KAKŠNA SO STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA?
Pod lupo družbenih ukrepov!
Pri predsedstvu občinske konference SZDL naše občine so v začetku letošnjega leta oblikovali koordinacijski odbor za spremljanje in usklajevanje družbenopoli-tične aktivnosti za uresničevanje sprejete politike ekonomske stabilizacije. V odbor so vključeni predstavniki zveze komuni-stov, sindikata, socialistične zveze, zveze mladine, izvršnega sveta, občinske skup-ščine in še posebej zbora združenega dela. Na sejah pa sodeluje redno tudi družbeni
Vsi za stabilizacijo
Kroflič Grcgor, 5O.Jasn<> je, d;i si mo-ranio breme stabilizacije v Icm kot tudi v drugih lctih čim bolj enakomerno poraz-tleliti. Nc smcmi) pozabiti, da morajo najtcžjc brcmc nosili prav dclavci v pro-izvodnji, ki imajo pri proizvodnji, dclitvi in porabi ključnc položajc in ki lahko objcktivno prispcvajo najvcčji dclcž. Gospodarska stabilizacija terja vcliko naporov, odrckanja, drugačcn način dc-la in ravnanja od vseh dcjavnikov pro-dukcijskega sistema. Samo načelne raz-pravc mc nc zanimajo vcč, niti ni s tcm mogoče mobilizirati katcrcgaknli delav-ca. V tozdih ne bi smeli scstavljati stabi-lizacijskih programov, ki bi samo ponav-Ijali splošne opredelitve. Vsak delovni kolektiv bi moral svojenačrte dopolniti s konkretnim stabilizacijskim ravnanjem, ki naj bi prešel v sestavino vsakdanjega - dela. Na teh osnovah gre oceniti, s čim lahko štartamo v novi srednjeročni plan.«
Energija in energija
Smrekar Mihela, 47; »Slišati je, da smo pri nas po porabi električne energije daleč za razvitimi deželami. Še posebno skromen potrošnik tovrstne energije je kmetijstvo in živilska predelava. Jaz mi-slim takole: če je določeno delo že po-trebno opraviti ter s tem potrošiti dolo-čeno mero energije, zakaj ne bi za to uporabljali energije, ki izvira iz cenenih virov. Električna energija je še vedno daleč najcenejša, kljub sicer dragemu lignitu, ki ga pokurijo šoštanjske ter-moelektrarne na tone. Konec koncev je Slovenija prečudovita dežela z bogato reliefno strukturo, skozi katero se preta-ka množica rek in rečic, najcenejši vir električne energije, ki se v hidroelek-trarnah spreminja v odlično nadomestilo gasilca »energetske žeje« neštetih po-trošnikov. Zato se veselim ob vesti, da bomo gradili še šest potočnih elektrarn na Muri, pa tudi termoelektrarne s kur-jenjem odpadkov, kar bo vse v določeni meri doprineslo tudi k našemu čistejše-mu jutrišnjemu dnevu.«
pravobranilec samoupravjjanja. Odvisno od obravnavane tematike pa so povabljeni na seje, do sedaj jih je bilo petnajst, poz-navalci posameznih področij. Predsednik koordinacijskega odbora je izvršni sekre-tar pri OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik Franci Zalar.
Za izhodišče dejavnosti vašega odbora ste sprejeli usmeritve aktivnosti, ki jih je sprejela MK SZDL. Ste jih v viški občini dopolnili?        ¦  ... ,
Upoštevati vloženo delo
Jaklič Joža, 51 - »Menim predvsem, da je potrebno konkretne programe sta-bilizacije vključiti v obstoječe delovne programe. Kajti prav vsi programi bi po mojem mnenju morali vsebovati tudi stabilizacijska prizadevanja. Pri tem pa delitev ne bi smela biti odvisna samo od rasti dohodka, temveč tudi od vloženega dela. Kajti pogoji pridobivanja dohodka so med posameznimi panogami gospo-darstva še vedno različni. Mnenja sem, da je te probleme potrebno pričeti reše-vati pri temeljnih organizacijah, kjer se dohodkovne vezi šele pričenjajo. Rezul-tat pa naj bi bil ustvarjanje dohodka z gospodarskim upravljanjem družbene lastnine, pa naj bo to produkcijskih sredstev ali obdelovalnega materiala. Seveda je pri tem potrebno paziti, da bo združeno delo dejansko dobilo toliko dohodka, kolikor je udeleženo v njego-vem ustvarjanju s povečanjem produk-tivnosti in recionalnejšim gospodarje-njem.«
»Mi smo v celoti zajeli usmeritve aktiv-nosti MK SZDL pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije, dogovorili pa smo se, da bomo izrazito pozorni pri obravnavah problematike uresničevanja II. samoprispevka v naši občini in izpeljavi nalog letnega in srednjeročnega planira-nja.
Ker večina bralcev verjetno ne pozna, kaj opredeljujejo mestne usmeritve, naj navedem le poglavja oziroma področja, do katerih se opredeljujejo. Politiko ekonom-ske stabilizacije je treba izvajati pri razvi-janju socialističnih samoupravnih družbe-nih odnosov v krajevnih skupnostih, TOZD, občinah in mestu; na področju ustvarjanja in delitve dohodka, pri blagov-ni menjavi s tujino, v investicijski politiki, pri zaposlovanju, planiranju, skupni in splošni porabi; na področju preskrbe, var-čevanja z energijo, informiranja, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter raz-poreditve delovnega časa, sestankov, sej in zasedanj, pri organiziranju mestnega pot-niškega prometa, itn.
Področje delovanja je izjemno široko in zahtevno in zato je razumljivo, da je nalo-ga našega koordinacijskega odbora pred-vsem v preverjanju, če vse družbenopoli-tične organizacije, upravni organi, samo-upravne interesne skupnosti in drugi izpol-njujejo naloge, ki so jih sprejeli v stabiliza-cijskih programih.«
Člani koordinacijskega odbora v občini Ljubljana Vič-Rudnik se sestajate redno vsak ponedeljek. Katero problematiko ste dosedaj največkrat obravnavali?
»Najprej smo se z družbenopolitičnimi organizacijami in izvršnim svetom dogovo-rili, da animirajo za gospodarsko ustalitev vse njihove temeljne celice. Zato so orga-nizirali pogovore s sekretarji OO ZK, s predsedniki IO OO ZS, predsedniki KK SZDL, direktorji in predsedniki delavskih svetov. Ker le takrat, ko teče aktivnost za ekonomsko stabilizacijo v vseh sredinah, je ta lahko uspešna.
Drugi tematski sklop, kateremu smo na-menili izredno pozornost, sestavljajo ob-činski proračun za letošnje leto, smernice
za uresničevanje programa družbenoeko-nomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-80 v letu 1980 usklajene z resolucijo ter kot izvedbeni akt akcijski program uresničevanja smernic družbenoekonomskega razvoja za leto 1980. Medtem ko je to na ravni občine vse usklajeno, pa ugotavljamo, da še niso v vseh tozd uskladili letne plane z resolucijo. Vemo, da je letošnja resolucija zahtevala določena nova razmerja pri delitvi dohod-ka, pri zaposlovanju, itn. Prav pri zaposlo-vanju je zanimivo, da nekateri kar trmasto planirajo večje zaposlovanje, kot so sploh možnosti. Tako Inštitut Jožef Štefan plani-ra sprejem 60 novih matematikov, kljub temu, da jih letno diplomira v Sloveniji komaj 12 do 15.«
Če je primer iz inštituta eden od drobnih negativnih primerov, nas zanima, ali je prihajalo celo do večjih razhajanj pri za-četkih izvajanja politiki gospodarske usta-litve v naši občini?
»Ta razhajanja so bila očitna predvsem v fazi usklajevanja planskih dokumentov z resolucijo. Naleteli smo v nekaterih prime-rih na nerazumevanje politike stabilizaci-je, pa tudi odpore oziroma podcenjevanja. Ta so se izražala tako, da so nekateri sku-šali potegniti iz predalov stare stabilizacij-ske programe in so kljub njihovi neuskla-jenosti s sedanjimi stabilizacijskimi cilji zatrjevali, da se pri njih že obnašajo ustali-tveno ter, da ni treba menjati smeri gospo-darskega obnašanja.«
Pri pogovorih o stabilizaciji najpogoste-je govorimo o nižjih prejemkih iz fonda sredstev za osebne dohodke in skupno po-rabo. Prav gotovo je koordinacijski odbor obravnaval tudi to problematiko?
»Mi smo se le dogovorili, da morata izvršni svet in občinski svet zveze sindika-tov zagotoviti, da se pri delitvi sredstev za osebne dohodke vsi držimo plana uskiaje-nega z resolucijo za Ieto 1980.«
Podatki o gospodarjenju v prvem četrt-letju letošnjega leta v občini Ljjibljana Vič-Rudnik že kažejo prve znake izboljša-nja gospodarjenja. Ker je to obširnejša tema, o njej ne bi govorila. Zanima pa nas, kaj bo v naslednjih mesecih glavna preo-kupacija članov koordinacijskega odbora?
»Predvsem bomo spremljali in usklaje-vali proces planiranja za obdobje 1981-1985 in skrbeli za pravočasni spre-jem teh dokumentov na vseh ravneh. Isto-časno pa bomo preverjali izvajanje letne-ga, z resolucijo usklajenega plana.«
STANE JESENOVEC