Deželni zbor. Zadnji torek, dne 16. januarja, se je otvoril deŽelni zbor Štajerski v Gradcu. Ker še pogajanja med slovenskimi in nemškimi poslanci zaradi spornih to6k niso koneana, sta se obedve seji zadnjega tedna izvršili mirno. Radi pogajanj še tudi pi prii>el noben preainet v razpravo. Le zapisnikarji, overovatelji ik idseki so se volili. Kakor smo že porofeali, je bil tokrat prvikrat, kar obstoji deželni zbor, izvoljeri zapisnikarjem slovenski poslanec, dr. Verstovšek, Znamenje, da je obstrukcija že nekoliko om&hcala nemškh tvdovratnost, Overovateljem zapisnikov je izvoljen izraed slovenskih poslancev dr, Benkovic,. V odseke so izvoljeni izmed slovenskih poslancev: Finančni odsek: dr. KoroŠec, dr, Verstovšek; na.učni odsek: dr. Korošec, Robič; obcinski odsek: dr. Benkovift, RoŠkac; železniški odseki; dr. Benkovie; dr. Japkovie; peticijski odsek: MeŠko, Terglav; poljedelskiodsek: Novak, Pi&ek; vinogradniškiodsek: Roškar, Vrečko; politični odsek: dr. Jankovič, dr. Verstovšek; obrtni odsek: dr* Benkovič, Roškar; vo<lopravni odsek: Ozmec, dr, VerstovŠek. Slovenski poslanci so vložili naslednje predloge: Dr. B e n k o v i č, R o Š k al r, dr. Jankov i 6 in 0, z m e c predlog za železjiico Purlda—Ptuj —Rogatec—Brežice. D r, B e n k o v i č , T.erglav, dr. Karol VerstovŠeki predlog za železnico Rečica na Paki—St. Janž v Savinjski dolini, Dr, Benkovifi, Terglav, Pišek predlog zaradi deželne podpore vsled suše. Dr. Benkovife predlog radi spodnje realke v Trbovljali.. D r, B e n k o v i 6 predlog radi osnovanja trgovske in obrtne zbornice za Spodnji Stajer. Dr. Benkovič in Rožkar dva predloga radi stavbinskih koncesij za tesarje, zidarje itd,. D.r, B e n k o v i 5 je interpeliral c k r, namestnika radi imenovanja poštarja v BreŽioah. Dr. 'Jankovič predlog, da se osnuje obvezna deželna zavarovalnica proti vsem vremenskim neZjgodam. D r, J a n k. o v i c in V r e e k o predlog radi zgra(ibe okrajne ceste II. razred^. iz Lesi&ne črez Prevorje v Grobelno in preložitve ceste II. razreda med Podsredo in Sv. Petrom pod Sv. Gorami. D r. Jankovič, dr, Benkovifi inPiŠek predlog radi bede, povzroeene po suši in to5i v polit. glavarstvu Brežice. Dr, K o r o š e c Pi Š e k, Ro Š k a r in tovariši predlog za spremembo diminikarsjkiega reda, da se onemogoči prisilno zmetanje po dimnikih, M e š k o, 0 z in e c in tovariši predlog za podporo po toci oškodovanim, N o v a k je interpeliral namestnika radi delitve knjižnice ,iJahrbiichlein fiir die siidmarkischG Jugend", ki so jo delili otrokom v nemških šolah na Spodnjem Štajerskem. O z m e c predlaga, da se da lzdatna podpora prebivalstvu ptujskega okraja, ki je trpelo lansko leto škodo po toči in suši. Pilšiek je siavil predlog za podporo za vodovod v Orehovi vasi. Fi Š e k, dr. Ko r o š e c in tov, so vložili predlog za po su§i prizadete posestnike, najemnikte, viničarje in ¦delavce ua Spodnjem Stajerskem,. Roškar predlog za podporo prebivalstva mariborskega In liutomerskega okraja, kl trpi vsled tofie, suše in drugih uim poinanjkanje. Roškar in dr. Benkovib predlog ^a izpremembo lovskega zakona. Roškar j[e vložil predlog, s kalerim se zaliteva, da" deluje deželni zbor na to, da bo daiala državna uprava ži\insko sol, kakor tuda solrae odpadke iz svojib neizčrpljivih zalog po lastni priUobitni ceni vsem iiMinorejcem po celi državi, ker je to za vspešno živinorejo neobhodno potrebno, Nadalje je vložil R o š k a r prcdlog, da se zaklad za povzdigo živinoroje tudfi za Spodnji Stajer po okrajih na podlagi števila živine, kakor veleva zakon, pravično razdeli. Našemu ljudstvu .* ne sme še nadalje /pri•kraj^evati ta prispeviek. ki znaša aad 80.000 kron na leto. Terglav predlog za ustanovitev vzornega -vinograda za okiraja Celje in V^a,nsko, ki sta okužena po trtni uSi. Dr. V e r s t o v. S e k predlog, da se ustanovi za Sp. Štajer Srugi dež. zavod za gluhoneme, ker zamore sprejeti zavod v Gradou le vsako leto do 120 ufiencev, docim je gluhopemah v deželi povprefino do 800, Dr. VerstovŠek predlog za podporo iz dož, londa po uimah in .teuSl oškodovanim posest¦nikom marenber?ikega, slovenjegraškega, Šoštanjskega, gorai^grajskega in arveSkega okraja. Poslanec VreSko ie vložil predlog za podporo po uimah poškodovanih! v; rogaŠkem in Šmarskem okraju* * * Nemci nočejo. V torek, dne 23. t. m. se je vršila tretja seja deželnega zbora. Predlog radi železnice Ljutomer— Ormož se je odkazal železničnemu odseku. Pri prihodnji tocki je vstal d r. K o r o š e c ter izjavil v imenu Slovenskega kluba: wVisoki deželni zbor! Znano je, da je bil Slovenski klub pripravljen, v tekočem zasedanju deželnega zbora mirno instvarbo sodelovati, ako bi se v delovni načrt sprejelo tudi nekaj kulturnih (šolo zadevajocih), gospodarskih (regulacije, ceste, železnice, brezobrestna posojiia, mostovi, kmetijski učitelji itd.) ter sploSno kme&kih (pravicna razdeliitev zaklada za pospeSevanje živine, koncesije za zidanje itd.), želj slovenskega dela dežele. Kakor smo pa vfieraj izvedeli po požrtvovalnem in neuinornem posredovalcu pri pogajanjihi, Njega prevzvjšenosti gospodu cesarskemu namestniku, ni naša dobra volja za sodelovanje našla pri (nemški) večini nobenega razumevanja, iše vec, ena skupina v večini je žugala celo z obstrukcijo, ako bi se za primerno upoštevanje spodnještajerskih želj v delovnem nacrtu našla vecina, Ni naš namen, razmotrivati vseli razlogov, ki so bili merodaini za večino, ko se je postavila na to stališče. Toda enega razloga ne smemo izamolSati, namrefi zbolišanje učiteljskih pla5» Mi lahko o tem vprašanju odkrito govorimo, ker imamo popolnoma proste roke in nismo na nobeno stran vezani. Ampak večina, ki ima v tej zadevi gotove obveznosti, si Še vedno ni o načinu, kako naj reši vprašanje uciteljskih plac, na jasnem. Da bi ta nejasnost in neodlocnost ne postala oČita, je bil nemara tudi razlog, da je večina pogajanja razbila in da b.o skušala sedaj krivdo na tem ne. uspehu nam podtakniti. Mi že danes odklanjamo v tem oziru vsako krivdo in izjavljamo, da so nas ti dogodki v taboru večine notisniii na pot, katerega nameravamo sedaj nastopiti," Grobna tišina je vladala med tem govorom dr. Korošca, tudi ve2ina si ni upala ugovarjati niti z besedico, Pripoznali so se s tem za krivca, ki je onemogočil to zasedanje deželnega zbora. Slovenci so bili voljni sodelovati, ako se ozira tudi na njihove volilce, a Nemci niso hoteli! Da so pokazali slovenski poslanci tudi na učiteljske place, je bila hudomu&nost, katero bodo liberalni učitelji dobro razumeli. Ker slovenski poslanci tudi to storijo, kar povedo, zato je takoj vgtal za dr. KoroŠcem poslanec dr, Verstovšek ter za<5el slovenski govor o prihodnji točki dnevnega reda, Sedaj je spreletel Nemce strah in takoj se je zaSelo pogajanje z načelnikom Slovenskega kluba, dr. Korogcem. Nemci so ponižno obljuliili, da se bodo še enkrat posvetovali, in zato se je pporazumno dologilo, da dr. VerstovSek po poldrugournem govoru konfia in da se prihodnja seja objavi pisraeiihn potora, dokler se ne bodo poga]anja ugodno ali neugodno rešila. Pogajanja so se torej na novo zaftela. Kakor izvemo, je prihodnja seja določena za danes, dne 25. t. m., kar je znamenje, da Nemci nofcejo odnehati,