Preosnova in zenačenje davkov v državi. Davki so prisilni prispevki zasebnih gospodarstev za kritje potreb in izdalkov države in drugih javno-pravnih korporacij (teles, kakor so občine, okraji, pokrajine, dežele). Država je naravna, za obsloj in napredek človeštva potrebna organizacija. Davki pa so sredstvo, da more ta organizacija se ohraniti ter delovati. Država se mora glede na davke držati gotovih vodilnih načel, brez kojih bi vse davkovstvo izgubilo svoj najtrdnejši temelj, in to je temelj pravičnosti. Znani angleški učenjak Adam Smith (t 1790), utemeljitelj novodobne znanosti narodnega gospodarstva, je ta vodilna načela takole opredelil: 1. Državljani morajo za podpoio državne vlasti prispevati sorazmerno s sposobnostjo, t. j. v razmerju dohodkov, ki jih vsak uživa pod obrambo države. 2. Davek, ki ga mora plačati vsak državljan, mora biti natanko določen, ne pa samovoljen. Čas in način plačanja morata davkoplačevalcu biti natanko znana. 3. Davek se mora pobirati v najugodnejšem času za davkoplačevalca in na najugodnejši način. 4. To, kar davek donaša državi, sme le kolikor mogoče malo presegati to, kar odnaša davkoplačevaku, t. j. stroški pobiranja davka morajo biti čim man jši. Teh načel se davkovstvo drži tudi dandanes lcr se mora držati. Zoper prekruto pritiskanje z davčnim vijakom je papež Leon XIII. v svoji okrožnici o socialnera vprašanju (»Rerum novarum« 1. 1891) opozoril državo in imcjiielje državne vlasti tako-le: »Zasebna lastnina se ne sme izčrpati in izvotliti s črezmernimi davki in nakladami. Bilo bi torej krivično in nečloveško, ako bi se pod imenom davkov od dobrin zasebnikov odtegnilo več kot je pravično.« Davčna reforma v drugih državah. Teh načel se je treba držati tudi takrat, ko razmere časa zahtevajo jačji nateg in hujše privitje davčnega vijaka. Take razmere so zavladale v časn med svetovno vojno in vladajo naprej v dobi, ki tej vojni sledi. Ogromni izdatki za potrebe vojskovanja, razdejanje narodnogospodarskih dobrin, zanemarjenje gospodarskega proizvajanja, obnova po vojni in odplačilo velikih vojnih dolgov: to vse je prisililo vlade prizadetih držav, da so deloma med vojno, zlasti pa po vojni upeljale nove davke, odnosno povišale že stare. A n g 1 i j a se je davčne ref orme energično lotila že med vojno. Ni države, ki bi bila med in po vojni tako pograbila vojne dobičkarje ter zagrabila njihov preobiini dohifek, kakor je Anglija, OH dr- žavnih dohodkov odpade 61% — pred vojno samo 48% — na direktne (neposredne) davke, zlasti na dohodninski davek, ki je že bil vpeljan leta 1799, in na davek na dedščine. Kako jak je v Angliji davčni pritisk — zadnji čas že nekoliko popušča — se vidi iz tega, da se morajo kriti državni izdatki, ki so štirikrat večji, nego pred vojno. F r a n c i j a je po vojni imela velike težave z ureditvijo državnih financ. Eden finančni minister je sledil drugemu, in nobeden ni bil kos veliki nalogi, dokler ni naposled prišel stari Poincare, ki je izvedel s sedanjo vlado delno davčno reformo ter uredil francosko valulo (vrednost franka). Glavni vir dohodkov za francosko državo niso direktni davki, marveč indirektni: pred vojno je Francija dve tretjini svojih dohodkov prejemala iz indirektnih davkov, sedaj pa celo več kot dve tretjini. 11 a 1 i j i se je šele pet let po sveto\ ni vojni posrečilo (državni proračun za lcto 1924-25), da je odpravila deficit v državnih financah. Finančni položaj Italije je težavcn kljub jako visokim davčnim bremenom. Glavni vir državnih dohodkov so posredni davki. Fašizmu ni uspelo dvignili gospodarski položaj Italije ter odstraniti krizo na gospodarskem polju kljub vsem poskusom in reformam na davčnem in finančnem polju. Več kot polovica državnih dohodkov (60%) gre za odplačilo dolgov, odnosno obresti. N e m č i j a je bila vsled versailjske mirovne pogodbe prisiljena povišati, oziroma pomnožiti svoje davke. Versailjska pogodba namreč določa v členu 244: »Reparacijska komisija (za odplačevanje vojne odškodnine) bode nemško davkovstvo preiskala, da doseže sigurnost, da je nemško davkovstvo sorazmerno ravno tako težko kakor ono katerekoli izmed držav, ki so zastopane v komisiji.« Nemška davčna bremena torej ne smejo biti sorazmerno manjša nego ona katerekoli države, koji Nemčija dolguje vojno odškodnino. Radi tega je nemška država že leta 1919 začela reformirati svoje davkovstvo. Pred vojno se je državni proračun Nemčije v glavnem opiral samo na dohodke iz carin in trošarin, dočim so dežele in občine dobivale svoje dohodke iz davkov na premoženje, dohodek in prinos. Po vojni se je davčni sistem Nemčije zlasti z veliko davčno reformo leta 1922 popolnoma spremenil. Država sama je prevzela vse davke na premoženje in dohodke, dežele in občine se pa morajo zadovoljiti z državnimi prispevki ter z zeml jarino in prirtnbnino. VsIpH dnvfnc refor-ne j<* Hnv^na obremenitev Nemčije zelo narasla in znaša 1817 mark na glavo prebivalstva. Naša država sc je zakasnila. Vlastodržci v naši državi so si v finančnih težavah, ki so nastopile kot posledice vojne, pomagali s tem, da so povečali davčna bremena, pa večinoma ali skoraj izključno samo v prečanskih krajih. Tako se je že obstoječa neenakost povečevala od leta do leta. Pri tem jih ni niti najmanj motiia ali razburjala vidovdanska ustava, ki določa v členu 116: »Davčna obveznost je obča in vse državne davščine so enake za vso državo.« Zenačenje davkov bi moralo biti dclo, ki bi moralo slediti kot prvo vidovdanski nstavi. Od donošenja vidovdanske ustave bode kmalu preteklo sedem let, davčna neenakost pa še traja do sedaj in bi še menda trajala naprej, ako se ne bi bila naša slranka z vso energijo zavzela" za rešitev tega velevažnega vprašanja, ki tako globoko posega v gospodarstvo in p-rospeli vseh državljanov. Krivda na tem, da se je davčna neenakost vzdržala tako dolgo, zadeva.jie samo srbijanske stranke, marveč tudi one prečanske stranke, ki ustanavljajo danes takozvano prečansko fronto pod vodstvom Pribičeviča in Radiča. Oba dva sta bila na vladi: Pribičevič še dalje kot Radič. Ministrovala sta, a davčna neenakost je ostala ista, kakor če bi na ministrskih stolcih sedeli sami gospodje iz Srbije. Ko so gospodje samostalni demokratje, samostojni kmetijci in Radičevci bili na vladi, so davki se množili in rastli, da so ljudje v prečanskih krajib, zlasti v Sloveniji že omahovali pod velikimi brcmeni. Ž imeni Pribičeviča in Žerjava, Puclja in Radiča je tesno zvezana zgodovina ogromnega davčnega povečanja v Sloveniji in Hrvatski in protiustavne davčne neenakosti v celi državi. Z vstopom SLS v vlado se je vprašan.je zenačenja davkov začelo reševali dosledno in encrgično. Vstop naše stranke v Uzunovičevo vlado početkom februarja lanskega leta je prinesel našcmu in hrvatskerau narodu prvi začetek znižanja davkov, pristojbin in raznih davščin. Po septemberskih volitvah je naša stranka kot članica Vukičeve vlade temu vprašanju posvetila vso svojo pozornost in delavnost. Tako se bo vendar enkrat doseglo to, na kar je država, osobito prečanski del države zaman čakal od njenega početka: davki bodo v najkrajšem času zenačeni v celi državi! Kakor je znano, so srbijanske stranke soglasno odklonile osebni dohodninski davek. Vnled tega bo vnnprej ^est dav?- IIKZL V NAŠI DRŽAVI. Celo ženske izvršujejo politične uboje. V Skoplju se je pretekli petek, dne 13. t. m., izvršil ponovno političen uboj, ki ga je zamislil macedonski revolucijonarni odbor, ki ga je pa izvršila ženska. Velimir Prelič je odkril pred kratkim tajno macedonsko organizacijo v južni Srbiji, je vodil preiskavo proti macedonskim študentom, ki so bili obsojeni in je zaprl mejo, tako da niso mogli več maeedonski revolucijonarji pošiljati iz Bolgarske svojih roparjev v našo državo. Zato je bilo jasno, da bodo Preliča sovražili. Da pa se bodo poslužili tega sredstva, da ga ustreli ženska, ni nihče pričakoval. Ko se je v petek zvečer Prelič vračal proti domu, se mu je približala boljše oblečena gospa Mara Bujev, ga ustrelila od zadaj v hrbet, da je omahnil v nezavesti. Sama pa si je prerezala žile in pozneje, nekaj ur nato, ko je povedala, da je izvršila le političen uboj, tudi umrla. Ta slučaj kaže, da so na jugu naše države zelo težke razmere. Radič-Pribičevičeva zveza gre h kraju! Nekateri radičevski poslanci so zagrozili, da izstopijo iz stranke, ako se ne pretrga zveza s Pribičevičem. Enako je dobil tudi Pribičevič obvestilo iz Vojvodine, da mora prekiniti vse zveze z Radičem. Zato se zna zgoditi, da se bode Radič v kratkem globoko priklonil vladi in — potrkal na. vrata. Davidovič odhaja v pokoj. Vedno bolj se opaža, da se je Davidovič toliko postaral, da bo moral v političen pokoj. Tudi je nehal z zvezami z Radičem in Pribičevičem. Marinkovič je njegov naslednik. Izpremembe v vladi se vedno napovedujejo. Če se bodo izvršile, bodo le osebnega in ne političnega značaja. Tako se govori, da bo odstopil finančni minister Markovič, ker je bolehen in itak vodi nje govo ministrstvo dr. Spaho, trgovinski mi nister. Beograjski listi so poročali, da dobi pri kaki preureditvi vlade SLS še enega ministra. Lakota v Herccgovini. Vlada je dobila obvestilo in poročilo iz mostarske oblasti, da je v Bosni in Hercegovini nastopila huda lakota, da ljudje jedo ljubje in tra-» vo. To poročilo je nekaj strašnega. Ker so nasprotniki trdili, da je temu kriva vlada, moramo povedati vzrok te lakote. Oblastna skupščina doli sploh ne deluje, občine ali okraji doli niso organizirani, kmetje si ne vedo pomagati in so izročeni na milost in nemilost oderuhom, ki hočejo stisko ljudstva izrabiti. Vlada je za prvo pomoč dovolila 10 milijonov dinarjev pod pore, poleg tega pa uvedla poizvedovanja o krivcih teh razmer. Narod se je že začel v trumah izseljevati v Turčijo, ker so večinoma Turki. V DRUGIH DRŽAVAH. Pogodba med Italijo in naio državo je za šest mesecev preložena. Ker je zelo važno, da se preje na novo predela pogodba z Italijo, zato se ni kar podaljšala, ampak se je odložila za pol leta. Italija bo v gutovih točkah morala popustiti, ob enem pa se zavezati, da ne bo več zatirala Slovencev, ki so v Italiji. Mussolini je razglasil, da si je dal predložiti vse pritožbe našega naroda, ki mora pod Italijo živeti. Gospod Mussolini se je torej že zelo, zelo ponižal! Francija dobi prvo vlogo v Evropi. — Francija sklepa z Ameriko pogodbo, ki bo garantirala mir v Evropi. Zdaj vidi tudi Mussolini, da bo moral meč odložiti, pa lahko tinto pretaka za svojo ljubo Italijo, ker krvi ne bo upal. Mi pa tudi vidimo, kako veliko je naša vlada storila za utrditev miru, ker je sklenila prijateljsko pogodbo s Francijo. Slovenijo je rešila, ker bi sicer ravno tu bilo po Mussolinijevem načrtu bojno polje. Poljska se pridruži nam? Poljska se pripravlja, da stopi v zvezo z Jugoslavijo, Češko in Rumunijo. Svoj spor z Litvo pa bo uredila. Madžarsko bo sodilo društvo narodov. Madžarska je zadnji čas povzročila prave politične škandale, ki so končno tako daleč privedli, da je zveza manjših držav zahtevala, da pride Madžarska pred razsodišče društva narodov. Ker se je Madžarska izgovarjala, da ni vojnega orožja uvažala za sebt, ampak je bilo namenjeno na Pdfjsko, je češka vlada vprašala Poljsko, če je to res. Poljska je odgovorila, da to ne odgovarja istini. Madžarska pride pod vojaško nadzorstvo, bo pa moralo bolje nadzirati kot je dosedanje. V tem vojaškem nadzorstvu ne sme biti italijanskega zastopnika, ker je Italija v tej aferi sodelovala. Avstrijski socijalisti za katoličanstvo! Veliko pozornost je vzbudila razprava v dunajskem parlamentu, kjer je socijalistični govornik izpovedal, da je socijalna demokracija do sedaj na napačni poti, ker je skupaj s framazoni napadala katoliško Cerkev, ki more dejansko rešiti vsa socijalna vprašanja. — Naša socijalna demokracija, ki je samo v mariborski oblasti še nekoliko močna, menda še dolgo ne bo prišla do tega spoznanja. Trocky — v pregnanstvo! Tako mineva slava in moč tega sveta! Komaj 10 let je trajala slava in moč Trockega, velikega revolucijonarja na Ruskem. Ko je Ljenin umrl, je Trocky s svojo prvotno nasilnostjo skušal obdržati svoj vpliv, pa se mu ni posrečilo. Ljeninov naslednik je postal Stalin, Trocky pa je vodil opozicijo, nekaj časa rcio uspešno. Bili so, ki so upali. da bo vse šlo za Trockyjem, on sam je bil prepričan. Na velikem kongresu boljševiške stranke je pa popolnoma propadel s svojo politiko. Ni se sicer takoj udal, pa konečno je podal izjavo, da odobrava politiko Stalina. Ko je bil zlomljen in brez moči, brez prijateljev, ga je vlada postavila na — cesto. Trocky je postal zopet na vaden delavec, usnjarski pomočnik v neki tovarni. Vladi tudi to še ni bilo dovolj, Trocky mora v pregnanstvo. Sibirija, Sibirija — to je ona daljna dežela živih mrt vecev, kamor je tudi Trocky poslal toliko ljudi, kamor gre sedaj tudi on sam! nih oblik: 1. zemljarina, 2. zgradarina (hišni davek), 3. pridobnina (davek na podjetja, obrt in samostojne poklice), 4. rentnina, 5. davek na dobiček podjetij, obvezanih k polaganju javnih računov, 6. davek na dohodke iz nesamostojnih del in poklicev (davek za nameščence). Glavna naloga narodne skupščine je urediti davčne stopnje tako, da ne bodo preveč prizadeti nižji, gospodarsko šibki sloji, marveč da se višja bremena porazdelijo na one, pri kojih je večja gospodarska moč, torej tudi večja davčna sposobnost.