• Goriški list« izide vsako ssedo in soboto zjutaj. — Uprava uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47 • Telefon štev. 291	1	glasi
se zaračunavajo po ceniku. - Knčun pri Cassa di Kisnermio Gorica.
Gorica, dne 16. septembra 1944.
Za mesto Gorica in Irst: posamezna številka 0.50 lir, polletna naročnina 26. lir, celoletna 52,— lir. — Izven mesta Gorica in Trst: posamezna številka ).— lira, polletna naročn. 47.— lir, celoletna 90.-
Za vsako ceno! In potem ?
SRDITI OBRAMBNI BOJI NA VSEH FRONTAH
Uničena mostišča na Albertovem kanalu, Amerikanci napadajo pri Eupenu
Gorica, 15. sept. - V. R. -
Trst, dne 14. sept.
(-eeoj) Naravno je. Razumljivo in jasno. Svet si želi konca vojne — želi si ga mali človek, ker ga breme vojne že strašno teži, želi si ga mala že-nica, ki že mora postoteriti svojo podjetnost in trud, da preskrbi družini nujno potrebno. Želi si ga delavec, u-radnik, upokojenec, vojak — vsak. In želijo si ga tudi politiki in državniki, vsi vodilni možje Evrope in sveta. Ta že' lja je naravna in nihče je ne bi smel kritizirati, a tudi ne izrabiti v svoje več ali manj umazane politične svrhe. Ta želja je sveta in neoskrunlji-va! Je li pa v skladu z razumom, ako degenerira v željo
— kakor je v zadnjem času postala pri velikanski večini
— željo po miru za vsako ceno, pod vsakim pogojem?
Svet si želi miru — sprejel pa bi danes tudi premirje, vsaj mali človek in človek, ki bi mu premirje zamoglo služiti, oziroma služiti njegovemu političnemu programu. Bi li pa to premirje zamoglo služiti sploš-nosti? Premisli li vsakdo, ki si želi miru za vsako ceno, da bi ta mir moral značiti le premirje? Je li kdo pripravljen v bližnji bodočnosti zopet nastopiti križev pot, samo da danes, takoj, pride do miru? Miru za vsako ceno?
Sovražna propaganda, in tem ne menimo le svetovno sovražno propagando — nam pričaruje pred oči omamno možnost takojšnjega konca vojne. Sicer nam pričaruje to možnost že nad leto dni in vojna vseeno še vedno divja, toda v teh trenutkih se človeku zdi, da je vendar nekaj na stvari, da se vendar na obzorju kaže nekaj, kar sliči za-željenemu miru in zato človek toliko bolj upravičeno in bolj močno želi tega miru in noče več pustiti razumu prave pro-stosti. Nočemo oporekati možnosti bližnje odločitve. Vsa znamenja kažejo, da se ta bliža. Hočemo le svariti pred u-sodepolno zahtevo po miru za vsako ceno, pod vsakim pogo-jem! Največji nesmisel in najusodnejša napaka človeštva bi bila, da izsili iz dogodkov mir, mir za vsako ceno!
Pravzaprav bi ne smelo biti niti potrebno, pojasnjevati vzroke te naše trditve. Je li vojna dosedaj kaj odločila, kaj sklenila, kaj napravila? Je li rešila samo eno vseh svetovnih problemov, ki bodo v bo- i dočnosti merodajni za življe- j nje narodov in posameznikov? Je li politični položaj sveta doživel že take spremembe, da bi se zamoglo smatrati, da je vojna svojo nalogo že o-pravila? Kajti ni mogoče tajiti, da ima tudi vojna svojo nalogo, zelo važno nalogo, tako važno, da zanjo človeštvo žrtvuje potoke krvi svojih najboljših predstavnikov. Res je, da že konec sam avtomatično prinese sadove vojne, kakor eksplozija projetila, ki dovrši nalogo topa in strela. Toda to še ni dovolj. Preveč vprašanj še ni bilo rešenih in ako bi sc ustavili pri današnjem položaju, ne bi tudi tako kmalu bilo rešenih. Politične strasti, ki so v zadnjih dneh
dosegle nekak diapason, bi ustvarile povsem lažen položaj, ki bi po iztreznenju dovedle do nove katastrofe, ker bi strašno razočaranje človeštvo bolj teplo, kakor nadloga vojne same. Trenutni položaj je pa tudi vstvaril take politične pogoje, ki najdejo le v tem položaju svojo upravičenost in nimajo pravice, doživeti konca te vojne, ker bi sicer doprinesli človeštvu toliko gorja, da bi vojna v primeri z njim bila nekaj blagega. Bojujoče se sile so le zelo rela tivno oslabele, po dolgih petih letih vojne — torej bi bile takoj pripravljene za nov na stop, ki bi bil neobhodno potreben, ker se svet mora ure diti, ako se hoče priti do trajnega miru, ki je čioveš* /V-neobhodno potreben. Zato jf želja po miru za vsako ceno nekaj blaznega in kdor agitira za takojšen mir, po vsakim pogojem je zločinec. Svet mo ra prestati to strašno bolehen, ",iora prestati to grozno kr.zo, sicer e izgubljen. Mnog. ;i politikom, katerim je t:-,k v zadnjih časih zadel zel^ primerno ime — podzemci bi bil mir pod temi pogoji mlm r.a vodo toda svet mora ”«■ deti, da ta njih želja pomeni izrabljanje trenutnega položaja oslabljenja, da se uresniči en politični program, ki bi v normalnih razmerah ne imel nikakega upanja na uspeh, kajti ideja, ali program, ki za-more upati na udejstvitev le
v	danih in skoro vedno obupnih razmerah, ne more nikako odgovarjati resničnim težnjam človeštva. Beda in obup še nikdar nista bila dobra svetovalca. Nad ljudstvom, ki ga tare beda in obup je pač lahko gospodovati in baš to je dokaz, da se s takim propagiranjem hoče izrabiti ugoden trenutek in prijeti potem človeštvo za grlo, ko ne bi bilo več pomoči zanj.
Zato treba, da vojna sledi svojemu toku, da pride do zaključka, ki bo v resnici privedel do miru in ne do premirja, ako hočemo, da bo nov svetovni red v resnici odgovarjal interesom človeštva, ^olezen mora na žalost iti preko te strašne krize, da bo premagana, sicer bomo morda za kratek čas zopet oživeli, a potem bo padec mnogo hujši. Predvsem pa se je treba čuvati pred prenagljitvijo in v teh usodepolnih časih ne vdati se na nikak način politični agitaciji, ki izrablja te trenutke, ako se nočemo za večno kesati te naše prenagljenosti. Ni še zmagovalcev v tej vojni in i ne premagancev — Nemčija stoji še vsaj tako trdno kakor njeni nasprotniki, orožje go vori še na vseh frontah, zato je vsaka agitacija v enem ali drugem smislu popolnoma ne smiselna, ako ne naravnost zločinska. Te besede veljajo sedaj posebno našemu narodu, ki je sicer prebolel svojo hudo nostranjo krizo in se bori s posledicami te strašne bolezni, a še ni prebolel skunne krize človeštva, ki je zanj ravno tako važna, kakor njega obstoj. Narod naj pazi, da ne zaide iz začrtane poti, ki je za nas samo ena — desno in levo
Četudi bi rada sovražna propaganda dokazala svetu, da temu ni tako, vendar se položaj na frontah v zadnjem času ni bistveno izpremenil. Fronta na zapadu sicer še vedno valovi in se spreminja, ker je v fazi ureditve, vendar pa je izgubila ves značaj premi-kovalne fronte in polagoma izgublja tudi značaj elastične ga bojišča. Vse to sc dogaja navzlic izredno hudemu naporu Amerikancev, ki pri Eupenu hočejo prodreti za vsako ceno, dočim Kanadci forsirajo prehod Albertovega kanala in kanala ob Maasu in Šeldi. To-da nemška hramba je sedaj nastopila zelo trdo. Četudi se še tupatam nemške čete umikajo, vrše to popolnoma načrtno in ne da bi pri tem žrtvovale velikega ozemlja kakor v teku zadnjih tednov. Le ob obeh straneh Nancy-a je sovražniku dano da polagoma napreduje, kar pa v tem področju z ozirom na splošno stanje zapadne fronte ni velike strategične važnosti. Skupine, ki so tekom operacij zadnjih dni bile obkrožene, si polagoma izvojujejo izhod iz pasti, ki so jim jih mislili staviti Angloamerikanci. Baš te dni so se te skupine pri Neuf-Chateau oprostile sovražnih klešč in se priključile zopet armadi. Pri Vescul-u je sovražnik imel izredno težke izgube. Tudi trdnjave ob Ro-kavskem kanalu in na atlantski obali prizadevajo sovražniku krvave izgube. Tako Calais, Boulogne, Brest in ob izlivu Gironde.
I udi v Italiji se sovražniku zopet zelo mudi. Pričel je z izredno močnimi napadi na severu Pistoie in Lucce in tudi na severu Firenc. Vsi napa-
^iv1 rvi>,#ri,r    -in^
.je prepad — mi smemo le naprej, skozi vse bolečine sedanje vojne, ki našemu narodu niso nkakor prizanesle in mu zasekale mnogo hujše rane, kakor mnogim drugim, naprej do popolnega narodnega preporoda, brez katerega ne moremo vstopiti v veliko družino evropskih narodov. Pot do tega preporoda je jasna. Nje mejniki so narodna kultura, narodne tradicije, njega izobrazba in pri nas primorskih Slovencih njega življenje , sploh. Zato moramo mimo vsega ki nas skuša zavesti » te poti, mimo internacijonali-zma, ker smo premala kapljica v neizmernem morju, in mimo vseh novotarij, ki jih ne razumemo in ne smemo razumeti, ker ne odgovarjajo zahtevam našega obstoja. Vojna bo končala, ko bo prišel čas, da konča, niti trenutek prej. Nikaka agitaciia ne more nri čarati zgodnjejšega konca vojne in to je tudi nrav. Zamorfi pa vstvariti škodljivo psihozo vznemirjenja. Zato bodi ta
di so bili odbiti do par krajevnih vdorov, ki so ostali brez posledic.
Tudi vzhodna fronta ne nudi bistvenih sprememb, razen južnega dela, kjer trenutno ni merodajen vojaški temveč politični položaj. Jasno je, da mora vplivati nov politični položaj na potek vojnih dogodkov, posebno v Romuniji in na Bolgarskem. Vendar pa se tudi že tam kaže nekaka težnja do stabilizacije front, razen na skrajnem jugu, kjer skušajo sovjeti prodreti do Črnega in Egejskega morja na eni strani in čez Sedmograš-ko proti Ogrski na drugi. Dočim imajo v težnji proti jugu Sovjeti nekam lažje delo, baš radi politične zmede, se njiho-
vi	napadi na Sedmograškem razbijajo ob trdi nemško-ogr-ski hrambi. Severni del vzhodne fronte ne nudi ničesar novega. Boji okolu Varšave, pri Sanoku in Krosnu so vedno na isti točki. Sovjeti so vdrli v Prago pri Varšavi, kjer se vr-še poulični boji. To je edini uspeh Sovjetov tekom zadnjih dni. Seveda pri tem izgubljajo neverjetne množice oklepnikov.
Kakor jasno, se vsem sovražnikom Nemčije in njenih zaveznikov vedno bolj mudi. Priznati moramo, da ne tratijo časa, treba pa bo videti, ako so pričeli svoje napade še o pravem času. Ako se pomisli na nedavne Churchillove besede: »Vojna mora končati tekom te jeseni, sicer. . .!« Tragično je dejstvo da ni dopolnil svojih misli in ta njegov sicer pojasnjuje toliko stvari
—	tudi besne napade na evropsko trdnjavo. Toda ure, j dnevi, tedni in — meseci še tečejo ....
■	‘m* i '	1	i	i	——> i _
naš članek svarilo. Priznavamo vsakomur pravico in upravičenost do želje miru in mi sami si ga želimo, kakor vsak drugi. Toda ne za vsako ceno, pod vsakim pogojem! Tudi za naš narod je sedaj prišel čas; da vzkliknemo z našim gori-škim slavčkom:
»Le vstani, borni narod moj, Doslej v prah teptan!
Pepelni dan ni dan več tvoj! Tvoj je vstajenja dan!«
Hočemo pa resnično vstajenje in to je mogoče le v resničnem miru, ki naj ozdravi vse rane človeštva. Na vsak način, za vsako ccno pa je treba preprečiti, da v miru, za katerega agitirajo podzemci, najdejo isti možnost, da po. tem v groženj polnem premirju, brskajo po še odprtih ranah človeštva in ustvarjajo, ako se jim udejstvitev njihovega političnega programa ne posreči, predpogoje za nov spopad med narodi. Ker ta je njihov cilj!
»Cavete, amici, latet anguis in herba!«
Lasten dom za vsako družino
Zmotili so se in se še motijo različni krivi preroki, ki napovedujejo, da se človeštvo vedno bolj spreminja v brezoblično maso, v eno samo skupno število med seboj si sličnih bitij, ki postajajo brca volje, le postavka v neskončni množici, ki mislijo tako in hočejo, živijo tako, kakor hočejo le redki izbranci, kakor jim to ukazujejo višje volje in višji interesi. V tem prizadevanju, ponižati človeštvo na trumo brezodlične slepe in slepo u-bogljive množice, ki je le orodje v rokah drugih, ste si mednarodni kapitalizem in komunizem tako slična, da skoraj ne vidimo nikjer razlike med njima in tudi v končnem namenu ne: oba ponižujeta človeka, uničujeta družino, oba gradita na milijonih in milijonih človeških žrtev in obema je cilj čim večje gomiljenje kapitala, to se pravi moči in o-blasti, le s to razliko, da kapitalizem stremi za nagomilje-nje kapitala v roke nekaj desetih tisočev ali še manj, komunizem pa v roke brezdušnega državnega birokratskega aparata — oba brez ozira na potoke krvi, solza in potu, ki jih tako prizadevanje zahteva.
Glavna ovira tem brezdušnim stremljenjem pa je družina in to hočeta uničiti ali vsaj razdreti oba, kapitalizem prikrito, ker mu je na poti in ker zahteva oženjeni delavec večjo mezdo — zato hoče zasužnjiti še ženo — in pa komunizem, zadnji še celo iz svojih' zmotnih načel o »nemoralnosti družine«.
Hrbtenica družine pa je lastni dom. Zato je najbolj zdrava družina tam, kjer je družina na svojem, v lastni, čeprav zadolženi hišici, to je na kmetih. V resnici je lepša in bolj prijazna še tako skromna kmečka bajta, kakor pa odurno delavsko stanovanje v kakšni velemestni stanovanjski kasarni. Tako kapitalizem, kakor komunizem pa ljubita stanovanjske kasarne. To vidimo pri nekaterih podjetjih celo na Primorskem. Kapitalizem se pri tem izgovarja, da mu je bolj »ekonomično« graditi velike stanovanjske bloke, komunizem pa kar odkrito priznava, da stremi pri gradnji velikih stanovanjskih blokov, — kjer jih je utegnil zgraditi, na primer v Moskvi
—	pri vsem po uničenju družine, po izenačenju in po — lažji policijski kontroli nad bitjem, žitjem in mišljenjem slehernega.
l udi avstrijski marksizem, dokler je bil na Dunaju na o-blasti, je z ogromnimi stroški gradli prave stanovanjske trdnjave za svoje pristaše, prav ia istih načel.
Toda človeštvo se že krepko upira temu splošnemu izenačevanju, temu uničevanju volje in osebnosti posameznika, zatiranju družine in temu vtikanju v stanovanjske ječe, pa naj te tudi imajo centralno kurjavo in plin in naj bodo še tako v središčih prometa in blizu delavnic. Sodobni človek že gleda za lastnim domom, za lastno hišico, za svoj do-
mek, kjer bo na svojem s svojo družino. Prav za prav je to stremljenje že staro, toda organizirano je bilo le malokje. Na čast zadružništvu, zlasti krščanskemu, moramo povedati, da je to prvo razumelo. Kdor je bil kdaj na primer \ Ljubljani, je občudoval krasno predmestje Rožno dolino, ki je »rožna« v pravem smislu besede. To je eno izmed velikih del očeta slovenskega zadružništva pok. Janeza Ev. Kreka. Z malimi sredstvi, skoraj brez denarja, toda z lastnim napornim delom so pred dobrimi 40 leti slovenski delavci, železničarji in drugi in s pomočjo svoje stavbne za- | druge, ki so jo osnovali sami, : izsušili velik močviren travnik, ki ni poprej donašal skoraj nič in na njem pričeli gra- j diti lepe enostanovanjske, tu- i di dvostanovanjske hiše in j jih v teku let tudi izplačali. ! Danes so okoli teh hiš krasni sadovnjaki, zelenjadni vrtovi, celo krompir pridelajo neka' tcri za vse leto in to so same delavske družine, sedaj seveda že last drugega rodu. Takih cvetočih delavskih naselbin, po večini delo zadružnih naporov, je po slovenski zemlji ,več, največ okrog Ljubljane in po tej vojni nam bo morala biti Ljubljana tudi v tem oziru zgled.
Prav v sedanji vojni se kaže, koliko je vredno delo na vrtu, ko ima gospodinja vse zelenjave doma dovolj in včasih celo krompirja ter sadja. Delo na vrtu razvedri moža bolj, kakor pa sedanje in kvar-tanje v beznicah in družina, ki dela ob svojih prostih urah na vrtu, je srečna, je zadovoljna in je tudi v skrajnih stiskah za vsak slučaj neodvisna od samovolje kapitalizma. Prav to pa ne gre v račun ne kapitalistu. še manj pa komunistu, ki zasmehujeta to drobno zadružno, toda koristno delo, to malo »vrtnarstvo«. Kako srečna bi bila dandanes vsaka mestna gospodinja, ako bi imela kak košček vrta, celo tu v Gorici, sredi same vrtne dežele!
Moderne države spoznavajo pomen takih enodružinskih domov z vrtovi. Podpirajo gradnjo takih naselij, bodisi s posojili, z garancijami, s po* speševanjem stavbnih zadrug. Načela pri ustanavljanju takih domov so predvsem ta: Delavec ali uradnik, ki si gradi svoj dom, mora imeti vsaj to-liko prihrankov, da plača zemljišče, na katerem naj stoji njegov dom. Gradivo in delo mora biti izvršeno na zadružni podlagi in v vzajemnosti. Novi lastnik mora tudi z lastnim delom, kolikor ve in zna, sam delati pri gradnji svojega doma. To ga pride stati cene-
je in več ljubezni bo potem imel do doma. Tudi razne socialne ustanove, kakor zavarovalnice, zavarovalni, pokojninski fondi in slično morajo taka stremljenja pospeševati, saj je lasten dom ena najbolj zanesljivih pokojnin na stara leta. Novi dom mora imeti vse potrebne pritikline in vsaj tri družinske prostore:	sobo	za
starše, sobo za dečke in sobo za dekleta, po potrebi pa še več. Vrt mora biti vsaj toliko velik, da pridela gospodinja na njem vso potrebno svežo zelenjavo. Oddaljenost od središč mesta in od delavnic
dandanes nima tolikšne vloge, spirčo dobrih cest, razvitega kolesarstva in drugih prometnih sredstev, ki se bodo po vojni še stopnjevale. Kaj pa je dandanes komu, če stanuje v sredi mesta, na slabem zraku, kjer si še otrok ne upa spustiti za hip iz stanovanja ali pa če stanuje na svežem zraku dva, tri kilometre zunaj, sredi vrtov!
Med obnovitvenim programom našega naroda po vojni mora stati tudi geslo: Vsaka družina imej svoj lastni dom!
Ir.
Pe Gaull° rasorožuie partiia^e
Položaj v Franciji
»Yorkshire Post« pravi, da je danes ena od največjih nevarnosti za francoski narod njegova mladina. Leta in leta se je na stotisoče francoskih mladih ljudi udejstvovalo pri terorističnem početju; postali so pustolovci, ki jim ni več za nobeno pravo delo.
Ameriški vojni poročevalec Miller ugotavlja, da se za lepim pročeljem francoskih patriotov (tako imenovanih »ma-auistov«) skrivajo dobro or ganizirane roparske tolpe, ki terorizirajo cele predele, kakor n. pr. visoke Savoie. Tvorijo jih pobegli zločinci, ki brezobzirno vse požigajo, v prvi vrsti vasi, manjša pode-želna mesta in samotne kme-ti ie. (To so vredni bratci naših »osvoboditeljev« — r>o lastnem zavezniškem priznanju.)
Švicarski časopis »La Revue« .ie noslal posebnega poročevalca v sosedne savojske gore. V niedovem poročilu se bere med drugim:
»V trenutku ko zapuščam Evian. vidim, kako razobešajo sovjetsko zastavo poleg fran coske in zavezniških. Ko sem prišel v Thonon, sem ooaz>l, da so se bili pravkar odigrali »veliki« dogodki. »Rdeča brigada«, sestavljena iz roparjev, tatov in morilcev vseh mogočih dežel, je bila mesto zasedla in ga je po oplcnitvi trgovin ravno zapuščala. Kri je tekla v potokih«.
Po poročilih iz Lizbone presega teror v »osvobojenih« predelih Francije vse, kar je doslej doživel Alžir. Preden so vkorakale angloameriškc čete, so komunistični maqui-sti ponekod docela iztrebili vso inteligenco. Njihovo početje je šlo brezobzirno po načrtu: celo marsikaterega kot degaullista znanega meščana so ustrelili, češ da ie reakcionar.
Dejstva in ugotovitve
Švicarski list »Le Democ.ra-ie« poroča, da v Franciji doživljajo zopet grozovite čase francoske revolucije in da de Gaullova preka sodišča premočno spominjajo na revolucijske tribunale iz leta 17%. Časopis piše dobesedno: »To ponovno oživljenje revolucijskih tribunalov iz jakobinskih časov je do danes .najbistvenejši izraz vladne sposobnosti generala dc Gaulla. Kam vodi de Gaullovo delo, je vidno iz tega, da ne nastopa dc Gaulle samo proti onim, ki so v času nemške zasedbe sodelovali z Nemci, marveč, da nastopa tudi proti onim, ki so kot »podtalno gibanje« ali »makiji« opravljali delo dc Gaulla > času, ko se še on ni upal priti v Franci jo. Danes pa skuša de Gaulle, kakor javljajo inozemski poročevalci, razpustiti ali sprejeti te elemente v redno vojsko, ncglcde na to ali so to makiji ali pa člani kake druge uporniške skupine. Pristaši teh pokretov pa zopet izjavljajo, da ne bodo nikdar položili orožja, ker pripada de Gaulle oni kategoriji Francozov, ki so bili leta 1940. odgovorni za poraz.«
Iz Berna poročajo, da je general de Gaulle dal upravitelju mesta Pariza generalu Koe-nigu kot prvo nalogo, da razoroži vse pripadnike tolp in jih skuša organizirati v redni vojski, ki bo poveljevana od rednih oficirjev.
Političen položaj je povsem zamotan. De Gaulle hoče sc daj ustanoviti četrto republiko. Komunisti izvajajo vedno večji pritisk na de Gaulla in že zahtevajo zvišanje državnih plač za 50 od sto. Nadalje zahtevajo v vladi več mest. Nasprotno dc Gaullovim odredbam poskušaio komunisti v vsakem kraju, ki so ga »o-svobodili« Amerikanci, ustanoviti lastno politično in u-pravno organizacijo.
„Radijski govor kraljice Marije“
Zadnjič smo poročali o čudnih sredstvih komunistično propagande, ko je na pr. govorila neka Pepca v Zdenski vasi na Dolenjskem — in st? v dolenjskem narečju izdajala za jugoslovansko kraljict» Marijo. V zabavo našim čita-teljem ponatiskujemo še naslednje podrobnosti iz ljubljanskega »Slovenca«:
Dne 3. oktobra 1943. je bil miting v Zdenski vasi v gostilni Širumbelj. Po mitingu so napovedali govor jugoslovanske kraljice-matere Marije. Za ta govor so radijski sprejemnik primerno »jačili«, kakor so rekli. — Pa nek neumen deklič je opazil, da so v radio vtaknili poleg električne žice tudi telefonsko, tisto, ki je bila napeljena v hišo Štup-nikove Rozale, kjer je bil telefon. »Kraljica« je spregovorila: čudno domač je bil na glas, beseda čisto dobrepoljska. In nalašč za Dobrepolje je govorila. Hudovala se je na »belo gardo« in prosila ljudi, naj vendar komunistom kaj boljšega kuhajo, ne le repo in kolerabo. Ljudje bi bili še kar verjeli da ni nek paglavec odkril v Štupnikovi hiši »jugoslo-vansko kraljico, ki je telefo-I nirala v zvočnik. Bila je to Štupnikova Jožefa, simpatizerka OF. Oh ti paglavec, da si. vse pohvaril. (Poročali v »Slovencu« z dne 28. januarja 1944.)
Tako je naše podeželsko ljudstvo že pred enim letom spoznalo vrednost in »pristnost« komunističnih, »radijskih govorov«. Naj bi govoril za komuniste kdor koli, no ben slovenski kmet ni več tako neumen, da bi verjel v pristnost takih govorov, saj ve, da so komunisti v širjenju svojih laži zares iznadljivi, ker so tudi zares — brezvestni — Edino kak ljubljanski gospodek, ki se ima za najbolj brihtnega na svetu, nasede otročjim komunističnim trikom in s tem seveda javno manifestira svojo »brihtnost«.
Socialnost komunističnih voditeljev v praksi
Še zmerom imamo med nami gospodo, ki se ne naveliča dokazovanja, da se bo treba s komunizmom pobotati, ne spomni se pa, da bi bilo prav in pošteno, če bi se poprej pravično pobotala s tistimi, ki so jo pomagali spraviti na konja. Še zmerom slišimo o advokatih, ki imajo svo-
jo posebno socialno moralo do personala. Še zmerom se šopirijo med nami trgovci, ki jim uslužbenec ni človek. Še zmerom srečujemo obrtnike, katerih nameščenci ne morejo s svojimi prejemki ne živeli ne umreti.
Hočete dokazov? Samo štiri imena iz obilice tistih, ki imajo zmerom polna usta o kompromisu s komunizmom, socialnega kompromisa jim pa nikdar ni bilo mar imena njih, ki so šli v ho*fo delit slovenskemu narodu socialno »pravico«, doma, v lastni hiši, je na niso hoteli poznati.
Dr. Lado Vavpetič, eden od naših najbolje služečih advo-ktaov, danes član vrhovnega plenuma OF, je imel do lanskega poletja v Ljubljani razkošno stanovanje in avto, svoji uradnici je pa šest let plačeval reci in piši po 300 din na mesec;
Dr. Darko Černej, danes notranji minister OF, je eni svojih uradnic plačeval po 250 lir na mesec in šele dva meseca, preden ie šel v hosto »osvobajat« slovenski narod, ji je zvišal na 350 lir — kljub temu, da je znašal zakonito ugotovljeni eksistenčni minimum 592 lir na mesec;
Dr. Boris Puc, danes rdeči »sodnik« na Goriškem, je i-mel v službi uradnico, ki ji je skoraj dve leti plačeval po 400 din na mesec;
Dr. Maks Šnuderl, danes član vrhovnega nlenuma OF, je leta 1939, vzel v službo u-radnico in ji plačeval 400 din na mesec.
(»Družinski tednik«).
»Goriški list“
v vsako našo dnjžino! John Scott o sovjetih
Bern. Nekateri švicarski listi prinašajo odlomke knjigo ameriškega časnikarja Johna Scotta. Ta Amerikanec namreč piše o narodu, ki mora krvaveti, jokati in zmrzovati, o deželi, v kateri stradajo milijoni in v kateri so postavljeni tisoči pred vojno sodišče in ustreljeni. Dobesedno piše: »Sovjetska zveza se nahaja že od leta 1934 v vojni in narod je trpel, krvavel in plačal. Ljudje stradajo, tisoči so bili postavljeni pred vojno sodišče in ustreljeni«.
f"Ti
GOSPOD NUNC
Zdaj smo postali moderni in poznamo le monsignorje, dekane, in župnike, malokje kaplane, ker jih skoro ni. Narod po deželi pa je tudi' cerkvene osebe vključil v druž n sko skupnost ter jih naZ’\lj:« »gospod nune«, duhovne bo tre, ki so z ljudmi v nek.tkem duhovnem sorodstvu. Vsak duhovnik na Vipavskem, Krasu in Brdih, pa najsije bil Vkaren, kurat, župnik ali dekan, star ali mlad, odličen ali preprost je veljal ljudem za nunca, kakor je vsak odrasli moški Vipavcem še dandanes »stric« in vsaka odrasla ženska »teta«. Šele novejši čas je prinesel s seboj razlike: gospod, gospa in celo gospodična, kar se zelo smešno sliši zlasti starim ljudem, ki jim te »šinjorije« ne gredo v glavo.
Povezanost med ljudmi in prijetno družinsko obiležje so bili najlepši znaki starih slovanskih zadrug. Nikjer na Slovenskem se ni ohranil toliko družinske zavesti, kakor med Goričani. Izraz »nune« je ponekod na Goriškem še sedaj v rabi in pomeni isto, kar vipavska teta. Skupni prazniki, ki jim pravijo ponekod shod, drugod pa »šagra«, vaški ples na barjarju, koledovanje, fantovščine, vzajemna pomoč pri bendimi, košnja, slačenje turščice so še pred desetletji pričali v družinskem duhu, ki je preveval vso vas.
Najodličnejši osebi v vasi sta bila gospod nune in župan. Marsikateremu županu se je za malo zdelo, da ga po časti in znanju prekaša duhovnik. Do vidnih sporov, pa ni prišlo,
razen ponekod na Krasu, ker sta se obe vaški »oblasti« ravnali za božjem navodilu: Cesarju, kar je cesarjevega m Bogu, kar je božjega! izredna skromnost duhovnikov m priznana uvidevnost vaških županov sta preprečili poseganje v tuj delokrog, zato jc vsak nemoteno oral na svoji njivi.
Oba so spoštljivo pozdravljali: gospod nune s »Hvaljen Jezus!« in župana z »Dober dan!« Eno stvar so pa naši ljudje zelo zamerili duhovniku m županu: če bi bila namreč »previsoka«. Kar nič niso obrajtali nunca, če je šel mimo vinograda, travnika ali n.jive, pa ni voščil: »Bog daj srečo!« Nos se jim je povesil, če je prišel v hišo, pa je odklonil kozarec vina. »Fržmaga se mu!« tako so sodili, »pre-gosposki je!« Vkljub vsem o-pravilom takemu gospodu nuncu ni kazalo druzega, kot da je vzel svojo kuharico in
štolo, pa jo odkuril čimpreje iz vasi drugam. Se hujše pa je bila zamera, če ni gospod nune iz »uhernije« ponudil kozarec vina gospodarju, ki je prišel v iarovž. »Bog mu ga požegnaj!« so oponašali. »Nabrali smo mu ga, sprešali, nalili, pa ga je zabil v sod, da se ga niti za mašo ne privošči!« Takem duhovniku je v fari odklenkalo. Koka roko umiva!
To gostoljubje bi marsikdo štel za usiljivo. Če pa pozna mišljenje in dobro srce naših ljudi, jim tega ne bo štel v zlo. Takole so mislili možaki: »Ti si res gospod nune, imaš od Boga oblast. V cerkvi te moram poslušati in biti lepo tiho, četudi me s prižnice ob-delavaš. Pri krstu, birmi, spovedi, poroki in pogrebu — skratka: v cerkvi si ti na vrhu m jaz moram ubogati in ti biti pokoren. Prav je tako! Če pa ti prideš v mojo hišo ali v moj hram, si moj gost in jaz
sem gospodar. Zdaj sva vsaj na zunaj zamenjala vloge! Cc ti torej ponudim vina, ga pij, če ti odrežem kos turšičnega kruha, ga jej, ee te kaj vprašam, mi odgovori! Še celo vesel je bil gospodar, kadar se ga je gospod nune malo nasr-kal, pa ga je spremljal iz hiše. 1 akole je hudomušno razmišljal: V nedeljo in praznik, na prve petke in misijone, za procesijo in pogrebom me vodiš in spremljaš ti, danes pa, ko si moj gost, te spremljam in vo.dim jaz. Tudi jaz sem vsaj enkrat v letu na vrhu.« Bog ne daj, da bi duhovniku kdaj opočital ta kozarec! Še ponosen je bil, da se ni ognil njegove hiše in njegovega soda. Pa je tudi gospod nune razumel svoje farane. Vse hiše je obiskal, otrokom je prinesel podobic, materi in dekletom medaljic, fantom in go spodarju pa moško besedo. Pa tudi če ni ničesar prinesel, je bil vseeno dobrodošel. Le
IN
v
Z dežele nam pišejo
Z GORENJEGA POLJA
Odkar je začel izhajati Vaš list, ni še spregovorila svojo besedo o morilski OF Gore-njepoljska župnija, v kateri se je, kakor drugod, zaredil mrčes ki ga bo težko odpraviti: terenei. To so nevarna bitja: zvita, nevošljiva, grabežljiva. Kam je šel ves denar, ki so ga »oni« pobirali za »Rdeči križ« in za »uboge družine?« Tiste družine, ki jim je padel gospodar, kot prisilni mobiliziranec, pri partizanih, so morale same skrbeti, da se preživijo.
Ako si šel k terencem pro-sit, naj ti vendar kaj pomagajo z živežem ali denarjem, so ti tarna je dali »iz usmiljenja« osem krompirjev. Lahko si bil zadovoljen in zahvalil Boga. Še manj sreče si imel pri drugih »...kaj? ...kaj? Mi nismo nič, mi nimamo nič pri tem...« in začela se je prepirati in jadikovati »kaj vse si izmišljujejo ljudje! Mi nismo nič. To so ljudske kvante.
Moj Bog! Nam bo že On ponlačal to in druge krivice.
Jaz pa Vas vprašam terenei: ako Vi niste »nič« zakaj
IZ VIPAVSKE DOUME
Tovarišica! Naziv ki je po-stal marsikateremu poštene' mu zavednemu slovenskemu dekletu neprijeten, in vendar bi bilo želeti da bi si bile res vse tovarišice, ne sicer v službi mednarodnega komunizma, ampak v službi Boga in naroda. Ve ki ste vesele da vas naši največji narodni izdajalci Ofarski hlapci imenujejo svoje tovarišice, ali ste že pomislile koliko ste pripomogle k uničevanju našega naroda, z vašim nesramnim počet-tjem. Ženska ki je po naravi nežna, rahločutna, je zatajila svojo naravo in začela vihteti orožje nad lastnimi brati in se vlači po gozdu v sramoto poštenega slovenskega deple-ta. Pa tudi tiste ki delajo na terenu v službi OF koliko člo-veških življenj imajo na vesti: izdajajo v smrt svoje po-štene brate, ali pomagajo pri dejanjih, radi katerih gorijo naši domovi in so odpeljane v begunstvo cele družine in zakaj vse to? Mar res iz ljubezni do slovenskega naroda, ko so pa večina njih simpatizirala s Savojci, morda še ve-
potem je Vaš mož podpisoval dovoljenja tistim ki so hoteli iti čez hrib? Zakaj ste zbirali prispevke za bandite? Zakaj ste delali odbore za OF? Zakaj ste pisali grozilna pisma? Zakaj je Vaša hči nosila letake, delala propagando, slepila poštene in dobre mladenke, jih vabila v gozd, češ: naša mama je zelo zadovoljna, da grem jaz. A vendar ni šla, marveč je še naprej delala za morilsko OF? s tem da je vojakom (mongolcem) preskrbovala propagandnega materjala? To je samo par odlomkov iz Vašega gnusnega dela in ko bo prišel čas se bo odkrilo Vaše morilsko početje in vseh terencev, komisarjev in pomagačev iz Gorenje-gapolja, Anhovega, l-ožic, Go-lievice. Robidnegabrega, Deske!, Plavi.
Je še mnogo reči ki bodo prišle na dan ena za drugo in pričale proti vam, terenei! Takrat se ne bo več sodilo in obsojalo v »neki« hiši nri cerkvi ampak javno, pred ljudstvom. Narod vas bo sodil in obsodil.
rujejo da bodo radi tega za-služenja imele odlične službe po vojski; ko pa same pravijo in prepevajo da bomo vsi enaki, pa tudi ko bi bilo res, prav srečne bi se morale počutiti v takih službah pridobljenih z bratovsko krvjo.
Toda OF je že obsojena na smrt, narod sam bo sodil tiste ki so pomagali k njegovemu uničevanju. Primorska dekleta! Kvišku, pokažimo da tudi v nas ni zamrl narodni duh. ne, saj živi morda bolj kot kje drugje, saj nam ga niso morali zatreti zatiralci našega naroda.
IZ AJDOVŠČINE
Tudi v našem prijaznem trgu smo koj od začetka z veseljem pozdravili »Goriški list«, vedno ga radi čitamo in nestrpno čakamo nove številke; saj nam nudi to kar smo že leta pogrešali, namreč: domačega glasila v topli materinščini. »Goriški list« nam v popolni meri zadošča to, saj je lep in zanimiv nad vse priča-kovanje; zato naj bo četudi pozno pozdravljen v naši ^redi, z željo mnogega uspeha tudi v nadal je
Prvega septembra nas je
zapustil č. g. novomašnik Ljubo Marc in šel v svojo prvo službo kot kaplan v Cerkno. Novo sv. mašo je z vso slovesnostjo obhajal 11. junija. Mladina in vsi farani so se zelo potrudili ter okusno o-krasili cerkev in slavoloke zunaj, naš požrtvovalni pevski zbor se je tudi dobro odrezal z latinsko mašo in drugimi pesmimi. Bil je to za nas krasen dan, kljub slabemu vremenu, posebno ker že šestin-pedeset let ni bilo take slovesnosti pri nas.
Pred dobrim mesecom kot je že sporočal »Goriški list« je dospela k nam mala skupina domobrancev, ki so se tukaj ustanovili, zelo nas veseli da se njih število množi. Prav veseli smo teh vrlih stražarjev, na katere je narod ponosen. S svojimi jasnimi obrazi in odločnim nastopom morajo navdušiti vsakega poštenega Slovenca. Torej naj bodo pozdravljeni med nami domobranci od vseh narodno čutečih Ajdovcev! Prepričani smo, kot želimo da jih ne bo motilo ko najdejo tudi tu mnogo nezaupanja, toda tudi tukaj slepci spregledujejo, sicer počasi, pa vendar.
Tovariši so Ajdovcem posebno hvaležni, vsako storjeno jim dobroto skušajo takoj povrniti, tako da včasih kar hitro žrtvujejo nekaj min, dobro izurjeni streljači več krat prav dobro zadenejo da ti dragoceni protidarovi pridejo prav k njihovim dobrotnikom če treba prav na mizo.
Vsi tisti ki na katerikoli način sodelujete s partizani zapomnite si da ste sokrivi vsega gorja, ki tlači naš narod. Se je čas da spregledate, a kmalu bo prepozno in sodil in obsodil vas bo narod, njegova sodba bo neizprosna!
Uspešna borba proti črni borzi
Iz pisarne vladnega komisarja za borbo proti črni borzi se je zvedelo naslednje:
V	Gorici so bili trije gospodje — Milan Angelo, Bigot I-van in Maselli Anton — ki so bili v posesti večje količin6 sladkorja. Ti možje se niso o-zirali ne na levo, ne na desno, še najmanj pa na predpise prehranjevalnega urada in so sladkor uporabljali za pridelovanje sladkega malinovca. Na ta način so oni oškodovali vojno gospodarstvo in predvsem revne sloje, ki pač ne morejo tako globoko seči v
t Jože Jdkoš odlikovan
Junaška smrt poročnika Jožeta Jakoša, poveljnika hrabrih branilcev Črnega vrha, je vzbudila splošno občudovanje tega nad vse požrtvovalnega mladeniča, ki do zadnjega ni popustil in ni poznal besede udaja. Junaštvo Jožeta Jakoša je našlo občudojoče priznanje tako med vsemi domobranci, bodisi častniki, kakor vojaki, med vsem prebivalstvom na Goriškem in širni slovenski zemlji, zlasti pa med okoličani Črnega vrha. Celo partizani sami strme nad tolikšnim junaštvom in neki partizanski voditelj se je javno izrazil: »Ako bi imel jaz več takih junakov, bi šlo za nas lažje!«
O	junaštvu Jožeta Jakoša se občudujoče izražajo tudi nemški častniki in vojaki. To splošno priznanje je našlo izraza v odredbi poveljstva slovenske narodne straže, ki je pokojnika po smrti povišalo v nadporočnika. Njemu na čast se bo obnovljena Jakoševa četa poslej imenovala: »15. črno-vrška četa nadporočnika Jo-
žep, da bi kupili od teh treh junakov prepotrebni sladkor. Toda zgodilo se je, da je roka pravice posegla \mes in res pravično razsodila. Trije gospodje morajo plačati 140000 lir globe, blago, s katerim so si hoteli še bolj obtežiti žepe (seveda tudi dušo), pa je oblast zasegla, da ga razdeli ljudstvu po normalnih cenah.
Tudi v drugih mestih srečavamo junake, ki mislijo, da je vojni čas najbolj pripraven za odiranje siromakov. Tako so v Reki oblasti zaplenile lepo količino čokolade, ki bi sicer bila lep dobiček za gospode člane društva »črne borze«.
Črna borza je povsod — tako so varnostni organi za pobijanje črne borze ugotovili, ko so preiskali potnike na vlaku pri Udinah. Človek bi dejal, da še res ni hudo na svetu, ko bi videl božje darove, ki so jih nekateri imeli s seboj, da bi verižili na »vse mile viže«.
V	Udinah sta bila Camarda Alfonzo in di Maggio obsojena radi junačenja na trgu črne borze na eno leto in 10 mesecev ječe in 300000 lir denarne kazni.
Kdor ima sušo v žepu bo pač z nekakim zadovoljstvom bral te vrstice, ko tudi brezvestni ljudje pridejo na svoj račun — ampak prokleto grenak račun!
žeta Jakoša«, njeno jedro pa bodo tvorili častniki in vojaki, ki so se rešili iz oblcge Črnega vrha, četa pa bo seveda izpopolnjena.
Ljudsko gibanje v Gorici
Goriški magistrat javlja:
Rojeni 'so: Jternardinai Gregorič, Salvator Minardi, Boris Splinder, Marija Vuga', Vilma Visim, Rafael Ses-sa, Lorene Camarda; Marija Torear, Mire! la Aguzzoni, Helena Capello, Mucci Zmagoslava, Rossana Troja, Marnja Katarina Barba, Id Cej, Bru-maitti Iva Karla, Jožef Menegutti.
Umrli so: Anton Peršič, 79 let, dimnikar; Jolanda Pekorari, 35 let, mo-diiStka; Terezija Brankovič, roj. Žižmond, 78 let, kmetica; Valentin Mar vin, 67 let, poljedelec- Franc Tron-kar, 77 let, kmet; 1‘atsuuale Macia, 22 let, voznik; Amalija Moramdini, 37 let, gospodinja; Rudolf Mischou, 05 let, trgovec; Albina Brezovei, 34 1 Jožef Štrukelj, 70 let, upokojenec.
Okliči: Gaetan Scaldavilla, zidar -Francka Vitaile, gspodinja; J (Kihi m Palmia, poštni sluga - Jole Ledri, gospodinja.
Poroka: Emil Reggente. delavec • Dragica Spacal, gospodinja; Alferij Blasizza, teh. uradnik - Eugenija Gravnar, uradnica; Franc Petralie, mehanik - Zofija Ferfolja, delavka.
Sprejemanje paketov za Nemčiji
Poštni paketi za Nemčijo t. j. ujetnike, internirance, delavce, se do nadaljnega zopet sprejemajo, pa naj si bodo paketi s takozv. Paketscheinom (spremnico) ali brez spremni-ce in sicer po običajnih predpisih (težina do 5 kg, nepokvarljiva živina, oblačilo, perilo, do 50 cigaret). V paketu ne sme biti časopisnega papirja, pisem, žganja in steklenic. Pakete sprejema in odpremlja tudi Poverjeništvo Slov. Rdečega križa v Gorici. Via Mazzini 2.
NESREČE
17 letna Ludvika Albina Maligoj se je pri perilu močno zbodla z neko iglo v prst. Zeleni križ ji je pomagal v bolnico, kjer bo ozdravela v par dneh.
20 letna Marija Srauker iz Ajdovščine je bila ranjena od delcev izstrelkov.
33 letni Anton Skvarč iz Salone ob Soči je ranjen na nogah in po obrazu od drobcev izstrelka.
Na Mohorjeve knjige v Ljubljani
se je naročilo že precej naročnikov. Naročnina lir 30. Naročite jih pri svojih župnijskih uradih ali v Katoliški knjigarni. Ne bo vam žal.
tega niso imeli radi, zlasti moški, če je gospod nune takoj pričel s pridigo in če je pobožnjaško zavijal oči. Rajši kot prižnico in spovednico so ljudje videli odkrito domačo besedo, četudi je dišala po nauku in opominu. Veselilo jih je, če je gospod vprašal po letini, po družini, če je pogledal k živini ali stopil v hram. Tu so ljudje bili doma, v tem svojem delu in brigali so se znali pogovoriti, iz takega vedenja so spoznali, da je duhovnik božji človek, ki se briga za telo in dušo. Predvsem za dušo, kajpada, toda ne vsiljivo, oblastno in izključno, kot bi mu bilo vsakdanje trpljenje in borba za kruh deveta briga. In ravno potom telesnih potreb je duhovnik segel v dušne zadeve, ker so ljudje sklepali tako: Če se je za naše telesne potrebe zanima, koliko bolj mu je pač na srcu naše dušno življenje!
Najbolj nerodno je odjeknilo v hiši, če je duhovnik jamral o svojih telesnih zadevah, ali pa suhoparno pridigal. Sodba je izpadla takole: Ko je gospod nune odšel, so prišli sosedovi in radovedno poizvedovali:	»Ali	je	»teh-
tal«? »Ali je pridigal?« — Ne eno, ne drugo, kar po domače smo se pomenili. — »Škoda, da smo pri nas zaklenili vrata! Drugič ga povabimo tudi v našo hišo!« In šel je od hiše do hiše glas:	To so go-
spod, ki se vsestransko brigajo za nas! Bog nam ga o-hrani!«
laki so bili naši goriški gospodje nunci in taki so še sedaj. Ljubezen do duš m do trpečega naroda jim narekuje, da pozabijo na lastne osebne koristi, se najtesneje povežejo z ljudstvom in vkljub nehvaležnosti sami sebe žrtvu jejo za svoje farane. Kako resnična je beseda gospoda nunca, ki je nad 20 let živel
med svojimi župljani pod Kucljem: »Zagotovim vas, da zaradi mene m bila preliti nobena kaplja krvi, da ni b:i ninče zaprt m da :u nobena hiša zgortlu po moji krivdi!«
Mi, ki tega gospoda aunc i poznamo /c dolgo lei. bi d<.-dali še to, kar jc skiomm ge spod zamolčal Ravno ra li n.jega ,>e bila fara obvarovan« najhujših nesreč, rudi ajego \ega dobrega sica je bilo .> brisanih nešteto solz m r o v a rovanih pred dušnim in go spodarskim polomom nešteto družin.
Ali je čudno, če se gozdni volkovi s tako silo in besnostjo zaganjajo v dušne pastirje. Dobro vedo za izrek: Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce.
Narod goriški pa stoji s temi preizkušenimi pastirji, ki so v dolgih desetletjih, ko ni bilo ne duha in sluha o »narodnih« volkovih, skrbno ču-I vali naš jezik in vero na- I
pram vsem grabežljivim volkovom. Niso jih odvrnile od tega poslanstva ne grožnje, ne preganjanja, ne ječe, ne konfinacije in niti smrt.
Tem našim gospodom nun-cem želimo iz srca, da bi kmalu zasijal naši Goriški oni dan, »ko bo spet ena čreda in en pastir!«
Sz partizanske republike
V	lepih časih so imeli partizani v Ligu »republiko«. V#e > kar je lepega traja malo časa. Prišli so Nemci, podrli republiko in odpeljali Kralja (gospodarja pri Kraljevih). Tako za sedaj nimajo v Ligu, ne kralja ne republike.
*
Tudi to se je zgodilo takrat: tovariš Rude (vodnik) je godel na harmoniko, in se brezskrbno veselil, zabavljal čez Nemce in se smejal. Kar naenkrat na zasliši »Nemci! Nemci!« Pusti harmoniko in se za
žene v beg čez drn in strn. Nič ni pomislil da je »vodnik« in da daje s tem slab zgled tova rišem.
Tekel je in tekel, prišel v domačo hišo in naravnost v posteljo. Tam se je pokril z rjuho rez glavo in ostal tako cel dan.
♦
Partizani so nekoč srečah staro ženico, pa jo je eden nagovoril »Smrt fašizmu, mamka!« Mamka pa jc bila že stara in seveda nekoliko gluhe m zato ni prav dobro >hsJ k.«i ji je ta fant rekci. »Seveda k:-, lepega ko pa se tako resno drži kot pri velikonočnem \o ščilu« si je mislila dobra mamka in mu prijazno odgovorila: »Ja, ja. Hvala. Tudi Vam.«
*
Partizani pa so ti res brihtni: kakor hitro zakolješ preši-ča, že pridejo po Špeh. Zato pa ljudje pravijo »Smrt pre-šičem. Špeh partizanom.«
►GORIŠKI USI.
Vesti iz Trsta in okolice
Tržaške ostrige so rajši« jed
KMETIJSTVO
Po »imenitnih romanih« in revijah beremo sem in tja, da je ta ali oni grof, ameriški milijonar ali kak drug petičnež naročil v Cannesu, Monte Carlu, Nizzi in sličnih mestih (te povesti se dogajajo vse seveda pred to vojno) tudi jed iz ostrig in natakarji so mu jo prav drago zaračunali, saj ostrige so vendar delikatesa med delikatesami. Zanje veljajo posebna pravila, kako je treba jesti, kako srkati, za navadno plebejsko in nedenarno ljudstvo pa ostrige niso. Vsaj tako beremo še kje po zaprašenih modnih žurnalih. Ne vem, zakaj so Tržačani vedno jezni, kadar jih kdo zunaj vpraša, kako je kaj s tržaškimi ostrigami. Neki Tržačan je zadnjič na podobno moje vprašanje samo grdo pogledal, se obrnil vstran in pljunil. Kaj se I ržačani morda sramujejo svojih ostrig, te sijajne in cenene jedi? Ne morem dobiti pravih informacij o oštri-gah.
Zanašati se morem torej na staro pravljico: Ne jej oštrig v mesecih, ki imajo v svojem imenu glas »r«. Torej so ostrige užitne samo v mesecih maj, junij, julij in avgust, po vseh pravilih je torej sedaj tudi tržaškim ostrigam odklenkalo.
Resnica pa je ta, da so tržaške ostrige kljub vsemu zasmehovanju imenitne, čeprav v Trstu — niso salonske, restavracijska jed. Ko sem bil zadnjič v Trstu, sem hotel — PO dolgih tridesetih letih zopet poskusiti, kakšne so te slovite oštrige. Stopil sem k stojnici in naročil — eno oštri-go. Nikoli ne bom pozabil začudenih oči prodajalke. Vzel sem jo, namreč oštrigo, ne prodajalke, poskusil, da prav take so, kakor so bile 1. 1914., posrkal, toda ker sem že prej kosil in me je nekoliko motil tudi okus, nisem več vzel druge. Vprašal sem za ceno, prodajalka me je premerila od vrha do tal in ni vedela, koliko naj računa. Zamahnila je z roko: »Nič!« No, prosit pa oštrig v Trst nisem prišel in sem zato ponudil njenemu možu eno ljubljansko »Dravo«. To je bilo presenečenje!
Oštrige so zame neljub spomin na dogodek .pred tridesetimi leti. Tedaj smo se šli otro ci iz Rojana kopat v Barkov-Ije, nazaj grede na na skalovje ob morskem bregu — nabirat oštrige. Res niso bile tak-
šne in tako velike, kakor one, ki jih prodajajo ribiči in ki jih javno pečejo na tržaških trgih in ponujajo kar s koši po javnih lokalih — vsaj včasih so jih, toda bile so resnične oštrige, prave užitne školjke, le bolj majhne, za podjetne otroke dobre, ribiči pa bi jih seveda pustili na miru.
Ves dan me je mati iskala p.)
I rstu, kam sem se izgubil, nazadnje sem se le pritepel domov, s polno torbico teh užitnih školjk. Dobil sem jih seveda po hlačicah, toda zvečer je bil rižot iz mojih »oštrig« prav izvrsten. Zakaj vedno je tako pri otroški vzgoji: skrbi ne smeš povzročati, potepati se ne smeš, tudi po Trstu ne, nabirati školjke, to se pravi oštrige, pa je dovoljeno, čeprav so majhne.
Res je, v Trstu sem se prepričal, da romani in elegantne novele lažejo, v Trstu so oštrige najbolj navadna, najbolj okusna, najbolj cenena, nera- I cionirana in najbol j tečna h ra- j na, seveda le tedaj, kadar so! Zavidam Tržačane zanjo!
C. K.
Mobilizacija delovnih moči
Vrhovni komisar za operacijsko področje jadransko Primorje je v skladu z lastno na-redbo štev. 8 z dne 23. nov. 1943. odredil poziv vseh mož od 16. do 60. leta, ki bivajo na tržaškem ozemlju, da se jih porabi za dela vojnega značaja. Urad za nameščenja bo razposlal mobilizacijske pozi- * ve, pričenši pri najmlajših. Kdor bo dobil pozivnico, se bo moral javiti na mestu, ki je navedeno na jej. S seboj mora prinesti: žlico, vilice, nož, posodo, kozarec, brisačo, vsaj eno odejo, delavsko obleko in po možnosti močne čevlje in živež za en dan.
Vpoklicani bodo zaposleni za dobo približno štirih tednov. Imeli bodo 50 lir na dan, stanovanje in zadostno hrano. Za vso dobo njih vpoklica bodo delodajalci morali vnaprej dajati jim njihovo plačo (ra-zen pristojbin za vpoklicane), ( ako so uradniki, dočim bodo vsi prejemali zakonska družinska nakazila. Delavstvu, ki ne spada med uradništvo. bodo izplačane tudi pristojbine za vnoklicance.
Vnokli canim ni treba javiti ničesar na ar>rovizaci)ski urad.
Kdor sc odtegne tej dolžnosti, bo kaznovan po zakonu.
Za varstvo gozda
Kadar izbruhne večja bolezen ali poškodba v gozdu, jo je težko zdraviti in gozd rešiti. Vsi pripomočki prihajajo po navadi prepozno in močno napaden gozd je skoraj vedno zapisan smrti. Posekati ga morajo slej ali prej do golega, če sc sekanje sploh še izplača. Poglavitno zdravilo proti vsem škodam je pravilno vzgajanje in negovanje gozda, kakor zahteva narava in kraj.
Nevarnost bolezni in poškodb zmanjšamo in omejimo, če pazimo, da bo naš gozd vedno dobro očiščen in bo pospravljena v njem vsa nepotrebna navlaka. Sušice, bolna, pohabljena, polomljena in obtolčena drevesa moramo, ka-kor hitro je le mogoče, spraviti iz gozda, ker so leglo raznih bolezni. Po tleh ne smemo puščati odlomljenih ali odsekanih vrbačev in vej. Gozdnih tal, ki so na gosto pokrita s suhim vejevjem in treskami, ne more doseči naravno semenje, ki ga sicer gozd trosi radodarno. | udi požari se po taki šari zelo hitro širijo in se ne dajo lahko pogasiti. Koder leže ostanki iglastega drevja, se zaredi zelo rad lubadar in drug mrčes.
Kadar sekaš v gozdu, ne jemlji iz njega najprej najlepša in najbolj zdrava drevesa Ravno nasprotno je treba ravnati. Prvo, kar moraš izkoristiti, so slaba in hirajoča drevesa. Šele potem pride na vrsto zrelo drevje.
Pri podiranju pazi dobro, da padajoče drevje ne polomi in rani sosednih dreves. Kadar se to vseeno zgodi, moraš posekati še ona drevesa, ki so jim bili odlomljeni vrhovi ali ki so bila na kak drug način močno ranjena ali obtolčena. Če taki pohabljenci ostanejo v gozdu, postanejo gnezda, iz katerih se širijo bolezni na vse strani.
Tudi čas za sekanje je treba izbrati tako, da čim bolj obvarujemo poškodb ono drevje, ki ostane v gozdu in posebno mladi naraščaj. Najugodnejše vreme je pozimi, kadar leži sneg in ni prehudega mraza. Prav tako je važen čas, ko se spravlja les iz gozda. Tudi za to je najbolj priporočljiva zima s snegom.
In še nekaj je važno, da obvarujemo gozd pred škodo. Po kmetskih gozdovih se potikajo najrazličnejši ljudje, odrasli in otroci, ki nabirajo gobe, jagode, mravlinčna jajca, zdravilna zelišča in vse mogoče. Nikdo jih ne nadzoruje, in zaradi tega nastane mnogo škode, četudi bolj iz nepremišlje-
nosti in nevednosti, kakor namenoma. Zato posečaj svoj gozd pogosto in imej odprte oči za vse, kar se v njem godi.
Vzgajajmo mešane gozdove, ki bo v njih razno drevje iglavccv in listovcev. S tem najbolje branimo gozd proti največjim sovražnikom: mrčesu, boleznim in ujmam.
Vzgajajmo le tako drevesne vrste, ki so primerne krajevnim razmeram.
Ne izkoriščajmo stelje nad dovoljeno mero!
Ne puščajmo živino v gozd na pašo, kjer jc mlad naraščaj in koder mladovje še ni odraslo tako visoko, da ga žival ne more doseči.
Proti sosedom moramo braniti svoj gozd z dobro označeno mejo. Paziti moramo, da nikdo ne moti naše lastninske Iiravice in da si ne prilasti sveta ali kake pravice (n. pr. poti) na našem posestvu.
Skrbeti je treba, da delavci pri sekanju pravilno ravnajo, da ne delajo škode pri sekanju, zlaganju in spravljanju lesa. Posebno pri spravilu je treba gledati na to, da gozdna tla ne trpe škode. Pri spuščanju po strmih bregovih se kvari les, ki ga spravljamo, v bližini stoječe drevje se močno obtolče, tla pa dobijo rane, ki se dolgo ne zacelijo.
Ne uničujmo ptic in živali, ki nam pomagajo braniti gozd pred mrčesom! Žolne in detli na primer dolbejo v debla globoke luknje in s tem napravljajo lesu precejšnjo škodo. Vendar bi bilo čisto napak, če bi jih preganjali. Kajti hranijo se z žuželkami, ki so največji gozdni škodljivci in s tem mnogo več koristijo, kakor škodujejo.
Gospodarske
Oboroževalna podjetja pod zemljo
Neki nemški ilustrirani časopis je nedavno objavil prve slike o nemških oboroževalnih podjetjih, ki obratujejo pod zemljo. V tej zvezi poročajo listi, da so taka podjetja nedosegljiva za sovražne bombe in so obenem dokaz neumornega nemškega oboroževanja. So podjetja, ki so nameščena v umetnih velikih jamah pod vi sokimi gorami. Taka podjetja obratujejo noč in dan. Za gradnjo so si izbrali taka mesta, kjer je bilo mogoče zgraditi jame v živi skali. Tako ni bilo treba sten obzidati, temveč je zadostovalo, da so zbe-
C~f^/ Jerzy Žula^ski:	38
/la
sredrni 06H
Sedel sem poleg Petra na bregu, togoten, obupan in se trmasto oziral po vodi. Po njej je tu in tam plava) mah, sicer pa je bila ravna in gladka. Noben vetrček ni vzvalovil gladine. Ugibail sem, kako se je moglo izpod nebo v tako kratkem Basu zliti toliko vode in kedaj se odteče voda, da poiščeva nesrečneža, ki sta utonila — o tem nisem več dvomil — ko s(in opazil, da plava mah po vodi precej hitro in ves v isto smer. Očivilno ga je nosila s seboj struja, kar je bilo žnaik, dat si je voda že utrla izhod iz kotline. Pomiril sem se nekoliko ob misli, da bo voda kmalu odtekla in da ne bo treba sedeti dolgo tu in čakati v stralšni negotovosti. Hotel sem se prepričati, da se ne motim, zato sem se podal ob bregu jezera k nasproti ležeči strani, kamor je po vsem videzu sodeč tekla voda.
Hodil sem ob bregu in morda prvikrat z vso jasnostjo začutil, kako draga mi je ta ženska in sako grozen udarec bi bila zaim e njena smrt... V srcu mi je še tlela iskrica nade, da
je živa, zaito seim tekel ob jezeru, kakor da njena rešitev zarcisi od tega, aili dospern pravočasno do odtoka vode ali ne.
Bil sem prehudo vzviharjen, da bi bil mogel trezno preudariti svoja dejanja. Nejasno sem se zavedal, da moje življenje brez te nem oje ženske in brez tega ne-mojega otroka nima nobene vrednosti več. Vse bi ji bil žrtvovae, tudi svoje hrepenenje po njej, saimo da bi jo mogel rešitil... Kdo ve, ali ne posluša usoda tu in tam skritih človeških obljub ...
Dvanajst ur sem že tavial ob vodi, ko me je na mojem pohodu zadržala reka, ki se je po nalivu razlila v sotesko, katere dotlej še nismo bili opazili, pa je bila izhod iz naše koUir ne proti neznanim pokrajinam. Lačen, upehan sem. se zgrudil na breg, ne da bi vedel kam in kod.
Kaiko brez-davo je bilo moje tavanje^ se je izkazalo šele sedaj. Do kraja obupan sem se zlefcnil po še mokrem mahu in strmel v nebo, ki je biilo ravno lako mirno, bledo kaikot pred peklenskim sončnim mrkom.
Takrat se mi je zazdelo, da me nekdo kliče po imenu. Planil sem pokonci in napel ušesa. Glas me je poklical znova. On kraj soteske, iki je po njej bučala voda^ sem zagledal Marto. Z eno roko je držala otroka, z drugo mi jo dajala znamenje. Ob- I
Sla me je taiko nona radost, da sem planil v reko, jo prebredel in se znašel pred Mairto na onem bregu. Glas mi je zadrgnilo v grlu, zato sem breiz besed začel poljubovati njene roke. Ni mi branil®, tudi ona je bila na moč razburjena.
»Prijatelj, moj dragi, dobri prijatelj,« je šepeitala z bledimi, nasmejanimi ustnicami.
Potem mi je jelia1 pripovedovati, tako se ji je ob povodnji, ki je vdrla v Šotor, posrečilo z otrokom in najbolj dragocenimi rečmi rešiti se v naš voz, ki je stal v bližini. Nepro-dušni voj, ki smo mu pobrali vse nepotrebne, težke dele, je bil tolikanj lahak, da se je obdržal na vodi, ki je čezdalje huje naraščala. Med grmenjem in bliskanjem je plaval po vodi kaikor Noetova barka, M ji je bil tembolj podoben, ker je rešil člo-reški rod nai tem svetu pogube.
Martin položaj pa nikakor ni bil zavidanja vreden. Ker ni mogla! krmariti svoje zasilne barke, je bila predana samovolji valov im viharjev, Ici so premetavali njen voz, kakor lupino, ki jo je navdal ob katastrofi, se je pridružila še skrb za najino usodo in popolna negotovost, kako se stvar izteče. Po nalivu, ko je voda1 nehala naraščati, je Marta opazila, da je bila voz pograbila posebna struja im dai ga nese' s seboj. Nevar-
nost je bila, da ga strmoglavi v kako brezno aili pa odloži' v neznanem, oddaljenem kraju, kjer bi ga ne bilo moči najti.
Oddahnila se je šele, ko so se po nekaj grah pokazali iz upadajoče vode posamezni holmiči. Poskušala je zaknniariti: s svojo, barko na kako pobočje, pa ji ni uspelo. Že je slišala vodo, ki je bobnela skoz sotesko, kje> odnese skoznjo kdo ve kam daleč, sem jo našel, že je mislila, da ja ko je voz na srečo zadel ob kleč, ki je molela iz vode nad prepadom. Izkoristila je trenutek, vrgla skozi odprto okno konopec okoli te kleči in voz je obstal. Ko sem jo našel, je bila nevarnost že mimo, kajti voda je bila že odteikla in njena barka je obtičala na kopnem.
Cez nekaj ur so ležale po kotlini saimio še majhne mlalkuže. Podobne so bile srebrnim zrcalom sredi zelenih okvirjev.
Petra sta pripeljala k nama psa, ki sta me našla po sledi. Pomembno naju jie ošinil s pogledom in začel brez besed^ pregledovati v vozu rešene zaloge in orodje. Čuden človek ta Peter! Tu živim z njim že enajst let, pa mi je ®e vedno zagonetka njegova nrav, ki je svojevrstna mešanica poguma, požrtvovalnsti, odločnosti in strasti, rzaven tega pa samoljubja, ea- i visti, potuhnjenosti in godmjaštva. 1
   Štev. 39..
tonirali tla in postavili stroje.-
i	udi pisarniški prostori z direkcijo so nameščeni pod zemljo.
Zaloge pšenice
Po ugotovitvah ameriškega kmetijskega urada so znašale 1. julija t. 1. (ob prehodu v novo gospodarsko leto) zaloge pšenice v štirih največjih izvoznih državah le 117 milijonov bušljev nasproti 575 milijonom pred enim letom. Zaloge v teh štirih izvoznih državah predstavljajo pretežni del svetovnih rezerv žita. Tako občutno nazadovanje ni bilo zabeleženo še v nobenem letu. Pripisati pa je to nazadovanje ogromno narasli potrošnji pšenice v Zedinjenih državah, kjer so v lanskem letu trošili znatne količine pšenice ne samo za prehrano, temveč tudi za pitanje svinj, za proizvodnjo alkohola in zlasti za proizvodnjo umetnega kavčuka.
Pndcbivanje mineralnega olja
v Sp-n jj
Iz Madrida poročajo, da so v bližini Fangerja dogradili prvo tvornico za pridobivanje mineralnega olja iz oljnega škril.jevca, ki ga kopljejo v bližini. Tvornica bo pridobila iz tega škriljevca na leto 4000 ton pogonskega goriva.
Dobra letina v Srb’ji
Kakor poročajo iz Beograda, je žitna letina v Srbiji in v Banatu končana in se je pričela. °bvezna oddaja presežkov. Pšenična letina je prav dobra, le jaro žito je srednje dobro-obrodilo. Prav dobro kaže tudi koruza.
Odgovorni urednik. Dr. Milan Komar - Gorici
Nikdar brez „tebe“!
BlJlADRiAl
1 OLHmMERTE!
Danes nova!
Vem ie to, da je docela nepreračun-Ijiv.
Hudourje nas jo hudo prizadelo. Povodenj nam je pobrala mnogo potrebnih, nenadomestljivih predmetov! nekaj smo jih našli, ko smo mukoma pretaknili vso okolico. Šotora, ki ga je voda odnesla, pa nismo več nalšli. Vsa sreča, da je bila spričo bližnjega odhoda večina naših reči že v vozu. Povodenj pa naim je vendarle storila pomembno uslugo: odtekajoča voda nam je pokazala smer, kamor nam je kreniti. Naš sklep je bil na moč preprost: če je voda tako naglo odtekla!, nas soteska brez dvoma privede do niže ležečih' pokrajin, kjer bodo najbrže večja zbirališča vode, valiso jezero ali morje, potemtakem tudi obrežja z dežjem in življenjem.
Vse je bilo nared že davno pred' dnevom, ki smo ga določili za odhod. Voz nas je čakal ob izhodu soteske, ki se je orpiralo pred namii kaikor vrata v novi svet. Treba je bilo le še pognati električni motor s pomočjo akumulatorjev, ki smo jih bili napolnili ob našem veenem ognju. Dobršen del poti smo si hiili že ogledali, ko smo se peš spustili v sotesko. Pot ni bila kaj prida, ker jo je bila voda-razkopala, a vseeno smo mogli kreniti tod, ne da bi se izpostavljali prehudim naporom. (Nadaljevanje sledi )