TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 278. — ŠTEV 278. VAŽEN POSVET CLEOE PRISELJEVANJA V New Yorku se bo v kratkem začela važna konferenca glede priseljevanja. — Govorniki bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo tega bistvenega vpraša nja. — Vdeležniki ne bodo soodgovorni za sklepe, ki bodo sprejeti na konferenci. — Devet važnih točk. New York, 2<>. novembra. — V dneh 13. in 14. decem-]•!-;; se ho vršila v New Yorku javna konvencija, ki se bo jM'.-iila z vprašanjem priseljevanja. Skieevatelj je Nation-1 Industrial roiifereme Boanl (10 East :>9tli St., New \ ork < it v ). ki je nekak raziskovalen odbor, sestavljen od zastopnikov narodnih in državnih organizacij tovarnarjev ii industrijalcev. Kotiferenca sc sestane v Hotelu Astor dne H. decembra o!> 10. uri zjutraj in bo nadaljevala svoja posvetovanja tekom popoldneva in večera in prihodnje-dne. Zasedanje je javno in mnogo tisoč organizacij po \m-Ii Združenih Državah je bilo obveščenih o tem sestanku. Sklicevatelji. želijo, da bi se na tem sestanku pretrest vala vsa vprašanja, tičoča se priseljevanja, in da bi se -liš;il;i l azlična mnenja onih, ki so najbolj poklicani govorit i o tem vpršanju. Izmed iM>ghivitnih vprašanj, ki jili pripravljalni od-hor stavlja na -konferenco v razpravljanje, naj omenimo sledeča: "Ali naj se sedanji zakon o kvoti, kakor je sedaj v vel javi, obdrži in podaljša za liadaljno dobo? "Ali naj se spremeni odstotek (na podlagi katerega se kvota izračunja) ( "Ali naj služi za podlago kvote še nadalje ljudsko : let je o«l 1. 1910 ali pa drago ljudsko štetje " Ali naj kvota velja za čisto priseljevanje (odbivši povratnike in izseljence) i "Ali naj se žene in otroci, ki se priseljujejo skupaj / inozemcem oziroma prihajajo k njemu, pripuščajo, ne da hi se vračunali v kvoto? "Ali naj se mesečna kvota za vsako narodnost tako uredi, da sme vsak mesec prihajati le (mestno seda- i jih ) vse letne'kvote, ali pa naj se uvedejo druge • ipravne spremembe i "Ali naj mesto zakona o kvoti napravi nov zakon in kake vrste naj bo ta zakon i "Ali naj se napravi zakon, ki naj zagotovi boljše iz-biranje, naseljevanje in adiniliojtf tujerodnih pristdjen-eev t "Ali naj j»redsednik Združenih držav vsled resoluciji- Kongresa imenuje komisijo, ki naj preiskuje in pore ,čaT jp V <:i ta vprašanja, k i vsebuje jo take predloge kot nadziranje kvote v inozemstvu, povišanje ali znižanje kvote, pivjrin takozvanoira kanadskega sistema in mnogo dra-ili stvari priseljeniškega vprašanja, se bodo razpravlja-1 > strani zairovnruiknv in nasprotnikov vseh raznih načrtov, predloženih od razi? i h skuph: industrijalcev, trgovcev in soei jalnih činiteljev. sklicevatelji naznanjajo, da ne bo nikakega glasovanja o |mm' v tej deželi glede vprašanja priseljevanja. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 26, 1923. — PONDELJE K, 26. NOVEMBRA, VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po -nirfHh cenah r Dane« to naše cene sledeče: JU008LAVIJA ir.-u: H^iija na zadnja pošte in izpiafuje "Pošini čekovni zavod" In "Jaunka" v Ljubljani, Stcrvbtt, Be*»«;rao zgradili velik stop. ki bo >luž:I kot počivališče velikih ai matlnih balonov. Balonu zadostuje, e sainn /. enim koncem d olika stolpa. Slika nam kaže naj-_večji ameriški vodilni lial on "Shenandoah". ki je izburno prestal tozadevno preiskušnjo. KITAJCI SE PREPIRAJO NEMIRI IIN POBOJI GLEDE KONGA SVETA! PO NEMŠKIH MESTIH 200 ŽRTEV NA VESTI ZDRAVNIKOV-MAZAČEV Kitajski duhovniki žanjejo bogato 1 y porurju so se za vršile resne de- žetev, ko se je razširila vest, da bo kmalu konec sveta. Povsod! opazimo izbruh praznoverja. monstr-cije. — Veliko mrtvih in ranjenih- — Brezposelnost v zasedenem ozemlju. — Anglija protestira. v i'oren ju. Ke^tradanei navalili na trjro- Šanghaj, Kitajsko, 2"». nov. — Velik spor vlada tukaj glede da-j Berlin X(nm,jja 25 1K(Vembra turna pričakovanega konca sveta. ^ so . prašič. Vse nesreče pa s«« pripete v letu prašiča. To leto se je slabo prieelo. Kitajsko novo leto je vedno februarja meseca in na novoletni večer je divjala velika nevihta v bližini NanJtinpa. Kitajei so bili prepričani. da se bo nekaj zgodilo. Pra-znoverni so takoj pričeli tolažiti bogove, da preprečijo velike nesreče. ki bi drugače zadele narod. Vse doprinešene žrtve pa so storile le malo dobrega, kajti toča je padala v Pekingu tekom julija meseea. V Kansu provinci se je pojavil A*elik posip in v Juhanu so opazili močan potres. Prazno verni so bili s tem potrjeni v svojem strahu in prosvitljeni so zaman trdili, da nimajo naravne postave nobenega opravka z nekroman-cijo. I>uhovniki in čarovniki #so želi bogato žetev. Neki prebrisan dečko je izumil pilulo, o kateri je rt*-keL da obvaruje onejra. ki_jo za-vžije. strašne smrti. Ko bi prišel konec sveta, bodo vsi. ki so zavži-li tako pilulo. zleteli v zrak. a čarovnik ni pojasnil kam. Praznoverne Kitajce se je bolj utrdilo v njih mnenju s pomočjo izjave svetega pisma. Nekateri misijonarji so našli, da pade konec sveta na dan 23. ali 2o. septembra tekočega leta. To modrost so črpali iz knjige Danijela. Celo leto so airili to doktrino med Kitajci in eden teh. kojega ime je dobro znano, je celo trdil, da je on prav posebno pooblaščen dati človeštvu to sporočilo. Številni njegovi to vari« so mu svetovali. naj ohrani te stvari lepo zase ter mu pojasnili, da bo strah jfred koncem sveta tako razburil V Essenu se je vršil vroč boj med policijo in ljudsko množico. Pet oseb je bilo usmreenih, 27 pa ranjenih. Poročilo omenja, da se nemiri še vedno vrše. Do večera bo število mrtvih in ranjenih še znatno naraslo. V Stopenburgu sta bili u->mrC*e- iii dve osebi. Razburjena ljudska množica pleni po trprovinah. Na stotisoee ljudi je brez dela. Pripravljeni so delati za najmanjšo plačo, toda poriirski kapitalisti nočejo otvoriti tovarn, ker še niso zaključili pogodb s francoskimi oblastmi. Pariz, Francija. 25. novembra-Danes se je pojavila nova angle-ško-francoska kriza. Anglija nikakor ni zadovoljna s pogajanji, ki se vrše med nemškimi industrijalci in francosko vlado. Cilj teh pogajanj je preslepiti Angleže ter za njihovim hrbtom sklepati dobičkanosne trgovske pogodbe. ČAROVNIK SPOZNAN KRIVIM Pittsburgh, Pa-. 2*2. novembra. Porota je spoznala Alfonza Sara-gt\ zamorskega "čarovniškega zdravnika krivim umora po prvem redu. Obtožen je bil. da je umoril bol. strežnico Elso Barthel. VIHAŠ UNIČIL MESTO. Manila, 22. novembra. — Sem sa dospela poročila, da je silen vihar popolnoma uničil mesto Cal-bayo«g v provinci Samar. Pri tej priliki je izgubilo več ljudi življenje. Povzročena škoda je velikanska. NOVI NEMŠKI KANCLER JE DR. ALBERT Sestavil bo kabinet, ki ne bo imel opravka z nobeno stranko. — Dr. Albert je bil svoj čas nemški fiskalni agent v Združenih državah. — V novem kabinetu bosta samo dva člana Stresemannovega ministrstva. — Koalicijska vlada je zaenkrat nemogoča. — Stresemann ne bo prevzel zunanjega ministrstva. Berlin, Nemčija, 25. novembra. — Predsednik Ebert je imenoval včeraj državnim kanclerjem dr. Heinrielia F. Alberta, ki je bil svojeeasno nemški fiskalni agent v Združenih državah r Ebert mu je naročil, naj sestavi nestrankarski kabinet. Člani novega nemškega kabineta ne sinejo l»iti vneti pristaši te ali one politične stranke. Novi kabinet ne sme biti stvorjen na politični, pač pa na trgovski podlagi. Ob sedmih zvečer je poslal Ebert po dr. Alberta. Albert je rekel, da se bo poslužil vseh sil in vsega svojega vpliva, samo da ohrani enotnost v državi. V novem kabinetu bosta samo dva člana bivšega Stresemannovega kabineta, namreč- minister državne brambe Gessler in delavski minister Brauns. Dr. Albert je po poklicu advokat. Znan je kot iz-boren organizator in upravitelj. V zadnjem času je zastopal razne ameriške firme, ki so hotele dobiti v Nemčiji koncesije. Ebert je pisal dr. Albertu pismo, v katerem mu je rekel sledeče: "V sedanjih razmerah ni mogoče ustvariti v Nemčiji koalicijske vlade. Stvoriti je treba zmerno vlado, ki bo šla na roko vsem strankam, ki bo poustljiva v vseh ozirih ter skrbela za enotnost nemške države. Novi kabinet morajo tvoriti preizkušeni možje, katerim je domovina nad vse in ki smatrajo svoje dolžnost napram doino-vmi za bolj vzvišene kot pa dolžnosti naprav svojim privatnim interesom." Stresemann u so ponudili mesto zunanjega ministra, on je pa ponudbo odločno zavrnil. Hartford, Conn.. 25. novembra. I h a uradnika >ta včeraj zvečer izjavila, da bo velika porota, ki preiskuje zadevo lainjivih zdravnik«« v. dvignila obtožbe radi uboja ali umora po dru«em redu proti tem zdravnikom*'. Benedict Holden. forman izvan- otrokom, katere je pustil rerlne velike porote, ki preiskuje v Albany. delovanje eklektičnega zdravni- Zdrastveni komisar Osborn je škega preiskovalnega zbora v tudi, da iščejo oblasti ne- Connecticutu. ter rekorde več sto '"doktor" Fred Harrison "zdravnikov", kojih imena so po. Worksa. pomožnega zdravnika t stala znana vsled pohodov v Kan- ^ nited States Veterans Hospital sas City in St. Louisu. je rekel, da v Roxburv. Mass.. ki je imel tudi bo izročil veleporoti v ponedeljek stransko "prakso" v Stonington. več kot dvesto sumljivih smrtnih ' onn- certifikatov. j Works je bil zaposlen v neki le- J)r. Osborn. državni adravstve- karni v Massachusetts od leta ni komisar, ki je dobil od velepo-rote ukaz. naj preišče vse sumljive smrtne certifikate ter vse, kar bi predstavljalo možen umor. je pojasnil danes, da ima poseben štab uradnikov, zaposlen s tem delom ter dostavil: — Ko se ho veleporota zopet sestala v ponedeljek zjutraj, bom pripravljen predložiti ji več kot dvesto sumljivih smrtnih certifikatov. da jih natančno preišče. — Skoro nemogoče je oceniti skupno število, kajti nekateri doktorji so bili v Conneeticutu pet let. Tudi najdem več smrtnih certifi- Oklahoma City, Okla., 22. nov katov od nekaterih kot od drugih j Veleporota tukajšnjega okrožnega in vsled tega nisem še sestavil sn t sodišča, ki je preiskovrala doka* 1908 do 1913. Trdil pa je «la je med tem časom študiral medicino. Uradniki justlenega departmen-ta so pripravljeni nuditi državnim oblastim vso potrebno pomoč, vendar pa izjavljajo, da so zdravniški slučaji v glavnem problem državnih in krajevnih uradnikov. Gotovo pa je, da bodo prišle na dan še lepe stvari v tem oziru. odlikovan PROFESOR. Passadena, CaL 22. novembra. Pi *ed kratkim je bila podeljena X oblo v a nagrada za fiziko dr. Robertu A. Mili i kan u, proces .rju fizike na tukajšnji univerzi. Včeraj je dobil brzojavko. da mu je Roval Society v Londonu podelila veliko Ilugrhesovo kolajno. VELIK VIHAR V NAPOLJU. R^m, Italija. novembra. — Ponoči in danes zjutraj je divjal nad Napol jem in okolico strahovit vihar. Več parnikov je veter uir-jral iz luke ter jih pognal na visoko morje. Povzročena škoda je velika. VELEPOROTA PROTI BIVŠEMU GOVERNERJU. kuga na kanarskih otokih. Gibraltar, 2:}. novembra. — Uradni li>t naznanja, da je na Kanarskih otokih izbruhnila bu-bonska kuga. Otočje je pod karanteno. da je njegova dolžnost oznanjati resnice kot jo pač spoznava. Ena posledica tega beganja je bila, da je zavladal po čeli Kitajski velik strah. V Činkiangu so postavili žreci svetišče nebes, v katerem bi lahko verniki molili ter skušali z darovi potolažiti razkačena nebesa. Oblasti pa so da-neuke Kitajce, da bodo izvršili (le podreti to svetišče, ker so se dejanja z resnimi posledicami, bale, da se bo končalo to hujska-Dotični misijonar pa je odgovoril, 'nje * revolucijo. sferna za skupno oceno- Smatram pa razkritja za neizmerne važnosti. "Dr." Satellite se vedno ni prišel dan, čeprav pra iščejo detektivi po celi tej deželi in Canadi radi obtožbe uboja. Rekordi kažejo, da je izgubil Sutcliffe življenja sedmih paeijentov v prvih sedmih mesecih svojega praktieiranja v Unitonvile majhni vasi na zapad-ni strani Farmingtona. Dr. Edvard Ripley, od katerega je bil kupil Sutcliffe urad na temelju mesečnega odplačevanja, je bil odstavljen kot zdravniški nadzornik mesta" Farmington, ker ni zahteval preiskave smrtnega slučaja nekega pacijenta, radi katerega iščejo sedaj Sutcliffa. Čeprav je ušel Sutcliffe iz svojega skrivališča v Albany v Toronto. kjer so ga canadski detektivi zgrešili za dve uri, pričakujejo v uradu državnega pravdnika, da se bo vrnil semkaj. Svoje domnevanje temelje na naslednje točke: Policija v nešte-vilnih mestih ga išče; vsa iztočna pristanišča so zastražena. Hrom je na desno koleno ter ga je lahko spoznati. Priznal je že skoro svojo krivdo. Zelo ud an je svoji žilni materijal, na podlagi kojega je bil governer "Walton odstavljen, je dvignila proti slednjemu več nadaljnih obtožb. Bivši governer Walton je pod precejšnjo varšoino. meja med romunsko in jugoslavijo določena. OČE IN MATI STA SE USMRTILA NA GROBU SVOJEGA SINA Belgrad, Jugoslavija. 2r>. nov. Po dolgotrajnem posvetovanju so >e zastopniki Komunske in Jugoslavije sporazumeli glede meje ined obema državama. Obe vladi >ta nekoliko popustili. Berry-au-Bac, Francija, 25. nov. Baron de Montingnv m njegova žena sta se danes usmrtila na grobu svojega sina, ki je padel leta 1918. Sin je brl zrakoplovni poročnik. Baron je imel za klobukom listek, na katerem je bilo zapisano, da gresta z ženo prostovoljno v smrt, ker je njeno življenje brez sina nesmiselno- mila zima v ukrajini. VELIKA BLAZNIKOVA PRATIKA red samomorom se je kazal sosedc/m z vrvjo okoli vratu, pri s->sedu pa si je napravil na levi roki malo urezu an o z nožem. namočil pero v rano ter napisal z lastno krvjo svoji ženi poslovilno pismo in se nato obesil. Razne nesreče. Žile si je prerezal po nesreči kovač v Strojnih tovarnah Anton Okorn iz Spodnje Slivnice. '/. nekim vajencem sta sekala ieleso, ■-»d katerega pa je spodletelo dleto Okornu na roko in mu presekalo žile. Franceta Korošca, 61etneg:a sina posestnika iz Kakitue, je vol sunil z nogo v glavo m ga nevarno poškodo/aL Ivan Burilov, leswi delavec v Spodnji Žetini, se je po nesreči pri delu vsekal v desno nogo. Napad na dijaka. V Cigaletorvi ulici v Ljubljani je bi biaipaden od neznancev dijak Jože Pavlič. Neznanec ga je tako močno udaril po glavi, da je moral iskati pomoči v bolnici. Pretepač iz navade. Franc Dolinar iz Dolnje Brezovice ima veliko veselje, če koga pošteno prrtepa. Dne 2. novembra je sreičal dninarja Janeza Bečaja iz Brezovice ter ga takoj brez vsakega vzroka pričel ipretepati. Pokleknil mu je na prša ter ga bil s pestjo po obrazu ali kamor je pač priletelo. Bečaja so vsled za-dobljenih poškodb prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Prevelika ^zaupljivost. Zidar Josip Slak iz Dobrega polja pri Novem mfsjtn je prodal pred kratkim svojo hišo krojaškemu mojstru Antonu Komanu. Svoto je dobil izplačano dne 30 oktobra na Komanovem domu. fsti dan pa se je odpeljal Slak z denarjem v Ljubljano, kjer je rmel razne opravke. Ko je hodil no mestu, se mu je na Marijinem trsu pridružil neki neznanec, s katerim sta po kratkem razgovoru zavila v gostilno pri "Belem volku7'. Od tu sta od£la skupno na! dolenjski kolodvor, kjer'ae je Slak, vlegei na kkp v čakalnici. Ko jej zadremal, je pristonil k njemu njegov spremljevalec in mu vzel listnico s celo kupnino za lii-šo in neznano kam pobegnil. Pcskušen rop pobeglega kaznjenca. Pr^d kratkim je pobegnil od dela kaznjenec Podbevšek. ki se je klatil nekaj dni v ljubljanski okolici. Hotel se je podati na jug, a ni imel potrebnega denarja. Zato se je odločil, d:', koga oropa in .se je v noči 2. novembra postavil na Večni poti za Rožnikom ter čakal, da pride kdo mimo. Kmalu je prišel neki delavce, ki ga je Podbevšek skušal oropati, kar pa se mu ni posrečilo. Napadalec je 'bil naslednjega dne aretiran txl orožnikov na Brezovici pri Ljubljani. Pred kratkim ^ bila v Beli hiši važna kabinetna seja. Kot ponavadi so bili navzoči vsi člani ameriškega kabineta s predsednikom vred. Navzoč je bil pa tudi neki časnikarski poročevalec. Kdo ve .kako je prišlo, da so se ! po seji klobuki zmešali. Časnikarski poročevalec ni mogel najti svojega. Pomeril je vse od prvega do zadnjega, pa so mu bili vsi premajhni . . . # * # Bolgarski kralj Boris bo prišel v Ameriko iskat nevesto. Takoj za njim bo pa prišla v j Ameriko Njeno Kraljevsko Veli-| čanstvo jugoslovanska tašča. jZ dolgim jezikom ho skušala I zamazati ugoden vtis. ki ga bo napravil bolgarski kralj pri ameriških dekletih, ^ # * * Priseljeniška oblast bi ji morala prepovedati dohod, ker je kon-traktna delavka. Njena edina želja je namreč, sklepati kar najugodnejše zakonske kontrakte za svoje hčere in sinove. # * * Veliki župan za Slovenijo dr. Lukan je odstopil. Pravi .da ni kaj posebno dobrega zdravja. Ljubljansko časopisje pa ve drugače poročati. V znani ljubljanski kavarni je prepeval pozno ponoči nemške pesmi ter udaril zavednega Slovenca po glavi, kn mu je rekel, da se kaj takega velikemu županu ne! spodobi. SugnslntmnKka Ustanovljena L 1898 Katri. 3lrlmnta Inkorponrana 1. 190' GLAVNI URAD v ELY, OlINN. —I Glavni odborniki: Presednik: RUDOLF PERDAN*. MS E. 186 St.. ClOTtl&nd. a Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 1W Pearl Ave., Lonla, O. Tajnik: JOSEPH I'ISHLER. Kly. Minn. Zač&sbr.l blagajnik LOUIS CHAMPA. Box »61. Ely. Winn. Bl&rajnlk neizplačanih Hmrtrnn: JOHN MOVEKN. 412 — nth Art. ltit, DuluLh, V Tin. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American State Rank Bid«., Ill Qr&nt BL at Sixth Ave., Pltteburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK. Room 206 Bakewell Bid«., eor. Diamond ud Or»at Streets, Pittsburgh, Pa_ MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago. UL FRANK SK^LABEC. 4b22 Waehlngion Street, Denver, Cole. Porotni odbor. LEONARD PLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg., IMyallup. Wash. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PTRC, 780 London Rd.. N. E.. aevelaud. O. PAULINE ERVE.S'C, 3S3 I'ark Str., Milwaukee. \Vla. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CElARC, 62£ Market Btreet, Waukegan, 1U. - Jednctlno uradno glaallo: "Glae Naroda". - — ■ Vse etvarl tikajoče se uradnih xader kakor tudi denarne potlljatv« naj ee pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prltoibe naj ee poSllJa na predsednika porotnega odbora. r*rofinJe za sprejem novih članov ln bolniška ■pričevala nal se poSUJa na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota i« priporoma vsem Jugoslovanom xa obilen pristop. Kdor iell postati član te orKanlzacIJe, naj se zglaal tajnik« bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit« . na gL tajnika. Novo drufltvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Po svetu. Odkritje vohunske družbe. Rasne aretacije. V Mokronoeru je bil aretiran in izročen sodišču Vinko Škofljariec, ki je vlomil in kradel j>ri tamkajšnjem notarju. Jernej AmbroŽie, ki je pob^g-nil iz mariborske kaznilnice, je bil te dni prjjet :ia Javo miku in izročen sodišču v Ki'anjski gori. Dolže jjtu raznih vlomov. iratevža Arharja, ki je meseca julija izvivil v Železnikih več tatvin, sio aretirali Smledniku. Tatvine po deželi. Kaznim posestnikom iz Zlaberij je .bilo pokradeno zadnje čase več perila v skupni vrednosti 1965 dinarjev. Tatvine je osumljen neki lila^ee, ki se je zadrževal za kratek eas pri raznih g-ospodarjih. Prof. kandidatu X. Jugovieu je bila ukradena v Zidanem mostu dt-namiea z 2500 Din. Nova moška obleka, nekaj peii-la in vee raznih drag-oeenoisti je bilo ukradeno Ivanu Jazbeeu v Seščah. Škoda znaša 4238 Din. Dve železniški nesreči. Na ljubljanskem an vem kolodvoru je zgrabil vlak ISletnega tesarskega iKwnoenika Matijo Be-berja iz Z ar. Dola pri Hrastniku in mu odtrgal desno roko. Dnig'a nesreča .^e je zgodila na progi I.jubljana-Trst. Ko se je namreč pro^ovni čuvaj južne železnice Anton Petelin iz Hrega pri Pre ser ju vračal po običajnem obhodu proge donioiv, ga je pri ču-vajniai 65S podrl tovorni vlak, ki je prihajal iz Brezov'ee. Nesrečnež je piišel pod kolo, 'ki mu je odtrgalo levo roko nad členkom. Oba ponesrečenca sta, bila prepeljana v bolnico v Ljubljano. Težke posledice neprevidnosti. Tz Trbovelj poročajo: Rudar Jamšck v Lokah je v svoji neprevidnosti pilil nabasano patrono, da bi si napravil iz nje vžip^.lnik na bencin. Pafa-ona pa je eksplodirala. j odtrgala Jamšku na roki dva prs'a ter ga ranila močno na kolenu in na glavi. I.ahko pa bi se zgodila še večja nesreča, ker so Dili v sobi tudi njegovi svojci. Gozdni pežari v Srbiji. V Vranju je 28. oktobra izbruhnil v državnem gxzdr pri kraju Stražene velik požar, ki se je razširil na obsežen kompleks igoada. Istovatko je nastal požar v planini pri Kukoviei., v okraju Lesko-vae. Ogenj divja z neomejeno ado. Tndii v bregalniškem okrugu je izbruhnilo več požarov. Vzrok izbruha ipožara ni znan. Vsa stara slovenska politična j garda brz največjim veseljem zlezla tja, okdoder hi kaj prismrde-lo po cesarskem gnoju. * j. * * V nekem oglasu čitam: "Posebne kabine za zakonske" pare". You said it! "Zakonske pare" 4— is right. * * * Pisma Maričke Miklošič. I. pismo. New York, 1. septembra. Draga mati: Danes sem prišla v to Ameriko. \ Amerika je lepa. Meni se dobro srod i- Bom poskušala kakšno službo dobiti. Teta je jako dobra z mano. Pa tudi stric je dober. Kako pa kaj pri vas doma ? Ali ste vsi zdravi? Glejte, da bo imela Sivska dosti klaje. In tudi Janeza prav prisrčno pozdravite. Danes sem tudi Janezu pisala in ga prav lepo pozdravila. Ali je Janez kaj vprašal zame? Tukaj so jako velike hiše. Tukaj se ne more človek izgubiti, ker je vse po številkah. Jaz še ne vem. po kakšnih številkah. Ali Janez kaj vpraša zame? Pa tudi sosedove pozdravite. In Sivko in gospoda fajmo-štra. Meni ni prav nič dolgčas. Samo po vas mi je malo in tudi po Janezu. In po Sivki. Ženske so tukaj jako grdo oblečene. Pra\ nič jih ni sram. Bog ve. kdaj bom toliko prišparala, <1a si bom lahko kupila tako obleten. Teta dela slamnike. Stric pa sedaj nič ne dela- Pravi, da moramo šparati. Cez pet let me bo teta slamnike naučila, potem se bo pa že poglihalo. Sedaj pa morajo šparati. ker dela teta slamnike. Sedaj vas pa lepo pozdravim čez hribe, doline, čez visoke gore. čez široko morje do plavga neba od moj ga do vaega srca. In Janezu povejte, naj kaj piše. Vaša Marička. V Belem Monastirju ob madžarski meji so prijele obmejne oblasti vojaškega begunca, bosanskega Turčina Imre llasana. ki je pobegnil od svoje čete v Novem Sadu ter stopil v vohunsko službo madžarske vlade. Hotel je odnesti važna poročila o razvrstitvi jug. vojaških edinic napram .Madžarski. Prepeljan je bil v Bel-grad, kjer je med zaslišanjem priznan vohunstvo. Ilasan je bil v zvezi z raznimi madžarskimi tro-spicarai in uglednimi banatskimi Madžari. Ilasan je tip internaci-jonalnega vohuna. AH naj hranimo ljubavna pisma? treba ljubavna pisma sežigati ženske pa trdijo, da morajo biti pisma ohranjena kot spomin na najlepšo dobo življenja. Večina odgovorov pa je bila v šaljivem duhu. Tako je napisal nekdo dolg članek, ki zaključuje z besedami : Da. seži^rajmo ljubavna pisma še prej. pred no smo jih spustili y poštni predalček. Princ Pavle — ban hrvatski? Po poročilih iz Belgrada se princ Pavle po povratku iz ženi-tovanjskega potovanja stalno naseli v Zf*grebu. Govori se, da prevzame v Zairrebu visoko službeno mesto. Pravijo, da je določen za hrvatskega bana. Pariška "La Libert e" je razpisala anketo o tem vprašanju. Sledilo je mnogo zanimivih in zabavnih odgovorov. Moški so večinoma zagovarjali stališče, da je POTOVALNI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni nabirati naročnin? za "Glas Naroda", so: Joseph Černe. Anton Simčič in Joseph Smaliel. ITpravništvo. k' BOZIQ — čas lepih spominov je pred durmi! A praznik vzbuja pri vsakemu dolžnost, da se s kakim denarnem darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak še tako mali dar s hvaležnostjo in veseljem sprejet. Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom znane — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Cen« zmerne! Dobra postrežba zajamčena? GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE :- NOVA ZANIMIVA PTJIQA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal IvaiTMatičic $1» ^p JtPLENJE in strahote z bojnih pohodov biviega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi Knjiga je trdo rmn%, viebnje 270 trni to 25 »lik ti vojn«. "OLA* NAHODA" 82 Cortlandt Street, New York, H. T. •v-^ar-- aijA* NARODA; 26. NOT. 1923 Na Bledu. Povest. — Spisal Rado M urnik. v.i / budil (Nadaljevanje.) - I 16. j.> in« ja!" mi je bila pr-. ko muh .v tlrup> jutru n ufledal ciklainne na lil se vsnke Ol^ n«1 v vike njene besaede, nje-jlcanja, lijerih pi^letiov, -.iiteha, poljubov, pr't ->!;a njenih mladih f)'»r!;U.l seli! se, kuku je še-trepetal njen gia»; kako tree poigraval z njenimi J«* njeiuli v>a i » mojih 1 »redno h Smejalo i KjI Spodaj Hrtiv doline la se bo I a bom v i' iji mojih s»*iie h ; a rdela, hitreje di-ieih! V>** se mi je po, važno, zmune-mi je kur saino l mi je pelo in vri-i«po je življenje!" srunu jx-la Mluka: i i, ponižajte se, j>«>v!iajte s*-, vi«lb» ravno polj«*, i.llu. k j'- fantič in »j grt "Jarnikova gospodična. Pa tole *eui v« k» prinesla, gospod višji oficir'" Prvo Oltjlno pismo! Še nikdar ni« »j«* pi '*jt-*! nolxmegti lisla s takim veseljem, k tako strastno radovednostjo ! Xa?lo sem odprl rožnato. nežno dušeče pisemce. OSfca ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI i Foreign Ijnguafe Information Service. — JuKOfbv Bureau.} "Velika Jugoslavija" Ruske legende. VEČ OTROK NA FARMAH. Poljedelski okraji Združenih držav zalagajo poljedeLske okraje ne le s hrano, ampak tudi z ra>.- n:i j" ;i_vftlu. 1 ako je srečna in ku-1 ineroma večjim številom prihotl- l:o Te/ko t'aka, tla Li se zopet a i-J njih državljanov. Po zadnjem št«- Je!s. <» enej-vtih pit«l obedom da|tju živi čez r>4 milijonov ljudi v pr.de z Nado v hotelo sladčičar- mestih -m -ez 51 milijonov na de. u.ec. I apa d,, je dane* jako slabe žeIi lzm,d uh živi na farmah prj. volje. Svetovala nu je, naj daius1,,-- •, . ... ,, i..t.- - tuizno trnleset milijonov ljudi m n kar m* ne govorim z nj.m. am- .. .. , . .. . , . število otrok, živečih na far nt ah. znaša 7,700.000. Enako število meščanskega prebivalstva pa izkazuje le 5,700.000 otrok- Torej 30 milijonov farmerjev ima dva Jeric* par dvojač vet" otrok kot enako Ste- ji zabičal, naj odda ffospodičiu ' >!al s. iii na .svoj !;.st, kako zelo me je ov<*>eIiIo njeno ljuoo pisemee, in da bom ravnal po njene u nasvetu ter prišel v koaidito-i i,j •. J>al sem vilo meščanov. Pri tem mislimo mo skrivaj in naj ni-,na otroke pod desetim letom. Xa tak naeui. — pravi dr. Gal-pin. ki vodi raziskavo o poljedel-skem prebivalstvu v poljedelskem department u — pada breme vzdr- pak se umaknil s "s veta, ka bi živel življenje svetniško. To se je vedno smatralo za bajko, ali zad-Poljski profesor, ki je potoval poPriprosta duša ruskega naroda se 13^ so St' raznesle vesti da so Bolgariji in Jugoslaviji, pravi, da je v obeh deželah naletel na pristaše ideje Velike Jugoslavije, kateri bi se pridružila tudi Bolgarska. Pod tem naslovom je naš polj- ževanja in vzgojevanja ameriške mladine prav težko na rame poljedelskega prebivalstva. Po desetem letu starosti se pa to razmerje izpreminja stopnjevale, dokler otroci ne dosežejo dvajsete-, . , . , . .. . isnjo Jugoslavijo m Bolgarijo. jra leta. Od te starosti naprej za-'c. , ~ , .? . bovrastvo med Bolsrarijo in .Tu mora opajati s čudovitimi in' koljševiki dognali, da to ni baj-nemogočim" legendami- Pojm-1 ka- ie i-tina. O tem razpravlja ljivo je, kako je mogel dobiti angleška knjižica, češ. mistični Rasputin tak vpliv na ,mgreb car-'a se Je vržil zel° taJ-dvoru in med narodom, jnostno; naznanilo se je. da je ear umrl za zelo nevarno ku/.no boleznijo in da so krsto brž zalota- Casopisi ruske I m igrač i je. ki .. „ ... . ski varšavski prijatelj dr. Josip seVeda živo zanimaj* za dušev- K za^atlh 11 °tl Azovskega mor- Golombek v ^ Ga zet i Varšavski". 1JO razpoloženje ljudstva v sovjet-iJa V Petro^ra i * i - - - , - I puseimuk je res živel; nikdo več ljudi v mestih kot na! 7. , -1 ^ I,,aw ske Rusije «e baje kažejo eudez-l h. Stvar je torej taka da i l"lankar- 111 PlemenRko- Je,na znamenja, ki jih je težko po-!™ vedeK odkod pr,haja' a moral >r nosi breme vzlrž.vnni a1™*™™3**1-'}* i7'^ne- Golom-« javiti. Tako se naprimer čudež-1 biti namenit, ko se je celo ear npL' TO till MnC! al*.o maconn Dni f T • v M i . so lepo dorasli, prepušča mestu. Te razmere prevladujejo že od nedavna — brez ozira na drnzt*' gospodarske razloge preseljevanja poljedelskega prebivalstva in Bolgariji in Jugoslaviji, saj imate obe državi en skupen cilj, ki si v do- ,. i • • njem ne nasprotujeta, namreč d pripravlja program, ki naj pospeši .. . , , ' . . . . ., . , fseei izhod na Kgejsko morie. m suje razvoj modernih vzgojeval-1. . , . , . . , .. . ' . . , item oziru bi lulo zlitje obeli tlr- lllll m drugih zavodov v paliedel- - „ , .. . ... za v prava sreea. \ elika Ju . .. ..... , „ vija z Bolgarijo, ki hi imela eez "Kn oi!a i*l iiiel 441 I j lil i.injal pri •Twit. }. vij» nje ! dosedanje '11 i je l»il » včeraj, krasno, .»•m vzkliknil. kak<»r l>i ;». ! mej;«-. V lil ji vj-rhu" je dektela mlada piijetno. Idaieno .sem be!e,n dnevi! zdaj se ti prične novo III je dejalo. V*e moje delo in i;ed«4o s** mi je zdelo mahoma pu.<«», prazno, |>o-p ilnoma bre/pomeuilimC Za saln. v iti vidi l Saharo jalovega vese-Ijačenja, puhlega samoljubja in san t o prevare. .. "g Na Jezetu > "" nal'ijali]>otr-kavali j»ra/.nieku. V>4ai vm in gle-dal s';« /i okno. Zunaj j»* vabilo jutro stlnčnega avgusta. <:o*j>odiiji (lan ob j"zetu! V rosi oprano i:i okrepčane obalno dr v-jo j<- ve prožilo roke j>i*»»ti »•Inen. Po jezeru j*o utrujale rsiro-sr»*brne mrene, svet lobni ob- t(»e!vi Jasno nel>o mi je zdelo drug . brezdanje jezero. Yw se je lesketalo tako živ«> in sveže, tako ;iežij«> i" novo, kakor da je ustvarjeno .sele la\ i. Barve, zvetiki, vonjava, v d"vj<», g< rov je, se mi zdelo h- mniriro, mnogo lepše nego prej. Koliko močneje, koliko globlje čuti l'^xito Njeg« vega stvarstva osrečeua tlu»iu; ki ljubi! C'ntil sem se \s»'ira pmi»jenega, boljšega : čutil nem: ljubezen do Olge je čudež najlepš.i «"ndež mojega Življenju! In ko s<'in gledal na to j-zero, na te gore, na vso to sveto lepoto in milino, me je pie-vzela tri »boka, globoka ginjcivost. Solute s-i mi privrele v «>čl— iskreno sem hvalil Bog»\ da mi je pri-Vedel <>)lgo. Osle j moram ljubiti vse e'ove-5»VO, Ne.u mislil. Nikoli več ne Ihi>ii >lalni sodil o nikomer, najsi mi je >e tako zoprn in aiitipatičeii. Vse bom ljub*l, \>e ljudi, vse živalce božje in vse rastline, vse stvari, vesoljni sv »'t. A-se. kai* j*1! Ta vel k a ljul>ezeii b di jKfcJej mo-ie geslo, ta strunr. — ta blejska Struna naj mi doni vredno v duši' Tudi do Ovmrvih dani moram biti pr.ia/nejši. Krnice s«o mati in hčere. pomilovanja so vredna ta ma-1 srečna bitja. Sočustvovati mo-raiM z njims nikar pa zasmehovati jih in p re ai rati. Zasmdila se. mi je eel o gospotltena Brigita • kako ne-veselo Ln. temno ji je življenje! Ljubezen, ljubezen mi je dvigala vriskajoče srce. Sedel sem in pisal ljubici pismo. Prvo pit«m>! Slika! s«ip. sv«»jo blažein*»t z nfij-cijajneiiiuu bojami in naposled Olgi rad mI inio nakaral kar celo milijardo plamtoeUi poljuljov. Kaj bi skoparil! Ne.irid ima me j-» obletelo: "Pre-si ečeu si. fant! Tvoja sreča ne more trajati dolgo..." Kako čuden je človek! Ali in re.s čuden! Naj-lepše trenutke si -Ijnbljena Mitibilev. Kako se bo držal ravnatelj, moj bodoči tast! In kako jaz -tam? Ilaha! Rad bi videl tednj >am sebe v zanesljivem cgl»-dalu! Haha' Ilaha' PremJdjjl sem. po kom naj po-iiljem ljubiei pismo, da bi ga dobila čim prej. Te*lajei je potrkalo na moja vrata rn vstopila je mala Jene*, v prainji obleki m čedno obuta. ' Af a *>! Dan«s pa nova! Krlo ti je pa dal narediti tako lepo oblel.o!"' SLADKORNA INDUSTRIJA V JUGOSLAVIJI. /.< liiur juc ne pniKjveduje o tem. J'-ri.-a jt» mudro pokirnala in se lei»o poslovila; "Zbogom, g;jsptd Ki. plan!" i'ako. Najprej oficir, potlej j«a .se kaplan. me je pi-1 niranega .sladkorja v Jugoslaviji ! tirati okoli 15-000 ton sladkorja [ Baltsko mor ie (<>U obeh straneh sa» ■> iu veil no z p.*t poljubljal pi-pir tam. k vr.-čih 'traja tri mesece- Sladkor se ra-|bi se držala od sezone do sezone,J ja. ki bi postalo edino slovansko Ejjejsko morje odprto pot na vsa j morja, bi mogla b ti največja sre-Ameriški konzul v Belgradu, f varne, se ceni, da potrebuje vsajča za balkanske Slovane. Takn ..........im-ihhiiut^fa siaiiKorja v .Jugoslaviji iirati okou lO-UiWJ ton sladkorja | rsaltsKo nmrie (oh obeh straneh \ednoz-pet poljubi ja! | za letošnjo sezono metric-j iz inozemstva v pokrit je primanj-1 so na Nemci V mora vendar gte- v-'l*1 4','. (,-1il'0:jr -Milijon j.jh fon Sladkorna sezona zače- kljaja domače proizvodnje. j dati. da ima izhod tudi na Jugu po.ju n'hd\ ! \ sa 1 voja; ,,j;l v prvem delu septembra in Ni nikake zaloge sladkorja, ki J čez Romunijo do Blejskega mor- je driavuih tovarnah. < J lasom mlruženja sladkornih to radi nestalne valute in nestal tovarn, ki kontrolira privatne to- nih cen. f i nira v šestorici zasebnih in dveh I ker se uvozniki neradi zalagajo z morje. Taka trgovska grupacija vel kiiui količinami sladkorja, in bi bila tudi politično pomembna. — 1 "stvaritev enega silneg abloka iz Poljske. Romunije, Velike Jugoslavije, h kateremu bi brez vsakega dvoma nujno pristopila tudi Češkoslovaška. bi razdelila Evropo na dva dela. ki bi jih ločil haš ta blok. . . Kako narava pokopava mrtvece. Kje pokopavajo sloni svoje mrtvece? — Zanimivo vprašanje, ker se le redkokdaj najde mrtvega slona, ki je poginil narav-rt smrti. — Žuželke — grobo-kopi živalstva. Nedavno je neka ameriška na- ■sel s-in čudi. Na dvorcu pe a rdečelična Mink:«: Sem slovenska deklica, Minka mi je ime... V oksijeiii kuhinji je ixxl sklel-ii"'.om Kosil (zajutrkoval) Janezi1. poliite po'/,(.i-il mali sJadko-■»ii'tlez iu se obliznrl v iprijetnem n* .'-akirtajiju. Oca Martin v kratkih irhas. h hla'ah bi visokih skomjicaii so se .'»o tavljali z novim klobukom in P>jnim banšunasrtiin telovnikom, vi se ie na njem sv 11 id a gosta vrsta «rtibri>ih gumbov. ' .Mati Neža v iepi jopi, s snežno-1 Iji'lim predpasnikom. me pova-b; i i na op i ki axis k o južino in , suho iucno (svinjino) s kislim zeljem pa jedove štrulje z oei-iHii. — Na Mali Šmaren bi morali bitu na Bledu, g-oispod Kalan. drugi mesec! Ta!:rat je pt1i nas ve ika reč. Takrat imamo semenj, vi • to, narvečji shod na čast )la-ter e božje na Jezeru. Na ta praznik pr\roniajo romarji z vsega Ktrttijskega p-i tudi s Primoisike-g.i, Koroškejja in Štajerskega,. zajutrku 4>dšel pn>ti vasi Gra-d«i. 3*ota bila čista, kakor * po metla nebeška hišna, sapi. Prijetno je dehtelo po vonjavi bližnjih velikih jelovih in smrekovih gozdov. Vse je bilo tako sve-r;rip, ne k pražnje obleke, ne le o taž-^ne ulice, pisane zastave in vilu, zlezejo pod mrtvo telo in s p je cerkvenih zvonov, ampak skupnimi močmi zgrebejo prst tako spretno, da se mrtvec vedno Proliibicija in uporaba čaja. Leta 1922., se je izvozilo skozi Sueški prekop 326.000 ton čaja. Za prevoz je bilo potrebnfti 65 velikih ladij. —Ameriška pro-hibicija je dvignila konzum čaja. Ogromno porabo čaja in njega razpravo o vprašanju, kje sloni pokopljejo svoje mrtvece. Skoraj nikdar se ni namreč še našlo mrtvega slona ki je poginil naravne, smrti. A ne samo glede teh velikih de-belokožeev — kam izginejo mrtve živali vobče, je zagonetno vprašanje. Kako pokoplje narava svoje mrtvece? Vemo naprimer, da se prav redko najde trupelce mrtveca ptiča, bodisi v gozdu ali na polju. Pokopavanje mrtvih živali vrši narava na način, ki je zanimiv in pozornosti vreden, ot gro-bokopi narave poslujejo zlasti gotove vrste žuželk, med katerimi je najvažnejši takoimenchTani%— grobar (Necrophorus vespillo). — Te žuželke spravljajo z neverjetno spretnostjo majhne mrtvece ]>od zemljo. Opozorjeni po smradu, ki ga mrhovina razširja, prihajajo te žuželke v velikem šte- tndi <*brazi, hiše, vile. \-rtovi, je-zero, gore in solnc-e nad njimi! Iz okusno zidanega dvorca s»m slišal klavrne klanivke akorde okorno iuiane sr»ivit:ne. Danes so mi pri-jali tudi ti zvoki, vsi, pravilni Ln napačni; danes bi bil ieselo plo-sk a I vsaki »račji godbi! iSrečaval sem Blejce 'mi Blejke. gredoče e postave lahkotiogih tleklet in ponosnih že-ii:*- \ šumečih krilih V jutraa:iem s lucu so s** čarobno svetile s čep-kemi o^alj.-iane prebele in z zlatem vezene avbe, široki gubasti ^rajčni rakavi, resica-ste pLsane .lite :ia*l tomnožametaMimi modrci in kovinasti pa>*i. Žalibog <40 ne-krlere druge" krasot Lee kazlle napiti gosposke eapiee. poefliete po mah^kdaj okusnem mednem kroju. Malone vse seljaake so nosile \e|ike molitvenike in bele Ttitoce. '/..i dekleti so stopali glasni, krepki fantje in za njimi mol čl j i vi možje. Iz teh obrazov m postav vm poizkušal najti Črtomira in Hftforaflo Vsi ».■> se mi videH pri-jiwni, radostni, dobrohotni, vfseLo raz'nirjeni in pričakujoči nekaj lepega in prijetnega. Celo starcem je c.zarjaJ liea nedeljski mir, nedeljski nasmehi jaj! ravoslovna družba razpisala na- j ^redno razširjenost kot priljub-grado za najboljšo razpravo o Ueno ljudsko pijačo si moremo predstavljati le, ako prelistamo številke, ki nam jih nudi prevozna statistika Sueške družbe. Po izkazih te družbe se je leta 1922: prepeljalo skozi Sueški prekop — 326.000 ton eaja v Evropo in A-meriko. C'e pomislimo, da ima čaj V primeri s prostorom, ki ga zavzema. le neznatno težo in da ne gre ves čaj, ki se izvaža, skozi Sueški prekop, si moremo šele predstavljati stev'io v celi njegovi čudoviti veličini. Največji prevozni parniki lahko nalože po pettisoč ton in treba je bilo torej lansko leto za izvoz čaja 65 velikih ladij naloženih izključno s tem dišečim blagom. Ker so se vsled povojnih razmer zvišali stroški za delavske moči tudi v deželah, ki pridelujejo čaj. so producenti začeli v zadnjem času gojiti le finejše vrste. kar pa je. naravno, vplivalo tudi na podraženje slabejših vrst tega blaga. Ker konzum eaja traj no narašča, pridelek pa je v zadnjem času nekoliko nazadoval, ni misliti, da bi cena čaju v bližnji bodočnosti yadla, računati moramo marveč z nadaljnim podraže-njem. zlasti še. ker so nemiri na-Kitajskem omejili iletošnjo produkcijo in so tudi plantaže na Ja-* ponskem vsled potresa mnogo trpele. Eden glavnih vzrokov, da produkcija čaja že skoraj več ne zadošča. pa je ameriška proliibicija ki je v Združenih državah ukinila konzum alkoholnih pijač, k tem pa silno dvignila konzum čaja. Prctidržavna propaganda. Te dni je policija v Skoplju Prebrala v-? osebje 11 o vinskega urada "Ualkan"' radi sumnje, da e je urad bavil s komunistično L11 j'litidrzavno propagando. Aretirana sta bila tudi pop Jovanie in neki Ar.gjfflko Bozlnovič, Id sta b:la na čelu družbe. zlačene kupole na "Cerkvah; stare svete in se pri tem vedel z velikim slike, pokrite s plesnijo celih ve-i spoštovan jem. Tako je trajala ta kov. ali zarjavele kupole dobiva- j legenda do 1922.. ko so boljševi- jo nepričakovano, včasih pred oč- t • i 1 -1- 1 .*■ *, . . 1 . i ki sklenili oilpreti carske grobo- 1111 mas 111 sovjetskih komisij sve-, _______ 1 1 1 1 . -1- t.— I ve. Odprli so vsak prob in vsako ze barve 111 blesk zlata, \ Kijevu so se tako obnovile kupole cerkve j'kr*to- Pri t0J PriIiki je dognali. B. Bolečin na trgu Senskem lo- da je grob Aleksandra T. pra-in prastara slika čudežnega sv.; zen. Bila je sicer v njem krsta, a Nikolaja v katedrali sv. Soije. — bila je zadosti težka, da se je mo- Zaradl podobnega čudeža v Ode- „1,, „ - i - - • . , . , .. . S gio mislita, »la je v njej truplo, a- «i je prišlo celo do nemirov. — ... . , . K. . . j '» so so jo odprli, so v njei našli aizen tega postajajo legende o jokajoeem se Kristusu. Na Pod o- Pc V"™™* "teži. To razkritje iz- Iju je nekdo od komunistične mla-| Prem'n-ia *'cor vTaro bajko v res= deži ustrelil s puško v razpelo; nieo. ali ne rešuje vprašanja, kaj krogla je zadela v križanega Kri-; se je zgodilo z Aleksandrom 1-, stusa in iz mesta, kjer je obtiea- Lj} je h-j ros Feclor Kuzmič? la. je pritekla kri- Sovjetska via- t —_______-- da je ta križ odstranila. Popi. ki : spadajo k Živi cerkvi, se trudijo ' pobijati mistična razpoloženja in izdajajo proglase, ki trde, da so vse take čudeže izumili sovražniki sovjetske vlade. * ^ * * Car Aleksander I. je "oficijel-j no" umrl 19. novembra lS2o. v Taganrogu 111 njegovo telo se Je pokopalo v petropavlovski cerkvi v Petrogradu. Telo! A. drugi so trdili, da je bila krsta prazna. —~ Zakaj brž po njegovi smrti je nastala legenda, da car ni umrl. am loblje pogreza v zemljo. Žuželk* pokopljejo živali do trideset centimetrov globoko ter opravljajo ta posel z vztrajnostjo, ki je vpričo njihovih malih telesc vsega občudovanja vredna. Tako so štirje taki grobarji, ki jih je neki naravoslovec in. d v svojem teariju, v dobi 50 dni pokopali dva krta. tri ptiče, štiri žabe, dve kobilici, vrhu Jega še čreva pete žabe in dva koščka govejih jeter. Če je malo število teh žuželk opravilo v petdesetih dneh to razmeroma veliko delo. potem pač lahko poj-rnimo, kako hitro te živalice, ako se zberejo v velikem številu. — spravijo mrtvece pod zemljo. Pri neki priliki se je tudi ugotovilo, da sc« te žuželke mrtvo miško zavlekle na drug prostor, ker so bila tla neugodna za pokop mrtveca. Seveda se tak brezplačen pokop ne izvrši zgolj iz ljubezni do bližnjega. Žuželke vrše to naporno delo v svrho ohranitve svojega plemena. Na zakopanem mrtvecu zlezejo samice svoja jajčeca, in ličinkam. ki že v desetih dneh iz-lezejo ter so izredno požrešne, slu- Ekrolozija granate v JJeogradu. V Katamoičevi ulici se je pripetila pri ''Slaviji'1 težka nesreča. V omenjeni uliPi kopljejo temelj za novo hiš^. Neki delavec je s krampom udaril ob staro avstrijsko granato, ki se je bila zarila v zemljo. Nastala je eksrlozja z veliko detonacijo. En delavec je b;l ubit, 4 pa težko ranjeni. IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko protJ predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to je prl-bližao |200.— ca enega potnika. V slučaju, dm naslovljenec sa la-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi po£Ujat3lj lahko dolarje nazaj sli nam pa ca novo naroČi izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam sdl umestno prt* pomniti, da nikakor ne moremo pri* poročati po&iljatl čeke t Jngoslsvi-Jo. SploBno mnenje vlada, da se feU, Id «e glasa na dolarje, tudi t dolar jib izpUčajo, kar pa nI res, ker. kot ie zgoraj omenjeno, je t Jogo-ftavijt od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne emerifike čeke t domovino. Ti ps nikakor niso pripravni sa ljudi na deSeli, ker so banke oddaljene in Izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe ls Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na defeli ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri ee jim izplačajo na sadnjl pošt* 2>res neprillk. Tudi sa nabavo potnega Usta (poea) Je naj prt pravne je poslati dinarje.. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev Strofike sa rasne listine ln potni list ss pa lahko plača tudi s dinarji. V Italiji in ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje komur do poljubnega zneska. Če Je pa namenjen denar le sa potovanje, je na nakaznici označiti vidno: 1» plačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraičujočlh stroikov smo se morali odločiti prevredltl pristojbino za dolarska izplačila kakor dedi: Za lzplafila do (28. računa mo po 75 centov; od $25. naprej po 8%, to J« po 8 cente od dolarja. Na ■ilirtrl mj in v Pozor čitatelji. Opozorita trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda'' ži mrhovina za hrano. Grobokopi narave so po svoji vnanjosti prav čedne živalice- Njihova kratka črna krila so rdeče prepasana. Ta pristojbina J« vsijavnn dolarska kvtaOta t Jugoslaviji ta ItallJL FRANK SAKSER STATE BANK 82 Certhadft St., New Tovk City ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal Spisal Jakob Alešovee. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1.. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, Ljubljanske slike. . Spisal Jakob JUešovec. Vsebuje 30 opiaov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu alika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in tež*vami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vuebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. K Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob AJe&ovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posegi do dna ▼ življenje slovenskega ljudstva ter zlasti odlikuje po fivo in resnično slikanih domačih značajih. 1— Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je priiel na sled slerivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strami $1.00 .7i .a M JO Jernač Zmagorač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .48 Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust; Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Oubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in juna-iko umirali mučeniške smrti. Vsebuje 378 strani, V - »Ti pofctnina prosta "GLAS INAROD A" 82 Cortlandt Sfc, |New York O LAS NARODA. 2fi. NOV. 1923 MARIJINA POVEST Spisal JEAN RAMEAU. Za "Glai Naroda" priredil J. T. 10 (Nadaljevanje.) mj kričali ljudje ter ga lndeli zgrabiti. — Kaj znorel ? •lerpeju je pa bruhala bela pena iz uvt. Njegove oči so bile krvav«*. in udrihal je kot blazuik krog sebe. — Stojte! Ntr ho»lite k meni! Hr-.«!ar i»il i«.Jiko pogumen. e mu jf približal- .l»'rn«'j }in je |»ar t«'/.kirai udarci pobil iia tla. Xa, pa^jf* -,<'m«' — sikal — boš videl im^šati se v stvari, ki te ne brigajo. Le stopit«1 >«•01. tV imate korajzo! K<»t psi boste po-rrkali — kot pni — pa>je d tlite . . . vvh sirarn mj začeli vreti ljudje. Kakih divn-t jih je padlo na besnega Jerneja. Po kratkem boju vi ga pre magali. .f**rn*j« je zvil krč, in se je onesvestil. Mrtltem >>0 rns.li Ciprijana iz vode. * t •• j« v<*a>ih '"-ital -b-rn^j v listih kako poro«"iJ<> o umoru, fce je li»4iolf zamisli).- — Kak<> more čliovek priti tako daleč? S.taj j» liil }>a on skoraj na ist«-m raextu. Svoje p a brata je ! iiHiurtiti. in če bi imel revolver, oziroma 110/.. bi «ra bil brez dvoru* ustrelil oziroma zaklal. Ker i.i mogel drugega, ira je pahnil v vodo. zadal njegovemu prijatelji f.ar udareev, hrodarja je hil pa s tako silo telebnil po tri« v i. da j«- nezavesten obležal. In v ist«-tn trenutku bi bil ubil očeta in mater in vsakogar. k.|..r lii ^.e -kušal postaviti mcdenj in med Ciprijana. K sreei so jra pa premajrali. J. rn- j j> |>r- titišlj^val. kako *.e tih in boječ človek izpre-menil v ltiMiilea. Tresel J(. v rokah ljudi, k* so pa vlekli proti domu. in ko j. /apa/U okno svoje sobiee, v kateri je presanjal mla-deniike sanje, je zajokal. Par trenutkov pozneje je pri vedel prijatelj Lafur Ciprijana Neumestna šala. Spisal Henri Barbusse. Za "Glas Naroda" priredil A. S. To je prokleto veselo. — je rekel Lafrtte. — Jaz pa vem o še bolj šaljivih stvareh. — je odvrnil Jaeobus. — Se -sedaj se dogajajo na avsitral-skih rančah, kjer srečate lahko vse rase sveta. V nekem kotu nekega messta — hudič naj me vzame, če se ni. to mesto imenovalo Kurbank City — hiše mesta -so 'bile lesene, ulice nesnažne in blatne — so se zrbrali nekateri solidni meščani., h katerim sem pripadal tudi jaz. Zakaj so se zbrali? No. zakaj.' Povsem naravno za iskanjem zlata hi srebra. Predrzni, kakršni smo bili, ne da bi se bripali za denar, smo tvorili družbo, ki je bila pripravljena k vsakemu vratolomnemu pod-z vet ju. ki je obetalo dobiček. — Nekateri so našli svoje veselje v tem. da so nas imenovali bandite. Kakor zaničujem ta naziv zdaj, ko sem s častjo obogatel, tako moraan vendar priznati, da smo imeli tam zabave, ki so nekaj povsem drugega nepo so zabave v-stari Evror,c'ala olaJševalno za kaj pripomniti. O. saj je samo ma- -7uniusa' > zrušlla za*l"Ja 11,1 e" 2fova nada. Vsa naša zapotovila. kaj pripomniti. U. saj j lenkost! Ono noč sem namreč prt bil v družbi nekega genflemana,! vse proSnje -Tmiitisa niso poanagale jva baš obratno: še nas so hoteli zaplesti v eelo stvar. Nadzornik vodovodnih naprav je duševno ozdravil ravno šest me.secev po dnevu, ko je bil Junius obešen, in tri mesece nato se je pravi morilec sam javil! .1 ioo\. Mladi go>p< die j- trepetal po vsem telesu. Ne kov lepa , t- . . , - nji east! Bili smo tuny r apgs, r ix i-ia < > n I ■ ■ k a, jt- tola rnokra tn umazana. Kadarkoli se ie prestopil. ' , , . m A , , , 1 1 Peeeot. Junius Textor. da ne po- so mu pi«)>kni!»* blarniff »tru^ra ob ak j«" rekel. da uik 7 br'>darjem. Jernej mu je bil zbil oko. in motiti t i \ i»rsih velike bolečine. Poklicani zdrav- l namreč uradnika vodovodnih na-jnH'-prav. ilr. William Trotta. — katerega blagovolite ziislišati. Vsi navzoči so se zakrohotali. isodnik zapove mir in kmalu st pojavi pri vratih poklicana priča. Vsi pogledi se obrnejo k vrati m. Tukaj je. O11 se je delal osuplega. Mi smo se veselili kot šolarji. Sodnik vpraša Mr. Williama Trotta, kaj ima za povedati. Trott povesi svoje oči. kot zaljubljena devica. Iz njegovih ust pride nerazločno mrmranje. — Grešnik sem. — je dejal. — Ah! — Toda kaj veste v zadevi umora Mr. Aleksandra Bungalowa ■ — On je bil grešnik. — je odvrnil v istem tonu Trott. — Dobro. — je dejal sodnik- — Toda ali poznate tega moža? —je pripomnil, ter pokazal na obto- 28. novembra: Pres. Garfield. Cherbourg. 9. novembra; Albert Ballin, Cherbourg, Mongolia. Hamburg. 30. novembra: President Wilson, Trat. I. decembra: Leviathan, Cherbourg; La Savoie, Havre; Olympic, Cherbourg. 5. decembra: Pres. Polk, Cherbourg, Bremen; Pres. Arthur. Bremen; Bremen, Bremen; Colombo, Genoa. 6. decembra; Thurineia. Hamburg: Mintiekahda. Cherbourg, Hamburg. 7. decembra: America, Genoa. 8. decembra: Aquitania, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen; Rotterdam, .Boulogne. II. decembra: Suffren, Havre. 12. decembra: Paris. Havre: Pittsburgh, Cherbourp, Hamburg; Pres. Adams, Cherbourg; Muenchen, Bremen; L»ipland, Cherbourg; Conte Rosso. Genoa. Izgnan bankir. sodnega dvora je jI:, smo pa zato tem bolje pili! — ženea. Pili smo — in sicer kar iz kožar- i — Tudi ta je grešnik in vi tudi, j cev za pivo — pravi nektar, ki se — je odgovoril z "milim glasom imenoval "whUkey atletov".. Trott. in ki je imel to dobro lastnost, da Predsednik 1 je vzbujal v pivcih željo, da bi ruvali drevesa. Jaz sem vam bil pravi ptič! —f itak. kakor vsi drugi. Ampak moram priznati, da nas je Junius vse posekal. Bil je naravnost ču- dovit eksemplar! Nekdaj je neke-«>a Mehikanca samo s tem zadržal, i da mu je stopil na nogo. in oni se . ni mogel premakniti. dokler ni i I Junius odmaknil svoje nog. In ta- ; krat j bil totalno od žganja pijan! j Vsi so ga poznali kot prijatelja 1 ua je naael v zelo -.lain'm stanju. Zvečer j«' bil poslal svojo ženo po starega Rruskala. ees. da *e kartakole ne lepem iti zastonj ne bo dal ubijati. Crusk.il je začutil, da t;a bo tožil. Sodnikov in sodnije se je pa bal stari Rruskal kot hudič križa. Kaj je bilo vendar z Jernejem! stari Rruskal je razglabljal in ugibat, pa ni prišel do nohtnega zaključka. Ali se mu je res /DlMSiO * Parkrat ;*a je bil potetrnil za ušesa, pa ni spravil iz njega no-henega glasu. V hiši s,- ga je vv,' Izogibalo. Poji so t?a gledali od strani ter »o bežali iz njegove bližine. Edino le mati Katarina se ni bala. Zvečer ob desetih, ko je v hiši že vse spalo, je prišla v nje-1 sobiio t> r mu prinesla veliko skznali kot prijatelj -Jernej J, napravil par pnžirkov. da bi ne razžalil matere, ki jn iskalca nenavadnih dogodkov, j m ti j.' dala v Iijha- čaj toliko sladkorja. Do dna pa ni mogel izpiti v trPmitku. katerem govorim. I/pila je ona. si obrisala dlanjo iisia in vprašala: ] Se je ravno ženil z MUs Lillie Bun- Kaj ti je bilo danes. -Jernej? —»- Zakaj si bil tako hud ? Jernej je povesil glavo in molčal. — Ali mi nočeš povedal i ? Če je skrivnost, ne bom nikomur povedala Niti očetu, niti <*iprijanu. Ohranila bom zase. Povej, kaj ti je bilo? • Toda i/ Jernejevih ust ni bilo odgovora. — ^aj nie slišiš, kaj ne? — ga je vpraševala Katarina naprej, ga prijela za ramo ter ga nežno pri vila k sebi. — Saj me razumeš, kaj ne. kaj t: pravim. Jernej *. Prosim te. povej mi. Prosim te. Že par dni sem v »krbeh zahiran tebe. — Odpustite mi. mati. — je od vrnil Jernej. — In v prsih mu je zaitioplo. ko» da bi moral zdajzdaj izbruhniti v jok. Katarina je vzela njegovo glavo v svoje naročje ter mu začela poljubljati naj»ol zaeeljene rane. — Saj vendar ve«, kako te imam rada. Jaz nisem taka kot je tvoj oče. Meni sta <»ba enako ljuba in draga, ti in Ciprijan. — Vem. mati, in zato sem vam hvaležen. — Povej mi. zakaj si pahnil brata v vodo? Brodarja si skoraj do smrti Molkel in tudi par drugih ljudi si ranil? Kaj imata s Oi-prijanoin ? Povej mi, Jernej, kaj ti je storil? — Nič — je odvril po kratkem molku. — Pa ti je moral- Ti nekaj skrivaš preti menoj, Jernej. Jaz sem opazila, da ga sovražiš. Lju bosumen si nanj. — Ne. r.isem. — Nikar ne laži. Ljubosumen ii. Odkar zahaja k nam gospodična Kolo mer, si se čisto izpremenil. — Mati! — je kriknil Jernej ter ji z roko zatisnil usta. Njegove oči so se pa tako čudno zableščale, da je bila Katarine strah. — Sveti Bog, da, tako je — je rekla slednjič. — Ti jo torej tudi ljubiš f Svoje lice je tako tesno pritisnil k njenim ust am, da ni mogla dokončati stavka. — Ne, mati, ne— je zatrjeval. — Prosim vas, nikar ne mislite kaj takega. — Pa je res — jaz vem . . . m — Ne. ne. ne! — Dvajset let si star in v tvoji starosti--- — Ke. — jo" je prekinil Jernej iii ves za rdel .D — Ti mi vendar ne boš dopovedal, da bi človek videl tako dekle, da bi ae ne---z — Jaz ne vem. kakšna je- Ne vem, če je lepa ali grda. Jaz je niaem pogledal. — Set! a j pa res laže« . — Ne, ne lažem. — Zakaj si pa hotel Ciprijana usmrtiti? Pove mi, če si imel kak drug vzrok? 5?a«rpl>ška polieijn je < blodila tamkajšnjega bankirja Julija f21iiel:»» tta iz.tr« 11 \7. Zagreba za dobo b t zaradi nedopustnega kup-čovanja 7. devizami in valutami. Rad bi izvedel za naslove mojih prijateljev IGNACIJA DOMIN-00, FRANKA NOVAK, JOSIPA S0CK, FRANKA HE BAR iii ALOJZIJA MAR1XICH, vsi doma od Velike Nedelje na Sp. Štajerskem. Ako kateri rojakov ve zj nasJov gori navedenih, naj mi naznaiiK za kar borni zelo hvaležen; če pa kateri ta poziv sam bere, na.i se mi ogla>*i na na-^lov- Frank Hersrila 504 Broadway. Astoria, New York. (21-26—11) Jernej je pogledal r tla (Dalje prihodnjič.) galow, ki je bila prav tak angel kot graeijozen St'l>n:i odplutja. I.F.VIATHAN bo odplul 1. decembra. PRESIDENT AKTIli: U 3. decembru. — GEORGE WASHINGTON pa 12. dtHi-iiibrn iz Netv Yorka. Tudi druga odplutja. Preskrbljene so dobro zveze v. Jugoslavijo preko Hromeli a ali Cberbourga. Uživajte udobnosti jiotovsinja na ameriških vladnih parnikih : velike kabine; zakonski pari in družine potujejo v posebnih prostorih; prostorni promenadi krovi: postrežba, tiljudnih -tro-žajev: izvrstna iu raznolika brana. United States Lines 45 Broadway New York City Lokalni zastopniki v vseh mestih. Upravitelji za U. s. SHIPPING BOARD 13. decembra: Georere Washington. Cherbourg, Bre« men; ilansa, Hamburg. Hamburg; 14- decembra: Andania, ^Cherbourg. 15. decembra: Majestic, Cherbourg; Derffllnger, Bremen. 19. decembra: Pres. Monroe. Cherbourg; Orbita, Cherbourg, Hamburg; Veendam, Boulogne. 20. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 22. decembra: Berengarla, Cherbourg: America. Cher. bourg, Bremen; Albania, Cherbourg; Seid- litz. Bremen. 26. decembra; Chicago, Havre: Pre*. Van Buren, Cherbourg; Canopic. Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Westphalia. Hamburg; Torek. Bremen. 28. decembra: Martha Washington, Trst. 29. decembra: La Savoie, Havre; Pres. Harding. Cherbourg, Bremen; New Amsterdam. Boulogne. V Jugoslauijo u 9 dneh. Vsalc torek odpluje etlcn aiorikiii velikcno* AQUITANIA............. 45.674 ton MAURETANIA .......... 30,704 ton« BERENGARIA .......... 52,022 ton Bazkošne kabine 3. razreda z 2-4-6 posteljami. Prtkrasne jedilnice, kadil nice in puCivališCa. Pokrit krov za Se-tanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. Brezskrbnost. Nakaznice dt-riarja potom Cunard, iz- plafljive v Jugoslaviji hitro, sigurno zaupno. Za karte In nasvtte vprašajte pri najbližjem agentu v svojem kraju. CUNARD ANCHOR LINE ^eru^v&ne "6 rJiijrtm>B New York, Plymouth. Havre, Paris PARIS .................. 12. decembra New York. Havre. Pari« LA SAVOIE ............ 1. decembra SUFFERN .............. 11. decembra CHICAGO .............. 26. decembra New York. Vigo I Spain], Bordeaux LA BOURDONNAIS . . 11. decembra PUate zm narodiU lokilncn accota tli u cUvni ara J: 19 STATE STREET. NEW YORK Izšla je novd izdaja PESMARICA GLAZBENE MATICE' Prav vsakdo- Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; C KmeOca pesem; 5. Vasovalec; 6. Na trgo; 7. Pesem o beli blSlcl; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Še ena: 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, snlnClce; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Pročnja; 22. Imel asm ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 2S. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. ljubezen in pomlad; 29. Rožica 1 slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prašal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih: 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. CslUl nas; 30. Na morja; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčlca; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaa bi rad rn-dečih rož; 50. ZJravica; 51. V mraka; 52. Lepa naSa domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. V inska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56- Slanica ; 57. O j. te mlinar; 58. Pojdsm v rute; 59. Slovenac. Srb, Hrvat: 60. NaSa zvezda: «1. V slovo; 62. Is-gubljenl cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte, kako umira pravični ; 65. Naprej ; 66. Kje dom je moj. 67. Hey SlovenL 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. 17 — boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čutifi. Srbine tužni?: 81. Pobratim!ja; 82. Pomlad ln jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod oknoia; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri okna sva mrl&> slonela: 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strnnam; 95. Pro-feojw; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 9& 14» bežen in pomlad; 99. Lahko noč: 100. Raztanek; 101. Svrm-čanje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Gena s poštnino $& WGLAS NARODA" 82 Cortlandt VABILO NA VESELICO. Društvo sv. Jožefa št. JSKJ. in Slovenska Narodna (J^clba v Little,Falls. X. Y., priredila pristno zabavni večer v soboto, dne 1. decembra. Tempotom vljudno valji m o vse »Slovence m Slovenke1 iz Little Falls, kakor tudi vse rojake iu rojakinj«1 iz sfusednlh far-] merskih, da iuis izvolite jv>setiti pri tej prireditvi. Začetek veseli-! «*e <>]» T. uri zvečer. Za obilen po-1 se* se vljudno priporoča Odbor. (2x 22&-iG—11) kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj knpuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — mali oglasi "Glaz Naroda >9 Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. KDOR je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, tla je natančno poučen o potnih listih, prtljagi iu drugib stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki Se niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in bo pripuščeui brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša G426 novih priseljencev. Za t»otne «troške izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranska bank*. R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Cfsave Si, Consmsugh, P*. PIŠITE PO CENIK. Vsak pevec bi moral Imeti novo izdajo "PESMARICA GLAZBENB MATICE" Za Štiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljiih in najnovejših pesmi z notami Cena a poStnino $3.00. "GLAS NAHODA" 42 Oortlandt BL, Hew York. JT. T Harmonike Ako iellto Imeti res dobro In trp«2no slovensko, nemlko ali kromatlfino harmoniko, obrnite se na znano tvrdko km pojasnilo ali pa pridite osebno. LUBASOVE Harmonike v»«h vrat Imam tudi v sa-logl In sem s«»daj edini zastopnik toh Pilit« po cenik. Be vam uljudno priporočam. Anton Mervar SS21 St. Clair Annua Cleveland, O. ■ RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. Cena 8 poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y. emmmwAVivt