči so se mu zaiskrile in vse mišice po obrazu so mu zaigrale, tak nemir je vzbur-kalo v njem to vprašanje. "Potem", je dejal Sikes in $unil Židovo roko nekako zlo-voljno od sebe, "se polotimo, kadf/r ti drago. S Tobyjem sva prelezla predsinočnjo noč vrtni zid in sva pregledala vrata in oboknige. Hišo zapirajo čez noč, kakor ječo; ampak na enem mestu lahko ulomimo, varno in brez hru- »» pa- "Kje je to, Bili -" je vprašal Žid hlastno. "I", je šepnil Sikes, "ko prideš preko tratine —" "Aha, aha!" je rekel Žid, sklonil glavo in bulil z očmi, da so mu hotele skočiti iz jamic. "Hm", je vzkliknil Sikes in se ostro pretrgal, ko se je dekle nenadoma ozrlo, skoraj da ni genilo z glavo, in mu mignilo proti Židovemu obrazu. "Kaj te briga, kje je to? Brez mene ne boš opravil, to vem; ampak kdor ima s tabo posla, se mora dobro paziti." "Kakor vas je volja, dragi moj, kakor vas je volja", je odgovoril Žid. "Pa ne rabita pomagača, vi in Toby?" "Žive duše ne", je rekel Sikes. "Samo sveder in kakega fantka. Prvo imava sama, drugo preskrbi ti." "Fantka?" je vzkliknil Žid. "O, potlej je palina e?" "Te nič ne briga, kaj je!" je odgovoril Sikes. "Fanta mi je treba; pa velik ne sme biti. Vraga!" je dejal zamišljeno, "da bi bil dobil malega poba od Neda, dimnikarja. Zanalašč ga je držal majhnega in ga dajal na posodo dober kup. A očeta so deportirali; pa ti pride tista Družba za mladostne prestopnike in iztrga fanta iz obrti, kjer si je služil denar, pa ga uči brati in pisa-; ti, in sčasoma ga bo dala kam za vajenca. In to ti počenjajo naprej", je rekel gospod Sikes, ki se mu je ogorčenje I bolj in bolj vnemalo, čim bolj se je zamišljeval, kaka škoda ga bije, "to ti počenjajo naprej in če bi imeli zadosti denarja (pa ga, hvala Bogu, ni. imajo), v enem letu ali dveh nam ne bi ostalo v vsi obrti po! tncata fantov." i "Ne bi jih ostalo", je pritrdil Žid, ki. se je med tem govorom zamislil in je ujel samo zadnji izrek. "Bili!" "Kaj?' je vprašal Bili. Žid je mignil z glavo proti Nancy, ki je strmela še vedno v ogenj, in je dal znamenje, češ, rad bi, da ji veliš, naj gre iz sobe. Sikeš je skomiznil nevoijno z rameni, kakor da j se mu zdi ta opreznost nepotrebna; pa se je vkljub temu udal in naprosil Nancy, naj mu gre po vrč piva. "Ti ni treba nič piva", je rekla Nancy, prekrižala roke in ostala mirno na stolu. "Jaz ti pravim, da mi ga je!" je odgovoril Sikes. "A, kaj še!" je odvrnilo dekle mirno. "Le naprej, Fagin. Saj vem, kaj hoče reči Bili; name se mu ni treba ozirati." Žid se je še obotavljal. Sikes je gledal v začudenju od enega do drugega. "E — se vendar ne boš bal dekleta, saj ima že dovolj let, ali ne," je rekel naposled. : "Dosti dolgo je že, kar jo po-1 znaš, boš ji pač zaupal, če ne, je že od hudiča. Ona vendar ne blebeta. Kaj ne, Naficy?" j Jaz že mislim da ne", je i odgovorila mlada dama, po-I tegnila stol k mizi in se uprla s komolci obnjo. "Ne, ne, draga moja, vem da ti ne", je rekel Žid; "am-i pak —" in starcu se je zopet i beseda utrgala. "Ampak — kaj?" je vpra-: šal Sikes. I "Nisem vedel, ali ne bi mo-Igoče zopet kaj vanjo šinilo, saj veste, dragi moj, kakor jo i je prijelo tisto* noč", je odgovoril Žid. Po tej izpovedi je bušila Miss Nancy v glasen smeh; i izpila je čašo žganja, stresla z glavo, kakor izzivajoče, in klicala: "Le naprej z igro!" in podobno, kar je oba gospoda pomirilo. Žid je pokimal z zadovoljnim obrazom in zopet sedel, kar je storil tudi gospod Sikes. "No, Fagin", je dejala Nancy smeje se; "kar brez ovinkov govori z Billom o Olive-ru. "Ha! Ti si res bistra glavica, draga moja; najbolj pre-| brisano dekle, kar sem jih ke-iaj videl!" je rekel Žid in jo KJtrkal po rami. "Za Olivera J :em hotel govoriti, res. Ha, ha, ha!" "Kaj je ž njim?" je prašal ! Sikes. On je prav fantek za vas", je odgovoril Žid s hripavim glasom; pritisnil je kazalec na nosnico in obraz se mu je zategnil v strašno režanje. "Ta?" je zavpil Sikes. "Vzemi ga, Bili!" je rekla i Nancy. "Jaz bi ga, na tvo-jjem mestu. Tako prekanjen j menda res ni, kakor kateri (drugi; pa saj tega tudi ne rabiš, če ti mora samo vrata odpreti. Le preverjen bodi, da bo dober, BiH!" "Jaz vem, da bo", je pristavil Žid. "Se je dobro šolal zadnje tedne; in čas je že, da si začne kruh služiti. In poleg tega so drugi vsi preveli- k. 11 i. "To že, mere je prav tiste, kakoršne mi je treba", je dejal gospod Sikes premišljuje. 1 "Pa bo tudi storil vse, kar vam je treba, Bili,.dragi inoj", je pristavil Žid; "saj ne more drugega — to se pravi, če ga pošteno zastrašite." "Zastrašiti ga?" je vzkliknil Sikes. "Njegov strah ne bo nasredi votel, ne boj se. Samo kaj naj naredi navzkriž, ko bomo pri delu, — prst velja tam roko; živega ga ne boš videl več, Fagin. Premisli si to, predno mi ga izročiš. Pomni, kaj sem rekel!" je rekel razbojnik, vihte železni navor, ki ga je potegnil izpod post/! je. "Vse to sem prevdaril", je odgovoril Žid odločno. "Sem ! ga — sem ga imel pod očesom, I dragi moji, čvrsto — čvrsto, j Samo to mu dajte čutiti, da je naš — samo to misel mu vbij-te v glavo, da je tat — pa je naš! Svoj živ dan naš. Hoho! Bolje se pa ne bi bilo moglo zonegati!" Starec je prekrižal roke na prsih, stisnil skupaj rame in glavo in se dobe-jsedno samega sebe objemal od veselja. "Naš?" je rekel Sikes. "Meniš pač — tvoj." "Že mogoče, dragi moj", je rekel Žid in se rezno zahah-ljal. "Pa moj, če vam je tako všeč, Bili." "In čemu", je dejal Sikes z divjim pogledom na svojega ljubeznivega prijatelja, "in čemu se tako pehaš za tega mlečnika, ko veš, da se potika vsako noč kakih petdeset pobov okrog Commonyardena, ki so ti vsi na voljo in na izbor?" "Zato ker niso za rabo, dragi moj", je odgovoril Žid malo zmeden, "se jih ne izplača | jemati. Če jim prede, jih izdajajo lastni pogledi, in vsi bi mi šli tako po .zlu. S tem-le fantom, če ga pravilno izbi-Ktrim, dragi moji, dosežem j več nego z dvajsetorico dru-J gih. Povrhu", je nadaljeval Žid, ko se je imel zopet v oblasti, "če nam zdaj pete unese, nas ima vse v kleščah; in zato mora trobiti z nami v en rog. Kaj to, kako je prišel do tega! Pri enem samem ulomu naj bo poleg — to je ; vse, kar rabim, potem ga imamo čisto pod kopitom. Ali ni to dosti bolje, nego da bi ubogo dere ugonobili, kar je še nevarna stvar; in še izguba za nas povrhu." "In kedaj pojdete na delo?" je vprašala Nancy, da je pre-stregla hrupen izbruh gospoda Sikesa, ki se mu je gabilo Faginovo hlinjeno človekoljubje. "Saj res", je rekel Žid, "kedaj s ji: lotite, Bili?" "S Tobyjem sva se dogovorila za pojutranjem ponoči", je odgovoril Sikes čemerno, "če mu ne pošljem drugačnega glasu." "Dobro", je dejal Žid; "ravno mlaj." • "Je," je potrdil Sikes. ".Le vse nared, da se bera pospravi, je?" je prašal Žid. Sikes je prikimal. "In radi —" "O, vse je nared", ga je i prekinil Sikes. "Nič se ne brigaj za podrobnosti. Najbolje bo, če pripelješ fanta jutri večer; eno uro pred dnevom se odpravim na pot. Potem pa jezik za zobe in topil-nik nared! To je vse tvoje delo." Po kratkem razpravljanju, ki so se ga udeležili vsi trije, so dokončali, da pojde drugi dan v mraku Nancy k Židu po Olivera; kajti Fagin je razumno opomnil, če bi se hotel proti podjetju kaj krčiti, da pojde pač najrajši z deklico, ki se je zadnjikrat potegnila zanj, rajši nego s kom drugim. Tudi so slovesno sklenili, da pre- ide za nameravanega pohoda voljo Oliver v brezpogojno varstvo in oskrbo gospoda Williama Sikesa; in nadalje, da sme ravnati Sikes z dečkom tako, kakor se zdi njemu prav, in da ni odgovoren Židu za nikako nezgodo, ki bi se utegnila dečku pripetiti, niti za nikako strahovanje, ki bi se mu zdelo potrebno; to se razume, da mora, radi veljavnosti pogodbe, vse Sikesove podatke, ko se vrnejo, potrdili in podkrepiti v vseh važnih posameznostih zali Toby Crackit s svojim pričevanjem. Ko so se pobotali za te točke, se je začel gospod Sikes neusmiljeno zalivati z žganjem, zraven pa je vihtel svoj navor na kaj vznemirljiv način; hkrati je rulil zelo nemu-zikalne odlomke pesmi, pod-mešane s surovimi kletvina-mi. Naposled, v najvišjem oduševljenju za svojo obrt, je tiščal in silil, da mora razka-zati svoj zaboj z orodjem za ulome; a komaj je z njim pri-rogovilil in ga odprl, da bi razkladal bistvo in lastnosti raznega orodja, ki je bilo v zaboju, in osobite lepote ustroja, kar /2 zvrne na tla kakor snop; kakor je treščil, tako je zaspal. "Lahko noč, Nancy", je rekel Žid in se je omotal, kakor prej. "Lahko noč." Oči so se jima srečale, in Žid jo je pozorno ogledoval. Prav nič se mu ni umikalo dekle. V tej stvari je bila zanesljiva in zvesta, kakor je njogel biti samo Toby Crackit. Žid ji je želel še enkrat lahko noč, dal, ko se je obrnila, po tleh razprostrtemu gospodu Sikesu nasV.rivoma brco, in je odtaval po stopnicah. "Zmerom ista pesem!" je mrmral Žid domovgrede sam s seboj. "Najhujše pri teh babah je, da jim vzbudi vsaka figa kako davno zabljeno čustvo; in najboljše pri njih je, da ne traja nikdar dolgo. Ha, ha! Moža proti otroku, za mošnjo zlata!" S takim zabavnim modrovanjem si je kratil čas gospod Fagin, ko je korakal po blatu in mlakužah proti svojemu mračnemu brlogu, kjer je Lisjak še vedno čul in čakal ne- strpno, kdaj se vrne. "Ali Oliver spi? Govoriti moram z njim", to je bila njegova prva beseda, ko sta šla po stopnicah. "Par ur že", je odgovoril Lisjak in je odprl vrata na ste-žaj. "Ttikaj-le." Deček je ležal v čvrstem snu na borni postelji na tleh; tako bled od strahu, žalosti, zatohlega zapora, da je bil kakor smrt; a ne smrt, kakor nas gleda izza mrtvaškega prta in iz krste, nego v podobi, ki jo kaže, ko je življenje komajda izginilo — kadar je splavala mlada, nežna duša trenotek prej proti nebu, in težki zrak sveta še ni imel časa, o/kruniti s svojim dihom minljivega prahu, ki ga je ona posvečevala. "Ne sedaj", je dejal Žid, in se je potihoma obrnil. "Jutri — jutri!" 20 POGLAVJE. Oliver izročen gospodu William Sikesu. Ko se je Oliver zjutraj prebudil, se ni malo začudil, ker je zagledal poleg svoje postelje par novih čevljev z močnimi, debelimi podplati. Odkon-ca je bil tega odkntja vesel, nadejaje se, da mu znani to odrešenje ;a take misli so se mu hitro razprhnile, ko je sedel sam z Židom pri zajtrku; ta mu ie naznanil v tonu, ki ga je že sam razburil, da bo moral drevi na stanovanje Billa Sikesa. "Pa — pa — bom tam ostal, sir?" je prašal Oliver straho-ma. "Ne, ne, dragi moj; ne boš ostal tam", je odgovoril Žid. "Mi te ne bi radi izgubili. Nič se ne boj, Oliver, se boš že spet k nam vrnil. Ha, ha, ha! Mi nismo tako kruti, da bi te poslali stran, dragi moj. O, ne, ne!" Starec, ki se je ravno sklanjal nad ognjiščem in pražil kos kruha, se je obrnil pri teh rogajočih se besedah, in se je hihotal, kakor da tobože ve, kako bi bil Oliver vesel, ko bi le mogel stran. "Kajneda", je rekel Žid in pilil z očmi v Olivera, "kajneda bi rad vedel, zakaj pojdeš k Billu — e, ljubček moj ?" (Dalje prihodnjič) Cleveland Orchestra NIKOLAJ SOKOLOV, vodja Cetrlek, 15. aprila, ob 8:15 /v. Sobota, 17. aprila, ob 2:30 pop. Soiistinja ELISABETH RETHBERG *— Vstopnice 50c in več pri Dreher's Zaključni ljudski koncert Public Hali, nedelja, 18. aprila, ob 8. zv. GODBA MNOGIH DEŽEL Francoske, ruske, angleške, nemške, norveške, češke, laške in amerike kompozicije. Vsi sedeži rezervirani — 25 in 50c pri Drehcr's, 122G Huron Ud. Dobite jih tudi v naem uradu. v- v -v --fr IZREDNA DELNIŠKA SEJA. Direktorij S. N. DOMA v CLKVELANI), OHIO sklicuje izredno delniško sejo delničarjev Slovenskega Narodnega Doma na to* rek dne 20. APRILA, 192(5. vSKJA se vrši v Avditoriju, ter sc prif-ne točno ob 7:30 zvečer. Na tej t.eji se bodo predložile ponudbe glede novega posojila, ter se bo tudi ukrepalo o kampanji. VSE delničarje in '/.astopnike društev se pozivlje, da se vdeleže te izredne seje ter s svojo navzočnostjo pripomorejo do dobrega financiranja S .N. DOMA. Bratski pozdrav, W L. Medveshek, tajnik-poslovodja. ■ |^wm>Mittm»»tiiiiiii»iniiii»i»iii>»»ii»»»nnuwu»»»ni»»t:i»»ii»»»iiiUjg) »j.*, i NASA VLOŽNA KNJIŽICA JE VAŠ KAPITAL. NABAVITE SI JO. VLOGE NA SPECIAL INTEREST ACCOUNT obrestujemo po 4% pričenši s prvim vsakega meseca. frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York, N. Y. J® FRANK J. LAUSCHE, ■■ od%)*1niK Čez dan se oglasite na: 10,19 GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih zvečer od 6:30 do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENUE. Tel. na domu: Randolph 7510 Tel. v mestu: Main 6530 0 <> 1 <► $ 0 $ 1 o HRANITE DENAR. KADAR IMATE PRILOŽNOST, pridite k meni po lepo obleko za vašega sina. Zakaj hodite v mesto. kjer morate več plačati za obleko kot pri meni. RAVNO SEDAJ imam veliko zalogo lepih oblek z enim dolgim, in z enim kratkim parom hlač. Jako poceni in jako trpežne. PRIDITE K NAM po lep slamnik, sedaj jih imamo v zalogi za vse matere in, za vse njih hčerke. ZAKAJ MISLITE, da bi hodile v mesto po vaše pomladanske suknje, ko imam jaz v zalogi ravno take, pa dosti cenejše. Zakaj ne varujete vašega denarja, kadar imate priložnost. Ravno tako lahko prihranite denar, kadar potrebujete novo obleko za vas ali za otroke. PRIDITE K NAM, kadar rabite lepo belo obleko za deklice za obhajilo ali birmo. Imamo tudi blago na jarde za lepe obleke. Vsakovrstno spodnje perilo dobite pri nas, za moške, žene, fante in dekleta ter otroke. Ne pozabite, kaj ste čitali, ker je resnica. Sa vam priporočam Anton Anžlovar 6202 St. Clair Ave. O % j % Ustavite kašelj! Rabite naš White Pine in Cod Liver extract! Je jako blagodejen za odpomoč proti kašlju, prehladu, bronhitis, prehlad v grlu ali zoper hripavost. Poskusite 50c steklenico Krivan'« White Pine Syrup z Cod Liver extract, kot uspešno zdravilo za mlade in stare. Naprodaj dobite samo pri nas: Krivan Drug Co. 3456 E. 93rd St. 8002 Uiw'on Ave. CLEVEI^AND, O.