42 Svet ptic MI ZA PTICE IN NARAVO Po obsežnih poplavah na območju Drave smo lahko v raz- ličnih medijih zasledili trditve, da so za katastrofalne raz- sežnosti pojava in ogromno škodo na infrastrukturi krivi naravovarastveniki, ki da s svojim nasprotovanjem kakr- šnimkoli posegom v rečno strugo na območju Natura 2000 preprečujejo vodnogospodarska dela, potrebna za preprečevanje poplav. Nič novega torej, saj je podobne ne- utemeljene izjave, skupaj z ugotovitvami o slabem »vzdr- ževanju« in »neurejenosti« vodotokov, slišati že ob vsakih malo večjih poplavah na tem območju. Lahko bi torej re- kli, da se iz preteklih podobnih dogodkov nismo ničesar naučili. Če lahko ob tem nekako razumemo čustvene reakcije prizadetih ljudi, ki so v poplavah pretrpeli veli- ko škodo, pa je zvračanje krivde na naravovarstvenike s strani ministrov, županov in drugih nosilcev pomembnih javnih funkcij povsem nesprejemljivo, prav tako, kot je strokovno nedokazano in nesprejemljivo kriviti hidroe- lektrarne v Avstriji za poplave reke Drave v Sloveniji. Pri tako velikih pretokih, ki smo jim bili priče v letošnjem novembru, ko teče po poplavnih območjih veliko večji del skupnega pretoka kot po strugi reke, je namreč vpliv zaraščenosti struge na gladine visokih vod zanemarljiv. S posekom obrežne zarasti in čiščenjem sipin, ki so po- membna vodna življenjska okolja, bi dosegli v večini pri- merov majhen učinek in poplav ne bi mogli preprečiti. Za potrebe varovanja urbanih območij v Dogošah in Duple- ku pred poplavami so izdelani projekti visokovodnih na- sipov zunaj rečne struge, projekti so bili usklajeni tudi s strani naravovarstvenikov, a žal še niso bili realizirani. Naravovarstveniki niso krivi za poplave // Damijan Denac, Luka Božič, Smiljan Juvan Zavedati se moramo, da so poplave naraven pojav, ki nas spremlja že od nekdaj in nas bo tudi v prihodnosti ter da so škodljivi učinki poplav predvsem posledica človeške dejavnosti in današnje rabe prostora. Tega se številne raz- vite države že zavedajo, kakor tudi dejstva, da se poplav zgolj z grobimi posegi v rečne struge ne da odpravljati. Namesto tega vlagajo v celostne pristope za reševanje problematike, ki vključujejo preventivne ukrepe za pre- prečevanje škode, ustrezno informiranost prebivalstva in načrte ukrepov ob poplavah, sprejete na podlagi strokov- ne analize in vrednotenja preteklih poplavnih dogodkov. Tako je eden izmed prvih ukrepov omejevanje graditve objektov na poplavnih območjih. Videti je, da se na tem področju po velikih poplavah v letih 1990 in 1998 ni veli- ko spremenilo, saj so v minulem desetletju na poplavnih območjih zrasli številni novi objekti. In kaj si pri vsem tem v resnici želimo »naravovarstve- niki«? Predvsem takšnih (so)naravnih rešitev, ki bodo s celostno obravnavo reke Drave in njenega zaledja trajno pripomogle k izboljšanju vseh potencialov rečnega eko- sistema – vključno s potencialom zadrževanja visokih voda. Na srečo je ta potencial na večjem delu slovenskega panonskega Podravja še mogoče izkoristiti, saj urbaniza- cija v glavnem ni posegla v ožji pas ob reki Dravi, prav tako je v morfološkem smislu ostala dobro ohranjena tudi rečna loka. Našo vizijo postavljamo kot alternativo preži- velim ter z naravovarstvenega, okoljskega in protipoplav- nega vidika neustreznim konceptom spreminjanja rek v ravne kanale z utrjenimi bregovi. Izkušnje iz preteklosti potrjujejo, da takšni posegi nevarnost poplav pravzaprav povečujejo. Nikakor ne drži trditev, da v strugi ne pustimo ničesar posekati – nasprotno, nasprotujemo posegom, ki pospešujejo zaraščanje rečne struge in s tem zmanjšujejo njeno pretočno sposobnost, kot je na primer zniževanje prodišč in odstranjevanje proda. Študije strokovnjakov – hidrologov so namreč pokazale, da (1) se znižana prodišča hitreje zaraščajo in v nekaj letih iz gibljivih sipin spreme- nijo v porastle, negibne otoke, ki zmanjšujejo pretočni 1 3 2 1: Nižanje prodišč vodi v njihovo zaraščanje in posledično zmanjšuje pretočnost struge –vodarska praksa, ki ne prispeva k protipoplavni varnosti in ohranjanju biotske raznovrstnosti. foto: Damijan Denac 2 in 3: Kdo izdaja dovoljenja za graditev objektov na poplavnih območjih in na kakšni osnovi? Zavajanje ljudi ali zavestno sprejemanje rizika? foto: Borut Štumberger //letnik 18, številka 04, december 2012 43 prerez struge in (2) da povzročanje pri- manjkljaja proda inducira poglabljanje struge in s tem posredno njeno zara- ščanje. Podpiramo in uresničujemo torej projekte za revitalizacijo rečnih rokavov, kot je denimo projekt LIFE+ »Obnova rečnega ekosistema nižinske- ga dela Drave v Sloveniji«, in ohranjan- je dinamičnih rečnih struktur, s ciljem ustaviti poglabljanje rečnega dna in povečati površino za zadrževanje vode ob poplavah, hkrati pa izboljšati raz- mere za biotsko raznovrstnost, rekre- acijo in druge oblike trajnostne rabe v tem prostoru. Navdih in primere dobre prakse iščemo v sosednjih drža- vah, kot je na primer Avstrija, kjer so se na zgornji Dravi (Koroška) v okviru projektov, sofinaniranih s strani EU in različnih nacionalnih spodbud, lotili obsežne renaturacije in širitve struge v skupni dolžini več kot 15 kilometrov. Glavni cilj – zaščita pred poplavami, zlasti katastrofalnimi 100-letnimi vi- sokimi vodami. Naravovarstveniki in vodnogospodarska stroka so tam že v zgodnjih 90-ih letih spoznali skupne cilje na območju reke Drave. Takšni projekti, ob upoštevanju nekaterih na- čel sodobnega varstva pred poplavami, omenjenih zgoraj, so pravzaprav rea- lizacija besed, izrečenih ob nedavnih dogodkih s strani visokega državnega uradnika, da bo treba v prihodnje pri načrtovanju rabe prostora »rekam dati več prostora«. 3 Satelitsko sledenje pomaga pri ohranitvi južnoafriških tajnikov // prevod Barbara Vidmar BirdLife Južna Afrika, Sklad za ogrožene prostoživeče živali – program za ujede (EWT-BoPP) in Univerza Witwater- srand so začeli uresničevati skupni pro- jekt satelitskega spremljanja ene izmed najbolj karizmatičnih južnoafriških ujed, tajnika (Sagittarius serpentarius). Tajnik je splošno razširjena vrsta ptice na območju podsaharske Afrike. Poja- vlja se v različnih življenjskih prostorih na območju, le v gozdovih in pravih puščavah ga ne bomo našli. Pred kratkim je bil na IUCN-ovem rdečem seznamu označen kot ranljiva vrsta, saj ga ogroža več različnih dejavnikov, in sicer drobljenje in uničevanje njegovega življenjskega prostora zaradi razvoja kmetijstva in komercialnega gozdarstva, trki z daljnovodi in ograjami farm ter zastrupljanje. Nadaljnje preživetje ka- rizmatične ujede, ki jo z lahkoto prepoznamo po njenih dolgih nogah in čopu na glavi, je v Južni Afriki negotovo. Predhodna analiza podatkov, zbranih v sklopu dveh projektov priprav atlasa ptic (http://sabap2.adu. org.za/), kaže na znatno zmanjšanje območij, ki jih ta vrsta ptice zaseda v Južni Afriki. EWT-BoPP in BirdLife Južna Afrika se posvečata skupnemu projektu, s katerim želita pridobiti čim več podatkov o biologiji tajnikov. Čeprav so tajniki velike in dobro vidne ptice, vemo zelo malo o velikosti njihovega domačega okoliša, razpršenosti mladičev in življenjskih prostorih, ki jih najraje zasedajo. S pomočjo projekta, ki vključuje precej drago satelit- sko sledenje tajnikov, bodo pridobili natančne podatke o premikih ptic in njihovih navadah. Vsaka satelitska naprava za sledenje stane 25.000 randov (kar je približno 2.425 evrov). Naprava, ki uporablja sledenje s pomočjo celičnega telefona in GPS-tehnologije, zbira podatke vsakih 15 minut in je natančna na šest do deset metrov, pri čemer nalaga podat- ke prek GSM-omrežja. Naramnice naprave so bile testirane na tajniku v ujetništvu in se pravilno prilegajo telesu ptice, kar onemogoča stranske učinke. BirdLife Južna Afrika sledi tajnikom predvsem na pašnikih, EWT-BoPP pa na področju Kalaharija v provinci Northern Cape in v savanah nacio- nalnih parkov Lowveld in Kruger. Kombinacija obeh podatkov bo omo- gočala primerjave, odkritja raziskave pa bodo vodila v varstvene akcije in ugotovitve, zakaj številčnost te vrste ptic upada in zakaj se zmanjšuje njen življenjski prostor v Južni Afriki. Prvi satelitski oddajnik so marca 2012 namestili enemu izmed mladi- čev. Njegovo gibanje je mogoče spremljati na strani http://www.birdlife. org.za/conservation/threatened-species/secretarybird. V času, odkar so Spykerju, kot so mu dali ime, namestili sledilno napravo, se je znanje o razpršenosti in vedenju mladičev te vrste ptic izredno povečalo. Kmete in opazovalce ptic so zaprosili, da dovolijo BirdLife Južna Afrika in EWT dostop do gnezdišč tajnikov na ciljnih območjih, s čimer bodo omogoči- li varstvenim ekipam nadaljnjo namestitev sledilnih naprav mladičem. Naprave je najlaže namestiti osem do devet tednov starim mladičem, življenjska doba naprave pa je najmanj dve leti in pol. Glede na to, da pticam grozi mnogo različnih dejavnikov, so javnost zaprosili, naj jim sporoča podatke o morebitnih poginulih osebkih. Izvirni članek: http://www.birdlife.org/community/2012/07/satellite- -tracking-secretarybirds/ foto: Ian N. White (flickr.com)