C.  C. Postal«. —  Esca ogni marcoladi t vtnirdi    -   5   ottobre
1928.
Potamttzna  itevilka  25  »totittH,
Izhaja vsako sredo
in petek zjutra).
Stan« za veto lato 15 L
»       » pol lets    8»
»       » čeirt leta 4»
Za   inozemstvo
ctlo leto lir 40.
Na   naročila   brez   do
poslane   naročnine   so
ng  moremo  ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.
ir                   cr
št. 76       V Gorici,  v petek 5. oktobra 1928,       tetoxi.
Nefrankirana pis ma it
nt sprejemajo. Qgla&i
ta računajo po dofr;*
voru in a« plačajo t;
napršj. — List izdtjc
konsorci} »Gor. S/rr
žc«. — Tiak Kütollik*>
tiskarn* v  Gorici.  S\
vi Piazzutta it. 11
Uprava in urednlltviy
ulica  Mamell   itav.   5
St.poSt.tek.rac.il 11147.
Teles,    int.   lUv.   .W.
Oj, ljubo veselje...
Jesen je v deželi. Po par lepih
solnčnih dnevih je dunes nebo za*
strto s sivimi obhiki, v ozračju disi
po snegu. Na človekovo razpolo-
/enje vpliva tnk vzduh tlačeče, ne;
prijetno. Kljub temu hočemo zapU
sati danes besedo o veselju.
Pravica do veselja je brezdvomno
ena prvotnih, temeljnih pravic člo?
veškega rodu. V današnjih dneh je
pa ta pravica mnogokrat nespoz;
nana in zanemarjena. Pravega pos
mena veselja ne poznajo niti oni, ki
se z mrzličnim hrepenenjem in div*
jo vnemo love za veseljem. Ni malo
takih, katerim je veselje sumo slat
dek dodatek k življenju, samo in
reden grižljej, katerega morajo na
muh pohlastati, samo cay.a šann
panjea, katerega si morejo dovoliti
samo bogatini, ali pa samo lep okra*
sek za življenje zgornjih deseU
Jis.'cev. M'ogim dopude govoriti
zaničljivo o veselju in grbančiti
svoj obraz v skrbipolne i!ube svetot
bolja, da se tako prikazujejo kot
veliki duhovi in izkušeni ljudje.
Najdejo se tudi pobožne duše, ki
radi svoje ozkosrčnosti slutijo v
veselju prikrito sovražnico vere in
pobožnosti. Se stevilnejši in še oz*
kosrčnejši so pa oni posvetni ljudje,
katerim sta vera in pobožnost nas
sprotni, ker ju smatrajo za zaprise*
zeni sovraznici vsakega veselja.
In vendar je resnica: Veselje je
življenski činifelj in življenska po;
ireba, življenska sila in zivljenska
vrednota. Vsak človek čuti potrebo
po veselju in ima pravico do veselja.
Veselje je neobhodno potrebno za
telesno in duševno zdravje, za te;
lesno in duševno življenje.
Da je veselje za človeka, kar soln;
čni žarek za cvetico, ni samo pet
sniška prispodoba. Oživljajoči
vpliv veselja in moreči učinek nast
protja je očividen. Pri otrocih se
najlažje opuzuje, kako skrb razjct
da, veselje pa solnči in oživlja. V
dnevih bolezni dela veselje včasih
čudeže.
To ni nič čudnega. Veselje in
upanje povzročata pomnoženo dh
hanje, pomnožujeta dotok krvi k
možganom in krepitn živčne celicc.
Duševna pobitost zmanjšuje srčno
in dihalno delovanje, ovira dotok
krvi k možganom in ustvarja orga;
nične nerednosti.
Še večjega pomena ko v telesnem
je pa veselje v duševnem pogledu.
Pravo veselje, ki izvira iz čistega
vrelca in ni samo počutno veselje,
temveč duševno veselje, je pravi
balzam življenjo, neprecenljiva po-
moč pri vzgoji, neprekosljiva de?
lovna moč in važen socialni činitelj.
Mnogokrat podvoji človeške sile in
delovne zmožnosti, daje zanosa člot
vekovi volji, njegovemu ustvarjat
nju in snovanju, ga dela drznega in
korajžnega. Iz veselja se porode
pogosto veliki sklepi in plemenita
dejanja veselje nam pomaga, da se
z lahkoto otresemo raznih težav in
zopernosti. Še več! Veselje pleme*
niti, dela nas sprejemljive za vse
dobvo, pravično in lepo ter pobija
nizkotne sie v nas. Ono druži Ijudi,
pospešuje družabno življenjc in
spieta prijateljstva. Zato: gojimo
veselje, skušajmo ga buditi v sebi
in v vseh! Zdravo veselje bo nam
jamstvo za lepo, solnčno bo*
dočnost.
Kaj se godi po svetu?
Krona sv. Vaclava.              |
28. September, god sv. Vaclava, je ;
za Cehe vedno vclik praznik. Vac? j
lav je bil češki kralj v 10. stoletju.
Hotel je vpeljati krščanstvo na
Češkem kot državno vero. Zato so
ga ubili. Nje&ov spomin pa je ostal
živ. Češki kralji so se pozneje ved*
no imcnovali nasledniki sv. Vaclava
in krona sv. Vaclava, ki jo hranijo
v Pragi, je bila simbol češke^a
kraljestva in češke svobode.
Letos so na Češkem posebno slo*
vesno praznovali ta dan. Letošnje
slavnosti so pa samo uradni uvpd k
proslavi tisočletnice sv. Vaclava,
ki se bo vršila prihodnje leto. Češ*
ko časopisje že sedaj piše, da bo
proslava tisočletnice sv. Vac'uva
pokazala svetu tisočletni obstoj
češke državne misli. Posebno pa se
poudarja dejstvo, da je bila mirov* \
na misel tako ob času Vaclava kot
še dancs glavna smernica čc.ske
državne misli.
Praških slavnosti se je udeležil
tudi slovaški voditelj in poslanec
Hlinka. Češki listi so z zadovolj*
stvom u^otovili nje^ovo prisotnost,
ki dokazuje, da se Čehi in Slovak!
čutijo brate kljub raznim nespora*
zumljenjem. Znani list »Prager
Presse« piše, da je prišel Hlinka v
Praga, da proglasi državnopolitično
dedščino kneza Vaclava za skupno
last Čehov in Slovakov.
Müller poroča.
Nemški državni kancler Müller
je sklical v torek 2. oktobra v Ber=
lin zastopnike vseh nemških držav
in jim poročal o zborovanju Zveze
narodov in o pogajanjih za izpraz?
nitev Porenja. Razložil jim je tudi,
kako namerava vnaprcj voditi po=
gajanja. Sestanck, kateremu so pri*
sostvovali tudi vsi ministri, je bil
saino informativnega značaja; zato
ni bilo nikakega glasovanja. Enako
poročilo je Müller podal v sredo 3.
oktobra parlamentarnemu odboru
za zunanje zadeve. Vcčina bo brez-
dvomno odobrila politiko vlade.
Nemški nacionalci so pa z Mül?
lerjevim nastopom v Ženevi zelo
nezadovoljni. Priredili so v Berlinu
veliko ljudsko zborovanje (24. sep*
tembra). Voditelj nacionalcev grof
Westarp je napadel vlado in izjavil,
da je vsaka usluga, ki jo Nemčija
stori za izpraznitev Porenja, sra*
mota za Nemčijo. Locarnska poli-
tika jc po njegovem mncnju po^
polnoma odpovedala. Gros Wes?
tarp je zahteval enakost v oboro?
ževanju. izpraznitev Saarske kotli*
nc in Porenja, varstvo ncmških
manjšin, ukinitev suženjskih do^
ločb versailleske mirovne pogodbe
in dogovora o vojni odškodnini in
odpravo neznosnih razmer v vzhod?
ni Prusiji. Za Westarpom so govo*
rili zastopniki bojnc organizacije
»Stahlhelm« (jeklena čelada). Nji?
hove besede so bile še ostrejše.
Za reyizijo ustave.
Organizacija »Stahlhelm« je za*
htevala, kot jc znano, ljudsko gla«
sovanje o reviziji ustave. Ustava
naj bi se spremenila v manj demo*
kratičnem smislu. To zahtevo so hi*
tro pozdravili in poaprli nemški
nacionalci. Pri drugih strankah je
pa naletela na odpor. Tako je, n.
pr. nemška ljudska stranka, koje
mnogi pristaši to člani »Stahlhel*
ma«, ; klenila pozvati vse svoje po*
slance, ki so včlanjcni pri »Stahl*
hclmu«, naj takoj izstopijo. Po*
slancem bodo seveda sledili tudi
drugi pristaši.
Kaj bo z vlado?
Ko se je po volitvah sestavila se*
dan ja nemška vlada, so vse stranke
izreeno poudarile, da je vlada samo
začasna in da se bo na jesen ustva*
rila velika vladna koalieija. Sedaj
je prišel čas za preosnovo. Razgo*
vori so se že pričeli. Stranke imajo
skoro en mesee časa, da se üomeni*
jo. Pred otvoritvijo državnega zbo*
ra mora biti vladna koalieija se*
stavljena. Državni zbor pa se bo
otvoril prve dni novembra.
Poincare za mir.
Francoaki ministrski predsednik
Poincare jc v nedeljo 30. septembra
v Chambcry na Savojskem odkril
spomenik v vojni padlim Savojar*
dorn. Ob tej priliki je imel velik go*
vor o mirovni volji Francije. Rekel
jc nied drugim sledcče: »Mir, ki smo
ga po zaključitvi svetovne vojne
podpisali, nam je prinesel tisto upra
vičeno zadoščenje, katerega smo
po tolikih preskušnjah lahko pri*
čakovali. Mi ne smemo od nikogar
nie zahtevati, razen to, kar so nam
obljubile mirovne pogodbe. Oblju*
bile pa so nam varnost in odškod*
nino. Od trenutka dalje, ko smo
odložili orožje, nismo zahtevali ni*
česar drugega kot izpolnitev teh
dveh obveznosti. Francija je ostala
zvesta duhu mednarodne edinosti
tudi pri zadnjem ženevskem zboro*
vanju. Globoko hrepenenje po
splošnem soglasju bo v bližnji bo*
dočnosti pri pogajanjih o tako koč*
ljivih vprašanjih vodilo vse naše
misli. Naša želja je, da bi bila mi*
rovna volja pri vseh narodih tako
odkritosrčna, kot je pri nas. Nihčc
ni v vojni več trpcl kot mi in zato
smo mi najbolj pripravljeni, pro*
kleti vojne grozote.«
Poincare*jev govor je povsod na*
pravil enak vtis kofznani Brian*
dov v Ženevi. Nemško časopisje
(»Vossische Zeitung«, »Deutsche
Tageszeitung«, itd.) pravi, da je
Poincare le potrdil domnevo, ki se
je rodila ob Briandovem govoru v
Žencvi, namreč, da je francoska po*
litika glede vojne odškodnine in
jamstva ostala ista, kot je bila. —
Isti dan, kot je govoril Poincare v
Chambery, je bivši predsednik re*
publike Millerand na kongresu re*
publikanske stranke v Clcrmont *
Ferrand izjavil, da se zasedba Po*
renja lahko podaljša tudi preko 1.
1935., ako bo kazalo.
Nasprotni glasovi.
Isto nedeljo je imel oeibor socia*
listično * radikalne stranke v okraju
Lude sejo, v kateri je senator Cail*
laux (izg. Kajo), bivši finančni mi*
nister, precej krepko opozoril via*
do, naj pazi, kaj dela v finaneni po*
\ litiki in naj se zaveda,    da ni    ne*
zmotljiva. Za njim je govoril po#
slanec Montigny in zahteval takoj*
šnjo in brezpogojno izpraznitev
Porenja. Tak ukrep, je rekel, bi
nemško * francosko zbližanje zelo
pospešil. Šele potem naj se zaeno
pogajanja radi vojne odškodnine.
^oeialistični radikalci so zastopa*
ni v sedanji vladi. Zato so take iz*
jave zelo zanimive. Sploh se že dalj
časa öpazuje   protivladno   zadrza*
nje te skupine.
*    ¦    *
Macdonald o angleški zunanji
poh'tiki.
Voditelj angleske delavske stran*
ke (Labour Party) in bivši ministr*
ski predsednik Ramsay Macdonald
je, kot smo že zadnjič na kratko
omenili, na obenem zboru stranke
v Birminghamu odločno obsodil zu*
nanjo politiko konservativne vlade,
ki je zapravila ugoden mednarodni
položaj Anglije in ki je podpisala
! Kelloggovo pogodbo s pridržkom,
da se sme bojevati, kadar gre za
brambo nekaterih strategično važ*
nih točk, n. pr. Egipta. Vsa angles*
ka zunanja politika od 1. 1924. na*
prej je samo stavifa ovire na pot
splošncmu mini. Zadnji korak pa
je francosko * angleški dogovor gle*
de vojnega brodovja. S tern dogo*
vorom se je angleška zunanja po*
litika podredila francoski in uspeh
je bil ta, da so Združcne države
razburjene. Končno je Macdonald
zahteval, naj se vsa pisma o dogo*
voru s Francozi objavijo v posebni
beli knjigi.,
Macdonaldu pritrjuje tudi libe*
ralno in celo konscrvativno časo*
pisje. To so zelo zanimivi znaki za
volilni boj, ki se bliža. Utegne se
zgoditi, da bodo prihodnje volitve
prinesle   marsikako   presenečenje.
Okno v svet,
Italija je odgovorila Švici.
Svicarska vlada je pred štirinaj*
stimi dnevi protestirala v Rimu radi
aretacije italijanskega političnega
begunca Cezarja Rossi* j a. Detektivi
so ga preko švicarskega ozemlja
prepeliali v Italijo. V ponedeljek
1. oktobra je zunanji minister
Mussolini odgovoril na švicarski
protest.
O razmerju med cerkvijo in državo
v Angliji.
V torek 2. oktobra se je otvoril
v Cheltenhamu kongres anglikan*
ske cerkve. Predseduje mu škof iz
Gloncestra, ki je v svojem otvorit*
venem govoru orisal položaj, ki je
nastal radi odklonitvc novega ob*
rednika in molitvenika v parlamen*
tu. Žkof se je resno vprašal. ali bi ne
kazalo ločiti cerkve od države, ker
se državni organi vtikajo v čisto
verske in duhovne zadeve. Rekel je
tudi, da jc združitcv vseh angleških
cerkva nemogoča, dokler je angli*
kanska cerkev tako tesno združena
z državo.
Primo de Rivera ni vec trden.
Španski kralj Alfonz se je vrnil
s potovanja po inozemstvu. Na mej*
ni postaji St. Juan de Luz ga je ča*
kal diktator de Rivera. Ko je kralj
do'spel, sta dolgo govorila. Pravi jo,
da so se med njima pojavila glo*
boka nesoglasja.
Jugoslovanska   narodna   skupščina
se otvori 27. oktobra. To je sedaj
končnovcljavno odločeno.
Stran 2.
»GORISKA STRA2A«
Med nemškimi komunisti
se dogajajo velike nerednosti. Pred*
sednik izvršcvalncga odbora stran*
ke Thälmann jc "obdolzen, da ni
javil vodstvu strankc poneverb
podrcjenih tajnikov. Thiilmanna
sodi komunistično sodišče v Mos*
kvi. Thälmann jc bil v zadnjih pred*
sedni ških volitvah komunistični
kandidat za prcdscdstvo nemške
republike. — Taj nik komunistične
strankc v Bremenu Hermann Oster*
loh jc bil soglasno izključen iz
stranke radi neyrednega vedenja.
Dolžiio ga tudi poneverb.
Venizelos odpotoval iz Londona.
Grški ministrski prcdscdnik Ve*
nizelos jc v torek 2. oktobra odpo*
toval iz Londona.
Briand — Marinkovic.
Francoski zunanji minister Briand
je v poncdeljck sprcjel svojega ju*
goslovanskega tovariša drja Marin*
koviča. Govorila sta o grsko*Jugo*
slovanskcm razmerju in o solun*
skem pristanišču.
Za sporazum med Srbi in Hrvati.
Novoizvoljeni prcdscdnik radi*
kalne stranke Aca Stanojevič je iz*
javil, da jc treba čimprcj priti do
sporazuma s Hrvati. Ta Stanojevi*
čeva izjava je nagnila vlado, da je
v posebni seji pretresala možnost
rešitve krizc. Ministri so prišli do
zaključka, da mora vlada začeti po*
gajanja. Konenoveljavni sklepi pa
še niso bili sprcjeti.
Chamberlain zdrav.
Angleški zunanji minister Cham?
berlain je popolnoma okreval. Ta*
koj ko se bo vrnil v London, bo
prevzel svoje posle.
Na Ogrskem.
Aibor Kallay jc bil prcd kratkim
še finaneni minister. Odstopil je,
ker sc jc sprl z ministrskim pred*
sednikom grofom Bethlenom. Od*
ložil je tudi svoj poslanski man*
dat in izstopil iz stranke. Za iz?
praznjcni mandat se bodo vršile
nadomestne volitve. Kallay ponov*
no kandidira. V nedeljo 30. septem*
bra jc imel v Veliki Kaniži volilni
shod, na katercm je napadel Bethlc*
na in njegovo delo ter sc potegnil
za obnovo stare svobode in za neo*
madeževanost javnega zivljenja. —
Grof Bethlen bo menda zopet za*
menjal nekateTe osebe v vladi. No*
tranii minister bo postal sedanji
tajnik v predsedstvu vladc Kaiman
Daranyi, dosedanji notranji mini-
ster Szitovsky bo izvoljen za prcd*
sednika poslanske zbornice in pred*
sednik poslanske zbornice Szitvary
postanc pravosodni minister.
Kmetsko vprašanje v Dalmaciji.
V Dailmaciji imajo se vedno ko*
lone in velike posestnüke. Jugoslo*
vanska vlada se je sedaj začela ba*
yiti s tern, kako pravično rešiti to
težko socialno vprašanje.
Radikalni poslanski klub
za Vukičeviča.
Klub radikalnih poslancev je iz*
razil bivšemu minis trskemu pred*
sedniiku Vukičeviču popolno zau*
panje. Poslanski klub in glavni od*
bor stranke sta si preccj nasprotna.
Zato je umevna razlika v resolu*
cijah.
Pilsudski v Romuniji.
Maršal Pilsudski je v soboto do*
spel v Bukarest. Pravijo, da se bodo
med Poljsko in Romunijo navezali
tesnejši politični in gospodarski
stiki. Pilsudski je bil v Romuniji
šest tednov.
Korošec in Vukičevič.
Ministrski predscdnik dr. Koro*
sec je v torek 2. oktobra sprcjel
svojega prednika Vukičeviča v dol*
go avdijenco. Kaj sta govorila, se
ne ve. Obisk razlagajo na najraz*
ličnejše načine.
Tajna komunistična tiskarna
v Budimpešti.
Budimpeštanska policija je 28.
septem bra odkrila tajno komuni*
stieno tiskarno. Zaplenila je mnogo
propagandnih brošur in letakov in
zaprla pet ljudi, ki jih jc zasačila
v tiskarniških prostorih.
Moskva nezadovoljna s češkimi
komunisti.
Osrednje glasilo češke komuni*
stične stranke »Rude Pravo« jc ob*
javilo pismo izvršilnega odbora
sovjetske internacionale na češkc
komuniste. V pismu se ostro kriti*
zira vodstvo stranke, češ, da je ne*
zmožno in nie bojevito. Po krivdi
vodstva so se ponesrečile vse velike
delavske manifestaeije. V prihod*
nje je treba v vodstvo pritegniti
mlade, sveže moči, ki ne bodo klo*
nile pod težo razmer.
DNEVNE VESTI.
Mussolinijeva okrožnica
o zboljšanju zemlje.
Ministrski predsednik Mussolini
je poslal vsem prefektom sledeco
okrožnico: »Želim javiti Vašim
Ekscelencam 1. da predvideva za*
konski naert o popolni porabi na*
rodnega ozemlja, prcdložcn te dni v
zbornici, tako obilnc podpore za
vsako vrsto zbdljšanja (osuševan*
nja, namakanjc, iskanje vode, kme*
tiäka poslopja, ceste in vsakovrst*
ne napTave). da je sprememba tal
v velikem dclu države gospodarsko
mogoča; 2. da si je Narodna zveza
zadrug za zboljšanje in namakanjc
po ugodnih pogojih zagotovila to*
Hko denarnih sredstev, da lahko
ugodi vsaki zahtevi; 3. da jc glede
na omenjeni zakon in na razpo*
ložljiva sredstva dolžnost posamez*
nih in v zadrugah vpisanih posest*
nikov, da poskrbijo za načrtc za
preosnovo zemljišč, tako, da bo
mogoec osnove v kratkem izpeljati.
—  Vase Ekscelence bodo s sodelo*
vanjem državnih in deželnih tehnič*
nih uradov ugotovilc,  ali  se  je ta
ukaz izvršil. Ako se ni izvršil, bo*
stc  sami  izdali  potrebne  odredbe.
—  Prosim Vaše Ekscelence, da mi
pošiljate    mcsečna poročila o raz*
sežnosti zbolj Sevan ja, ki se bo za-
čelo od danes naprej, o izvršenih
delih, o bodočih načrtih,    o zapo*
slitvi delavcev    in    o    pomnožitvi
kmcčkega    prebivalstva v zboljša*
nem ozcmlju. — Mussolini.«
Pobožnost za može in fante
bo kakor navadno v petck 5. t. m.
ob 8. uri zvečer v cerkvi sv. Ivana.
Ali vedo to že vsi vaši znanci? Skr*
bite, da bo udeležba vredna naših
mož in fantovl
Vodstvo Apostolstva molitve.
Krščanskemu ženstvu.
Na povabilo sv. očeta, ki je z
okrožnico »Miserentissimus« po*
zval vse krščansko misleče ljudstvo
k zadoščenju za žalitve, s katcrimi
nesramna moda in pogansko lišpa*
nje kliče šibe božje na človcštvo,
je Apostolstvo molitve priredilo
zadnjo nedeljo septembra v cerkvi
sv. Ignacija javnc zadostilne molit*
ve pred izpostavljenim znamenjem
sv. križa, s posebnimi tozadcvnimi
^ovori in molitvenimi urami. Nad
vse svečano se je vršila zadostilna
pobožnost v kapucinski cerkvi in
pri Sv. Justu, kjer jc bilo eclodnev*
no češeenjc sv. Rešnjega Telesa.
Pri Sv. Justu je bila eastna straža
poverjena članicam naše Mari jine
družbe, ki so z vso vnemo priporo*
čalc Božjcmu Srcu ozdravljenje se*
danjega zaslepljenega ženstva. Tem
zadostilnim svcčanostim so se pri*
družili tudi vsi ženski samostani,
ki so z molitvijo, z žrtvami in sv.
obhajili dali Bogu to, kar mu ne*
brzdana žcnska prevzetnost odtc*
guje.
Kaj, ko bi se tudi na dcželi dvig*
ni'lo vse trezno misleče žcnstvo in
prineslo Bogu zadoščenje za kugo,
ki se ncovirana siri že tudi po na*
ših vaseh?! Roka božja sloni z vso
težo svoje pravienosti nad nami.
Matere in dekleta, ali veste zakaj?
Odveinik dr. Čok obsojen.
Prcd kratkim smo poroeali, da je
bil znani tržaški odvetnik dr. Ivan
Marija Čok aretiran, ker so ga ob*
dolžili, da je sodeloval pri tatvini
nekc slovenske zastave v Pobegih
pri Kopru. Sodna obravnava se jc
vršila v torek 2. oktobra pred ka*
zenskim sodiščem v Kopru. Poleg
Čoka je bil obtožen tudi ncki Albin
Pečarič.   Razprava  je  trajala   ves
dan. Končala se je z obsodbo. Dr.
Čok je dobil 1 mesec in 20 dni, Pe*
čarič pa dva mescca zapora.
Ljubljanska »Glasbena Matica«
na Poljskem.
Ljubljanska »Glasbena Matica«
je 30. septembra odpotovala na
Poljsko, kjer bo v vseh večjih me*
stih priredila koncertc. To je prvo
njeno potovanje po Poljskem.
Težka letalska nesreča.
Vodno letalo »Marina II.« se je
vračalo s Spitzbergov, kjer je po*
magalo iskati ponesrečcncc zrako*
plova »Italia«. Na krovu je bilo pet
oseb. V nedeljo 30. septembra se je
letalo dvignilo v Strassburgu in od*
letelo proti domu vzdolž Rodana.
Čez štiri urc in pol jc letalo zadelo
ob silovit in obscžen vihar. Povelj*
nik major Penzo je letalo obrnil in
skušal pristati na Rodanu. Pri pri*
stajanju jc aparat zadcl ob ncko
električno žico, se prekuenil in pa*
del v vodo, ki ga je odnesla. Trije
lctalci, namreč major Penzo, poroč*
nik Crosio in radiotelegrafist mar*
šal Delia Gatta, so mrtvi. Njih
trupel še niso našli. Dva motorista,
in sicer Baracchini in Codognetta
pa sta lahko ranjena in rešena,
Družinam ponesrečenih in vladi
prihajajo od vseh strani sožalne
brzojavke.
Italijansko*španski živosrebrni
trust.
Med italijansko in špansko vladcK
se je sklenil dogovor glede ustano*
vitve trusta za živo srebro. Dogo*^
vor je stopil v veljavo s 1. okto*
brom. Ker pridelata Italija in Spa*
nija skoro vse živo srebro v Evropi,
zato bo novi trust lahko narekoval
cene. Odkar se je trust ustanovil,
je cena poskoeila od 21.6 na 24.15
funtov  šterlingov  za   steklenico.
7. oktober y Avstriji.
Vsa avstrijska javnost napeto
pričakujc, kako bo v nedeljo 7. ok*
tobra v Dunajskem Novem mestu.
Kakor je čitateljem znano, je nem*
ška nacionalna stranka napovedala
za ta dan veliko zborovanje in
pregled svojih čet v omenjenem
mestu. Socialistična in komunistič*
na stranka sta smatrali to za izzi*
vanje in sta tudi napovedali —
vsaka od svoje strani — zborova*
nja svojih pristašev in oboroženih
čet za ta dan v Dun. Novem mestu.
Na ta način naj bi sc vršila kar 3
zborovanja nasprotnih si taborov.
To bi pa zelo lahko dovedlo do
spopadov in izgredov, zlasti ker so
bile sklicane v prvi vrsti oborožcne
čete posameznih strank (Schutz*
bund. Heimwehr). Zato je policij*
sko ravnateljstvo vsa zborovanja
prepovedalo. Socialistična stranka
je pa vložila pri deželnem glavar*
stvu priziv ratfi te prepovedi. Kako
bo priziv rešen, še ni znano. Vse*
kakor je pa položaj zelo kočljiv in
je slišati mnogo razburjenih glasov.
Ob desetletnid.
(Piše Jože.)
Ko smo se nekega dopoldneva
ustavili, sem šel sam naprej na iz*
vidnico. Predvsem mi je bilo na
tem, da naj dem vode in magari
kakšno divjo hruško. Nieesar ni*
sem navšel, pae pa sem dobil pod
nckim drevesom speeega mladega
Bolgara. Puško je imel črez prsi,
drugega ni imel pri sebi kot le tor*
bo. Z rcvolverjem v roki sem se
mu približal. Še je spal, ko sem bil
prav blizu njega. Hitro pograbim
njegovo puško. S proti čelu usmer*
jenim revolver j em mu preiščem
žcpe, bomb ni imel. Zbudil se je in
strašno ustrašil. Razumcl sem, da
je zaostal od bežečih dveh bolgar*
skih divizij, ki so bile par ur pred
nami na dotični točki. Povedal mi
je tudi, da so imcli Bolgari za cilj
umikanja Pljaekavico pianino. To?
rej nas bodo tarn počakali.
Odpeljal sem Bolgara k oddelku.
Ko smo krenili naprej, ni hotel iti
z nami. Zato sem ga izročil ordo*
nancu, naj ga odpelje k polku. Or*
donanc je bil doma iz Kikinde v
Banatu in strašno sem se razjezil
pozneje nanj, ko mi je povedal, da
Bolgar tudi z njim ni hotel, iti in da
ua je zato ustrclil. Žal mi jc bilo
fanta, ker je kazail komaj kakih
18 let.
Končno smo prišli na konec hri*
bov nad mestom Radovištem. Lepa
jc ta dolina. Na severu se dviguje
Pljačkavica planina, na vzhodu so
druge planinc. Mi smo prišli po
hribjh od jugovzhoda. Pridnih in
skrbnih poljedelcev bi bilo potreb*
no tu, in nastal bi raj.
Zapustili smo hribe in se polago*
ma spustili v dolino. Mesto Rado*
vištc smo pustili kako uro hoda
proti vzhodu, ustavili pa smo se
kakih par kilometrov pred podnož*
jem Pljačkavice planine za neko
vasjo. Laeni smo bili. Naroeim
Lali iz Banata in še enemu druge*
mu vojaku, da gresta v vas in do*
bita zlepa ali zgrda kakega prešiča.
Črcz četrt ure se vrneta in prižene*
ta s scboj enega junčka in junico.
Vsaka žival jc imcla kakih 80 kg
eistega mesa. Prcšiča ni bilo nobe*
nega v vasi, vsaj iztaknila ga nista.
Princsla sta s seboj tudi kotel od
kakih 30 litrov.
Ker sem mislil, da bo junček več
easa vztrajal na poti, ko ga bomo
gnali s scboj, sem ukazal zaklati
iunico. Kmalu je zaplapolal ogenj,
nad njim pa je cvrealo v kotlu me*
so za golaš. Ni bilo sicer ne soli ne
paprike in ne vode v kotlu, a golas
bi bil vseeno dobcr. Koščke mesa
smo pekli pri ognju, pojedli smo
jih polsurove, kot uživajo pristni
Angleži meso.
Na pol je bilo meso oevrto, ko
dobimo povelje, da moramo kre?
niti naprej. Hitro privežemo na
junčka ostale pol junice, dva voja*
ka pa sta nosila kotcl.
Tako smo prodirali na Pljačka*
vico pianino, kjer so žarcli ognji
bežečih Bolgarov. Dovolj dobro je
šlo. Tudi jaz sem gonil jiincka, vsi
ostali vojaki oddelka pa so sc iz*
men j avail pri nošnji kotla   s   pol*
oevrtim golašem.
Čim smo stopili v gozd vrhu
Pljačkavice planine, so Bolgari za*
čcli bežati. Lahko bi moj oddclek
in še katerega drugega pozobali
kot črešnje, ker so bili v velikan*
s-ki premoči. A niti strela niso od*
dali in je v resnici izgledalo, kot da
jih preganja Kaj no v obup. Če so
nas opazili na kilometer razdalje,
pa so pokazali pete. Na Pljačkavici
planini so nam pustili goreče ognje,
ob katerih so se smodile ovce. Vse
polno zaklanih ovac jc ležalo tudi
drugače po gozdu. Prepovedal sem
oddelku vzeti od teh ovac, ker sem
se bal, da so zastrupljene.
S svojim oddclkom sem šel do
sevcrnega obronka Pljaekavice pla*
nine, tarn pa smo zakurili ogenj.
Za minuto se je cvrl golaš v kotlu.
Mcdtem so prišli tudi drugi oddel*
ki v gozd, k našemu ognju pa pride
poveljnik bataljona. Bil je tudi on
laeen. Vprašal me je po tem in
onem, a opazil sem. da tcžko no*
žira si ine in da bi rad dobil mcrico
: golaša. Rekel sem mu, naj scde k
Priloöa »Gorižke Straže« št.   76
»GORIŠKA STRA2A«
Stran 3.
GOSPODARSTVO.
Brozdje — tirana — zdranilo.
Grozdie je otrok solnca, naše
najžlahtnejše sadje. Je sicer res, da
sc deJa iz grozdja tudi vino, a pred*
vsom je grozdje sad. Nekdaj niso
gojili trte za vino, temveč da bi zo*
bali grozdje. Adam in Eva nista
poznala vina, še lc Noetovem sinu
Kamu jc prišlo na misel, da bi na*
pravil iz grozdja vino, s katerim je
potem opijanil očeta, vsled česar je
ostal proklet.
Zrelo grozdje vsebuje v sred*
njem 78% vode, 17% sladkorja,
U.6% beljakovin, 0.2% tolšče, 0.8
kislin in organskih. soli, 0.8% rud=
ninskih snovi, ostalo so lesenina
(celuloza) in podobne snovd.
Najbolj cenjen je v grozdju slad*
kor, ki doseže v nekaterih vrstah
tudi do 30%, seveda v najboljših
legah. Pri nas se dobi včasih
riziling, ki doseže 25%  sladkorja.
Vsakdo \et da je sladkor redilen,
posebno pa je redilen sladkor v ži*
vih snoveh, to je v sadju in mleku.
S sladkoriem je isto kot z vodo.
Voda v mleku je vse bolja za naše
telo kot navadna voda iz reke, po*
toka ali vodnjaka.
Ni pa vsa vrednost grozdja v
sladkorju, ki se sprcminja pri vre*
nju v alkohol. Mnogo so vredne
kisline in tudi druge snovi; pred*
vsem tam tiče zdravilna svojstva
grozdja.
Iz celega sveta hodijo ljudjc na
Južno Tirolsko, kjer se podvržejo
skozi več časa takoimenovanemu
zdravljenju z grozdjem. Začnejo z
cno jagodo po dvakrat na dan, dru*
gi dan nadaljujejo z dvemi jagoda*
mi in tako naprej, dokler ga nc po*
jedo dnevno po 2 kg v dvch obro*
kih, potem pa količino zopet manjs
šajo, da pridejo končno zopet na
dve jagodi. eno zjutraj ob 8, drugo
popoldne ob 4. uri. Zdravljenje z
grozdjem koristi marsikateremu
Bolniku, mnogo pa pomaga tudi
vinogradnikom, ki svoje grozdje
dobro prodajo. Na Južnem Tirol*
skem imajo pa tudi v resnici dobro
in pravo namizno grozdje, katere*
ga tudi pravilno negujejo. Mimo*
grede bodi omenjeno, da imajo Ti*
rolci tudi izborna    jabolka,    znana
po vsi Evropi in cenjena po 5 lir
kos in ne kg. Še se spotninjam leta
1913.. ko sem v središču dunajske*
ga mesta videl v oknu izložene
krasne tirolske renete, katerih kos
ie stal takrat 2 kroni. Pa puatimo
jabolka.
Grozdje je predvsem dobra hra*
na za slabotne, anemične, malokrv*
ne ljudi in za take, ki večkrat.trpe
na slabem prebavljanju. Uzivanje
zrelega grozdja oeisti celotno naše
telo, pospešu.je prebavo, očisti kri,
telo pa izloči mnogo kislin in stru*
penih snovi: grozdje ozdravi celo
telo.
Uživati pa moramo grozdje z lu*
pino vred, Lupina je najbogatejša
na zdravilnih in redilnih snoveh.
Kdor uživa samo sok in ne lupin,
dobi prav lahko drisko, ravnotako
kot ee bi uživali zeleno grozdje, ki
je škodljivo.
Pravilno ne smemo uživati groz*
dja na prazen želodec. Najbolje je,
če zobljemo zjutraj in popoldne, to
je za zajutrek in južino. V količinah
ne smemo pretiravati. Primerna
količina je Mj kg grozdja vsako?
krat. Večje količine pomenijo za*
metavanje.
Dobro bi bilo, da bi celotno naše
ljudstvo sedaj ob času grozdja iste?
ga mnogo povžilo. Na vsak način
ga bi lahko mnogo več kot ga. Do*
be se vinogradniki, ki neradi dovo*
ljujejo otrokom zobanje. Je res,
otrok naj ne hodi v vinograd, ker
bo tam ppkvaril gotovo dvakrat to?
liko grozdja, kot pa zavžil. Zato pa
prinesite otroku grozdja vi. Nedav*
no sem bil v neki hiši, kjer imajo
mnogo grozdja. Skoraj se mi je do*
zdevalo, da jim je žal par grozdov,
na mizo so pa prinesli liter vina,
katerega jim ni bilo žal in skoraj
sem se zameril, kef ga nisem hotel
piti. V marsikateri ubožni hiši pa
kupijo veekrat v bližnji gostiilni li*
ter vina za 4 lire, poldruge lire pa
nimajo za kg grozdja, ki bi družino
vse  drugače razveselilo.
Kdor hoee sebi in družini dobro,
naj uživa in pusti uživati mnogo
grozdja, tega našega najžlahtnej*
šega sadu.                         Rust ja.
Še o krmi.
V  Gprici prodajajo    seno po 45
lir za q, čuje se pa tudi cena 55 lir
za kvintal. Tako je bilo vsaj v pon*
deljek, dne 1. oktobra.
Umljivo je torej, da moramo pa*
ziti na vsak gobec krme, ki ga Iah*
ko dobimo v domačem gospodars
stvu. Zavedati se moramo, da bo
drugo leto cena živini precej viso>-
ka, če bo le količkaj ugodno krm*
sko leto.
V  dvojni smeri   moramo    paziti
na krmo, in sicer je moramo čim*
vee pripraviti in pa z njo štediti.
Pripraviti: Kosn ja sena in otave
je za nami. Ostane nam še nekaj
[esenske paše. Izrabimo!
Slama: Kdor ima žitno slamo, jo
bo že dobro uporabil. Tudi koruz*
na slama je dobra, posebno listi. A
tudi palic ne smemo zametati. Zre*
zane y rezanico. polite z nekoliko
topic slane vode, če le mogoee tudi
z malo otrobov ali oljnatih tropin,
živina rada žre.
Koruzni koclji (strženi): Tudi te
lahko pokrmimo. Najprej jih zdro*
bimo, potem pa krmimo kot palice
od koruzne slame. Koclji in palice
od koruzne slame imajo isto redil-
no vrednost kot slabejše seno.
Frodelj, to jc drevesno   Hstje je
tudi dobra krma, seveda mora biti
pripravljen iz zelenih listov. Za
govejo živino je izboren brestov,
gabrov, javorjev, lipov, murvin in
jesenov frodelj, hrastov in kosta*
njev frodelj je manj vreden in pri*
praven le za ovce in koze. Oreho*
vina je strupena, ravno tako kot
smrečevina in jelovina.
Trtni poganjki: Takoj po trgatvi
lahko trte obrežemo in naberemo
mnogo krme. Najbolje je dati živi*
ni rožje z listi vred, naj jih sama
živina obgrize. Tudi kratko zrezano
in nekoliko zdrobljeno rožje živina
žre.
Letos ne kaže zametavati tudi
tropin; bolje je letos tropine po?
krmiti, kot prodati jih v žganjarno.
Krmiti jih moramo seveda sveže in
I v malih količinah naenkrat. Vkisa?
nih ali celo plesnivih tropin ne da*
jati živini.
Štediti: S krrno štedimo, če jo
j pokladamo v obliki rezanicc V re*
! zanico iz dobrega scna lahko doda*
mo precej slabega sena, slame, ko*
ruznih palic, kocljev itd.
Zavedajte se, da je potrebno na
vsak način prebiti prihodnjo zimo
in bodoča pomlad ne sme dobiti
praznih hlevov. Zato pa pazite na
krmo.
Ali morajo mlekarne vložiti
kavcijo?
Vodilni italijanski kmctijski stro*
kovni list »Giornalc di Agricoltu*
ra dcüa Domcnica« piše v svoji šte*
vilki z dne 9. sept. sledeče:
Na vprašanje, ee morajo imeti li*
cenco in vložiti kavcijo one mle*
karne, ki slučajno ali na željo pre*
bivalstva prodajo nekoliko mleka,
katerega so zbrale za predelavo v
maslo ali sir, je ministrstvo narod*
nega gospodarstva odgovorilo v
l-ritrdilnem smislu.
To pomeni, da morajo imeti po*
sebno liicenco in tudi vloženo kav*
cijo vse one mlekarne, ki prodajajo
mleko, četudi le slučajno in v mali
količini.
Žitna snet.
Vsako leto nam žitna snet po*
kvari oziroma uniči obilo žitnega
zrnja. Kdor hoče onemogočiti snet*
ljivost, mora za to skrbeti pred
setvijo in to z razkužitvijo semena.
Najeenejše in gotovo delujoče
sredstvo je raztopina modre gali*
cc. V 100 litrov vode zadostuje po*
polnoma !ü do lVa kg galice, kate*
ro raztopimo v vodi. V raztopino
pomočimo seme v košu ali pa v
vreči. Zadostuje popolnoma četrt*
urno namakanie. Seme razkužimo
neposredno pred setvijo.
Podlesek ali ušivec
je hud plevel na naših senožetih.
Kdor ga hoče uničiti — rnorali ga
bi vsi — naj ga izpuli s čebulico
vred. V nekoliko letih ga uničimo,
četudi le uničujemo cvetje. ker s
tem onemogočimo nastavo semena,
vsled čcsar čebulica polagoma osla*
bi. Vendar je najpriporočljivejše
' izpuljenje s cebulico vred.
Vprasanja in odgovori.
Vprušiinje št. 3: Kako bi bilo po*
! magati živini,  ki vkljub   temu,   da
dobiva redno vsak dan klajno apno,
! se nahaja v dobrem stanu    ter   ni
t france üuga.
Pravzaprav je bil širom dežele
bolj znan pod domačim imenom
Lezij. Ni namreč skrival svojega
godu in ni žalil svojega patrona sv.
Frančiška Saleškega, kakor neka*
teri, ki se ob takih prilikah radi
skrijejo za Frančiška Serafinskega,
Borgio in Ksaverija. Bil je odkrito*
srčen in vesel značaj, v družbi vse*
lej prazniško razpoložen; gledal je,
da je prinesel vanjo židano voljo,
šalo in dovtip. Pa saj ste ga dovolj
poznali skoraj vsi in vem, da se
vam je storilo milo, ko ste zvedeli
za njegovo nenadno in zgodnjo
smrt. Ohranite mu blag spomin!
Javni list se pa mora ob tej priliki
spomniti nekaterih pokojnikovih
zaslug.
Zibel mu je tekla v našem Ka*
nalu, rakev pa mu je bila iztesana v
daljnem Splitu, potem ko je po
svoji devetinštiridesetletni življen*
ski poti, ves truden, izmueen in bo*
Ian, zopet dosegel imenovanje za
sodnega predstojnika. V hipu, ko je
postal sodnik in položil službeno
prisego, je moral sam stopiti prcd
bndnika. Dve leti je trpel najhujie
pomaujkanje, ki ga je trio do obu*
pa in naposled, ko je dospel i!o
dela in kruha, ga jc nenadoma ugra?
bila smrt. Zadela ga je kap. — Kdo
ga je ubil, prejšnja neizmerna ža*
lost ali novo veliko veselje? Vseka*
kor je njegova smrt tragična in po*
dobna smrti župnika Alberta Le*
bana, s katerim je v življcnju več
časa   delil   žalost   in veselje. Kot
sodnik je služboval pred vojno v
Podgradu, po vojni pa v Senožečah,
Komnu in Vipavi.
Med vojno ie bil stotnik*avditor
in si je štel v osebno zaslugo, da je
rešil več vojaških in civilnih živ*
ljenj s svojimi sodbami. Po suspen*
ziji od službe je živel par let v Aj*
dovščini kot notarski namestnik
Po smrti blagopokojnega notarja
Arturja Lokarja pa si je šel iskat
drugega kruha in nove domovine v
Jugoslavijo.
V Ajdovščini je oživil mnogošte*
vilni pevski zbor in ga vodil osebno
celi dve leti. Nastopil je s celo vrsto
koncertov in na ta način    srečno
nadaljeval tam, kjer so    prenehale
predstave   našega    dram,   krožka.
To je njegova trajna zasluga, ž njo
si je ohranil med nami trajen spo*
min. Na ljubo prijatelju Lebanu je
kot organist pomagal  tudi  pri cer*
kvenem petju v Šturjah.
V dnu svoje duše jc bil idealen in
rad je priznaval, da ga je Ajdovšči*
na dušcvno povzdignila, ker je tu
živel za svoje ideale. Od Ajdovšči*
nc in svojih pevcev   se je   končno
tudi zelo težko ločil. Naučil jih je
nebroj lepih pesmi, ki se pojejo še
dandanes, in sam presedcl    mnogo
ur ob glasovirju. »Lezi, ti nam po*
staneš še komponist«. Ustrašil se je
komponista in odvrnil kakor v za*
dregi: »Ne, ne; ne morem, ker ne
obvladam dovolj  nauka  o harmo*
niji.«
Nekaj drugega pa bi bil popolno*
ma lahko postal, ko bi bil le hotel,
namreč humorističen pisatelj. Nje*
gov humor je bil tako pristen in
svež, da je vsakogar udobrovoljil.
Seveda je pa na drugi strani zopet
res, da sta humorist v knjigi in za
mizo navadno dve zelo razlieni ose*
bi. Joj, kakšen imeniten pripoved*
nik, šaljivec, dovtipnež in sploh ka*
ko vrl družabnik je bil sodnik Vuga
in kakšnega kova jc bil njegov ne*
usahljivi humor! Notar Lokar je
navadno zajemal iz svoje preboga*
te domišljije, Vuga pa drugačc —
nič si ni izmišljeval, le dogodke je
gledal vse življenje od neke poseb*
ne, šaljive strani. Ker je bil pri tem
plemenit in blagosrčen elovek, ni
njegov humor nikdar izzvenel v
žalitev ali zasmeh, ampak v njem se
je smejala in radovala njegova
srčna dobrota sama. Pa vseeno je
včasih pravil tako izvirnc in debele,
da bi mu elovek najrajši ne verjel,
n. pr. tisto o tenoristu,   ki se je v
i cerkvi tako hudo pomotil, da je za*
i pel:
»Vodi nas skušnjava po   tej   pravi
poti,
da nas nobena Marija ne zmoti.«
Ta se mi je zclela, da diši po
kljukcu. Pa so mi poznejc pokazali
starega moža, že gluhega, in mi lah*
ko kar v njegovi navzočnosti po*
vedali, seveda ne vee v tako mični
obliki, kako jc v svojih mladih, ne*
rodnih letih v cerkvi nerodno pel o
skušnjavi. Poslej sem vedel, da je
Vuga humorist * realist in sem ga
cenil višje.
Humorist in velik družabnik je
bil tudi pok. župnik Leban. Nekoč
je goreče pridigal o hinavšeini, in
ko smo mu njegovo pridigo pohva*
lili, se je nasmejal s svojim glasnim
in širokim hohotom. » Ali pa tudi
vcstc, kdo je največji hinavee pod
škofom? Jaz, ki pravim, da sem
gospod, pa moram nositi najdaljšo
suknjo, zato da mi ni videti izpod
nje raztrganih hlač.« Bil je tedaj
brez place in je živel zelo skromno.
Tudi on si je opomogel šele tik pred
smrtjo. Svojo zgodnjo smrt je slu*
til in jo napovedal, med tem ko je
Lezij ob svoji močni naravi menil
in upal, da učaka visoko starost.
Pa ravno tam v njegovih širokih
prsih je grizlo troje črvov in klju*
val en kragulj noč in dan, če je le
zavladala tišina okoli njega. Bila
ga je res sama šala, njegova nara*
va je bila vcscljaška in je takore*
koe potrcboval prijateljske družbe;
toda na tihem, v samoti se jc vdajal
svoji žalosti, ki jo jc imel sicer za*
kopano globoko v sebi. To je bol.
ki raznese prsi. Sedaj je umrla tudi
ona.
Vino, šala in petjc, to jc bilo nje*
govo veselje ali bolje rečeno uteha;
šala, ne pa ženske, za katere se ni
zmenil. Kogar je imel rad, mu jc
rekel najljubeznivcjšo besedo: Ti*
eie ali pravzaprav pokanalsko: tie'e.
Kar je njegovega ostalo drago
nam, sta dva tičiča: pesem in hu*
mor.
Na nekem kraškem pokopališču
stoji napis:
»Bog daj, da tudi po smrti
vedno vesel
v družbi nebeški
slavo boš pel.«
Ta napis hi bil primeren tudi za
Vugov grob.               Jos. Jurca.
Stran 4.
»GORISKA STRATA«
krmljena s krmo iz močvimatih
travnikov, žre kar ji pride pod go?
bee, bodisi cunje, čevlje, les, itd.
Odgovor: V Vašem slučaju živi?
na ne trpi na kostolomnici, oziroma
na mehkokostnosti, torej ni po?
manjkanje rudnin v krmi vzrok, da
žre cunje, itd. Pojava si ne more*
mo drugače razlagati, kot da ima
Vaša živina pač navado in posebno
slast do takih predmetov. Dobc so
večkrat tudi biki, ki iz nerazvidnih
razlogov radi žro cunje in to svojo
lastnost tudi podedujejo, radi tega
take bike izločajo iz živinoreje.
Iz tega sledi, da je težko kaj pa?
metnega nasvetovati Vam.
Vprašanje 4: Napravil bi rad se?
daj ob trgatvi nekaj vina v stekle?
nicah, tako, da bi ostalo sladko,
kakor nekak šampanjec. Kakšen
način bi bil najbolji in kaj naj na?
redim?
Odgovor: Penenje v šampanjcu
in drugih penečih vinih jc povečano
umetnim potom, to je z dodatkom
oglikove kisline. Naraven šampa?
njee, to je sladko vino, ki se bo pe?
nilo, pa napravite takole:
Pustite grozdje ,na trti še mesec
dni, da bo dobro, dobro dozorelo,
to je, da bo že na trti izgubilo mno?
go vlage, to je vode in da bo tako
odstotek sladkorja v grozdju čim
višji, na vsak način nad 30%. Se?
veda morete v to svrho rabiti le iz?
brane vrste grozdja. Priporoeljive
so rizling, beli burgundec, zelo do?
bra je rebula (grganja).
Grozdje potem zmastite kot na?
vadno, most ocedite in pustite vreti
kot navaden most v malem sodčku.
Ko je vino povrelo, ga pretočite v
drugi sodček, tja na pomlad pa sta?
vite v steklenice. Crez nadaljnjih
par mesecev Vam bo šampanizi?
ralo.
Vprašanje št. 5: Ali se lahko dobi
kaka nova vrsta trtnih divjak za
visoke laporjeve lege. Dosedaj smo
v take kraje sadili montikolo in se
je dobro držala, zadnja case pa so
na ti podlagi cepljene trte začele
vedno bolj usihati. AH bi dobili do?
ber nadomestek za »rnotikolo«?
Odgovor: Obrnili smo se na
! Kmetijski oddelek za vinogradništ?
i vo in tarn vam   toplo   priporočajo
Berlandieri Ripario Kober 5 BB.
Kolce dobite pri Kmetijskem uradu
v Gorici (via Trieste 43) a se mo*
rate pobrigati, najbolje predna?
ročiti.
Tržne cene
dne 4. oktobra 1928.
Česnik kg L. 0.70—0.80; sveže ze?
lie L. 0.80—0.90; kumare L. 0.60 do
0.80; čebula L. 0.60—0.80; rdeča pe?
sa L. 1—1.20; neolušeen fižol L. 2
do 2.40; salata L. 1.40—1.80; indi?
vija L. 1.60—1.80; jajčniki L. 1.50
do 1.80; krompir L. 0.70—0.80; pa?
radižniki L. 1.40—1.60; redie L. 1.60
do 2.80; špinača L. 1—1.20; fižol
stročnik L 2.40—2.60; ohrovt (vr?
zote) L. 1.20—1.40; bueice L. 2.20
do 2.40; limoni kos L. 0.30—0.50;
jabofa kg L. 1.20—2; hruške L.
1.40—2.40; breskve L. 1.80—5.60;
eešplje L. 2—2.40; namizno grozdje
L. 1.60—2; grozdje »Moscato« L.
2.40—2.80; grozdje »Palestina« L.
2.20—2.60; sveže maslo L. 15—16;
presno maslo L. 17—18; mleko liter
L. 1—1.10; skuta kg L. 4; jajca kos
L. 0.60—0.70.
BuenostAires, v avgustu  1928.
Izvolite priobeiti, če Vam je mo?
goče, to moje pisanje v cenjeni
»Goriški Straži«, ki nam prinaša
vedno kaj noveCa. Kar pišem, je
gola, čista reshica. Rad bi pisal
boljše in lepše, aili moja trudna gla?
va in razbite roke niso zmožne lep?
še pisati. Povedal bom samo to,
kar je resniea, pa mi dovolite, da
začnem.
Zjutraj ob zori.
Že peta ura! Hitro na noge, da
ne zamudim kakor veeraj. Za ka?
zen sem moral čakati gospoda ka?
potaza (to je poganjač delavcev),
ki me je prav pošteno oštel kot le?
nuha in me nato zapodil delati.
Seved-a mi bo ob plači odtrgal eno
ali pa dve uTi. — Tedaj no noge! —
Hitro! Vstancm in grem gledat,
ako bo tudi danes tako peklensko
peklo solnce kot veeraj.
Ali komaj se nasadim na noge,
že čutim bolečine po vsem životu.
Boli me glava, noge, v kolenih in
roke mi vise ob životu, kaikor da
niso vee moje. — Prokleto tako de?
lo in tak poeitek. Do ene urc sem
se nemirno premetaval po trdi po?
stelji, ker istenice in ikomarji mi
niso dali miru, čeprav sem jih v ne?
delio žgal in moril, kar se je dalo.
Vseeno jih je ostalo mnogo. Ta
zgaga komarska nam dela pregla?
vice. Če ponoči zapremo okno, je
v sobi tako vroče, da ni mogoče di?
hati, ker v sobi nas je petero trpi-
nov. Ako pustimo okno odprto, pa
pride jo nad nas takoj celi regimen?
ti komarjev, kar ima žalostne po?
sledice, da smo zjutraj vsi oklani
in otečeni, kot da bi ušli z bojoega
polja. — Popolnoei pa je elovek
itak vedno v ncmiru, da ne bi za?
spal, ker na budilko, ki preraleva
poeasi svojo staro pesem, se ne
moremo mnogo zanesti, ker kliče
menda samo takTat, kadar se njej
poljubi.
Brzo zbudim tedaj še ostale so?
druge, ki vstajajo v enakem razpo?
loženju kakor jaz. — Vrcme kaže
še boli vroče kakor veeraj. — Go?
drnjanje sem, godrnjanje tja, klet?
vice gor in dol. Medtcm se vsi hi?
tro oblaeimo. ker ura je že pet in
pol, imaino pa dobro uro vožnjc s
tramvajem do našega, takozvanega
»šetulišea«. Le eden ie tako srečen,
da dela le pol ure daleč. Obrišcm
si zaspane oči ter prižgem samo?
var. V tern ko se oblaeimo, se že
kuha nekai tiste zelene trave, ki ji
pravimo »mata«. Ob šestih pa od?
rinemo s tramvajem,    ki nas pelje
Iz vsahdanjega žlvljenja izseljenca = delovca-fežaha.
vsakega na svoje delo. Seveda je
treba pripraviti za to vožnjo eno
desetico, toje deset centavos, kate?
re mora imeti vsak delavec pri sebi.
Pot na delo.
Jaz eakam na eno tistih vozil, ki
novsijo napis »Obreros« (za delav?
ce), to pa vsled tega, ker sem ved?
dno v prepiru s rinanenim mini?
strom. Kpnečno pride tudi elek?
trieni voz s tablico »Obreros«. Ali
Bog se nas usmili, kakšno je to mo?
tovilo. Do zadnjega kotieka je na?
tlaeeno, kot sardele v sodu, in kjer
se da postaviti le stopalo, že stojita
dva srečnega. Na vseh drogih vise
ljudje. Eden vrhu drugega in to
vse radi petih centavov. Tudi jaz
se obesim z eno roko za okno mo?
tovila, od zadaj na želczno mrežo
pa položim stopalo ene noge, vse
to med neprestanim tekom voza.
Razpet kot naš Izveličar na kxizu
se pel]em nad štiri kilometre dalee.
Od močncga držanja, da ne izgu?
bim ravnotežja, so mi otrpnili že
vsi udje. Koneeno sreeno prispem
na kraj, to je, dve Tcvadri od stav?
be, kjer delam. Na nekem vogalu
vidim na uri, da manjka samo dyaj?
set minut do sedme. Da ne pridem
prepozno, mi koneeno ne preostaja
drugega in napravim tekoe še osta-
lo pot. Dospevši do stavbe, vidim,
da je že vse moštvo na delu, ker
čuvaj je že tolkel v znak, da se de?
lo prične. Vsi godrnjajo eez to eu?
vajevo »solidarnost«. ker on tolee
po železu vedno tako, da delamo
eno uro kuluka. V strahu, da me ne
opazi naš kapataž, se naglo pre?
obJečem in hitim na delo.
Krvavo trpljenje se pricne.
Ropot mašin in vpitje našega ka?
pataža, katerega se mi še naj bolj
bojimo, mi pokaže, na nosim z veli?
kim kotličem šoto v mašino za be?
tonirunje, toda mašina se vrti ved?
no svoj tempo, akoravno meni že
pohajaio zadnje moei. — Koneeno
me kapataž osorno pokliee, naj
arem nosit zidarjem malto. Grem
in med potjo hvalim Boga, da me
ie menjal in upam, da bo sedaj
boljse. Ali, cj, joj! -— Velika pre?
vara...
Stirje zidarji so že eakali na mal?
to za ome-t zidu. Hitro primem v
vsako roko po en kotlie in hitim po
malto v spodnje prostore in brž
nazaj, ker zidarji že kričijo nad
menoj. Bojim se, da jih sliši moj
kapataž. Vso iezo bi zlil na mene
in je verjetno celo, da bi me fliknil
na ccsto. Zato letam gori in doli,
da mi od vroeine in truda pot cur?
koma lije po obrazu. Veis premoeen
od znoja, ožgan od solnca, do
skrajnosti utrujen, že sam nevem
vee, kaj delam. Telo se premika ne?
kako avtomatično. Drvenje in ro?
potanje strojev in trud, sta me ne?
kako otopilo, da niti slišal nisem,
ko me je dvalkrat poMical in pasje
pogledal moj kapataž ter me zapo?
dil v pritličie razložit dva voza
opeke. Po'Stavim se v sredo med
druge tovariše in zaene se razkla?
danje. Prvi na vozu meee po tri
opeke v roke drugemu, ta pa meni,
jaz pa tri .metre visoko drugemu
nad menoj in on onemu nad njim.
Tako meeemo opeko v tretje nad?
stropje v veeni nevarnosti, da bi to*
varišu padla katera iz rok in meni
na glavo. Soilnee žge ko za stavo!
Ni menda koščeka obleke na meni,
ki bi nc bil popolnoma premoeen
od znoja. Po čelu mi lije znoj v oči
in žge! In ta neprestani prah od
opeke, ki sili v oči, v usta, za vrat;
roke so vse pokrite s prahom, ki je
pomešan z znojem, kar napravi ce?
lo plast blata. Spreiemam in mečem
vez zatopljen v to enolično delo,
v ta trud. Roke in ves život se me?
hanično gibljejo oei gledajo le še
motno in nie drugega ne vidim, kot
roki onega, ki od mene sprejema
opeko. Niti sam ne zapazim, da
sem zaeel mctati bolj počasi in ker
se nisem pravocasno obrnil, mi je
priletel kos opeke naravnost v tre?
buh. Ves preplašen, kaj bo rekel
kapataž, ki stoji ob stTani, niti ni?
sem čutil bolečine in ves vzbujen
bolj živo odprem oei ter hitim me?
tati in spreiemati.
Par minut hasneje se mi prelomi
opeka v rokah in mi pade polovica
rayno na stopalo; zabolelo me je,
a moleail sem.
Poldne.
Čuvaj stavbe bije po železu, zna?
menje, da se sme iti jest. Toda kaj
pomaga, ko je še skoro polovico
voza treba razložiti. Vsi zaenemo
še bolj hitcti, ker prej ne smemo na
kosilo, dokler ni voz prazen. Da
smo prej gotovi, zaenemo metati
kar na debelo, in sicer po štiri, po
pet opek na enkrat. Za pol ure je
voz prazen. Nekateri si za silo umi?
jemo roke in letimo v gostilno,
drugi zopet v trgovino, tretji v
meisnico, kakor sc pae komu zdi
bolj pripravno. V gostilni, kamor
sem bil odhitel je bilo že vse zase?
deno. Ne preostaja mi drugega, ka?
kor da se sesedem na zaboj od pi?
va in naroeim neke vrste juho. Pri?
nesejo mi neko pomivanje, ki ji
pravijo tukaj »juha«, ki bi pa v
resnici bila komaj primerna za pra?
sice. Snem to in za pet    centavov
kruha. Naroeim še »Pucero« to je
majhen koščelk mesa, eden ali dva
krompirja in malo zelenjave zra?
ven. Nato mi prinese natakar sam
od sebe, ne da sem naroeil, še za
deset centavov vina, ali lepše reče*
no: barvano vodo, z nekoliko špiri?
torn. Rad bi še jedel, a zato mi pri?
manjkuje denarja; zadovoljiti sem
se moral s tern, kar sem pojedel.
Saj še tega nisem jedel z veseljem,
ker me je bolel ves život, posebno
pa trebuh, kamoT me je zadela ope?
ka, palec na    nogi pa je    krvavel.
Garanje se nadaljuje.
Lačen grem nazaj na delo. Na
pol mrtev od truda zaenem zopet
garati z drugimi sotrpini. Po stop?
nicah v peto nadstropje je treba
nositi tramove. Po dva enega vea?
sih, včasih pa vsak svojega, kakor
pae pride. Kako utrudljivo delo je
to, ve le tisti, ki je poizkusil. To de?
lam skoro ves poppldan, le zveeer
od četrte ure sem moral nositi zo?
pet malto zidarjem. Komaj že pre?
stavljam svoja hodala.
Žalostni delopust.
Na veliko naše veselje se začuje:
tinka?tanka?tonk?tonk... Hvala Vee?
nemu.... Cuvaj bije na železo v
znak, da bo za danes dovolj. Oh
ubogi moj sotrpin, dovolj je za da?
nes, dovolj. Ves izmueen in uma?
zan se nekoliko preoblečem in po?
vTŠno umijem. Na koncu prstov me
moeno boli, ker opeka mi je snedla
vso kožo do krvi. Sezujem oopato
(ker delam v copatih), da pogledam
koliko je opeka poskodovala palec.
Širomak je bil že cisto višnjeve
barve. Razjarjen na delo, Ameriko
in vse, kar mi pride v jezi na misel,
oddidem proti domu.
Zveeer doma.
obupna  razmišljanja
Kakor zjutraj tako so tudi sedaj
vsa ele».trična motovila prenapol?
njena. Obesim se na neki drog in
hajdi proti domu. Doma? Na sta?
novanju je še vse tako razmetano,
kakor smo zjutraj v naglici pustili.
Ker je bila soba ves božji dan za?
prta, mi udari v nos tak zrak, da bi
lahko rekel, da smrdi. Radi utruje?
nosti nimam volje pospraviti niti
najmanjše stvari. Najrajše bi se vr?
gel na ležišče in počival. Ali treba
bo večcrjati. Soparno je že itak zu?
naj, še bolj pa v sobi in sedaj pa še
kuriti samovar? Hm! Poeasi za ma?
no prikapajo še drugi domov. Vsi
so obupno razpoloženi. Nobeden
nima veselja ne jesti, še manj pa
kuhati. Naposled le skuhamo nekaj
mesa, kapusa in krompirja. Po ve?
čcrji gredo eni spat, drugi se pa lo?
tijo pisati domov. Vsi se hudujejo
nam ameriško revščino itd., a do?
mov pa vseeno pišemo, da smo
zdravi in da se nam dobro godi.
Ubogi starši in žene v Evropi! Ko
bi vi vedeli, kako dobro se nam
godi, ki se nad nami zjokali. Zač?
nem premišljevati, koliko sem da?
nes zaslužil za ves moj trud in za
ves moj polomljen život, za vse mi
bodo dali tri pece in osemdeset cen?
tavos. Od teh moram odbiti dva
peca za hrano in stanovanje. Kje pa
so druge stvari: tramvaj, obleka,
obuvalo itd.? Kjc so prazniki in
dnevi, kadar dežuje in sto drugih
stvari. Če zaenem misliti, mi je obu?
pati. Toda pogum in up na boljše
case me še držita pokoncu. Drugi
pišejo domov, da jim gre dobro. La?
žejo pae zato, da bi ne obtcžili srea
svojeev v domačem kraju. Tega pa
jaz ne morcm in nočem, zato sem
sklenil, da potožim in razložim po?
torn naše cenjene »Goriške Straže«,
ki nam prinaša vedno mnogo novih
vesti iz naše daljne domovine, da
1 bodo vedeli oni, ki nameravajo priti
! sem, kako se godi delavcem?teza?
kom ? zidarskim pomočnikom v tej
nesrečni južni Ameriki. Oh domo?
vina, domovina, kje si, ali te bodem
še kdaj vidcl?
Delavec v Argentiniji.
»GORIŠKA STRA2A«
Stran 5.
Kaj je novega na deželi?
Šempas.
V  noči od srede na četrtek   smo
imeli pri nas zelo razburljivo noč:
imeli smo dva požara. Pogorelo je
gOispodarsko     poslopje     Leopolda
Oberdanka   in  stanovanjska   hiša
Franca Kurata. Škoda je precej ve*
lika, zavarovanje pa pičlo. Šele ga*
silcem    iz    Gorice se ie posrečilo
ogenj udušiti. Kako je ogenj nastal,
se ne ve.
Voice.
Zadnjo soboto in nedeljo smo
imeli pri nas dvodnevnico za žen*
ske. SJišali smo prav spodbudne in
v srce segajoče besede. V soboto
smo imeli 4, v nedeljo 3 govore.
Ob zaključku v nedeljo popoldnc
je bilo v dekliško Marijino družbo
sprejetih 28 novih članic. Prav.hva*
ležni smo g. prof. Teroelju in do*
mačemu g. župniku za njun trud,
ki naj bi obrodil obilo sadov. Naša
dekliška Marijina družba šteje se*
daj 70 članic, družba za žene pa 100.
Šebrelje.
Nesreča na železnici. Na postaji
pri Sv. Luciji se je zgodila koncem
'septembra strašna nesreča. Jože
Erjavc, po domače Dolinarjev, do*
ma iz Šebrelj, mlad fant, star 23 let,
je peljal s svojim bratrancem oglje
na postajo. Padel je pri razklada*
nju po nesreči med dva pufarja, ki
sta ga zmečkala. Bil jc na mestu
mrtev. Zapušča še žive starše, bra*
ta in sestre. Bil je priden fant,
splošno spoštovan in ljubljen od
vseh. Bog Dotolaži žalostne sorod*
nike, blagi, nesrečni mladenič pa
naj v miru počiva!
Zalošče pri Dornbergu.
V nedeljo smo pokopali posestni*
ka Jož. Saksida. Ümrl je po kratki,
a mučni bolczni. Mož je bil eden
tistih naših, še redkih starih kore*
nin, ki prenašajo vsakdanje težave
s  šegavostjo in  dobro  voljo.  Ko*
rajžne in vesele družbe je bil ved*
no vesel. Kot razsoden možak je
bil mnogo let odbornik    pri    tuk.
Ljudski posojilnici. Pri pogrebu, ki
je bil res veličasten, so zapeli dorn*
berški pevci tri žalostinke. Dobre*
mu možu — blag spomin! Naj po*
čiva v miru!
Šentviška gora.
Prosimt_gospod urednik, da do*
vo'lite tudi meni sikromen kotičekv
Vašem cenjenem listu, da ne bo kdo
mislil, da tukai na Gori spimo
spanje pravičnega. Občino so nam
priklopili k Sv. Luciji, kar je za nas
precei nerodno, ker moramo za vsa*
ko malenkost delati 3 ure dolgo pot
do obč. urada. Ceste imamo zelo
slabe. S Slapa k nam je tudi za ko*
ze preslabo, nikakor pa ni za voz*
nike. Temu je veliko kriva povo*
denj v predlanskem letu in pa voz*
niki, ki so vozili pretežko naložene
vozove lesa na Slap. Prosimo višja
oblastva, da se ta nedostatek po*
pravi čimprej, ker ako se cesta ne
popravi, bo kmalu treba vse potreb*
ščine s Slapa k nam nositi, pripe*
ljati jih ne bo mogoče. — Imamo
v razdalji 3 četrt ure kar 4 mle*
karne. Prva je na Prapetnem, dru*
ga v Doljah, potem ena na Šentviš*
ki gori, druga pa na Dabru. Ali bi
ne bilo boljše, 6e bi imeli samo
eno? Ali bi se ne zmanjšali stroški?
— Tudi pri nas se je letos v veliki
meri poznala suša, ki nam je nare*
dila dosti škode. Letos ima vsak
kmet polovico manj sena kot lani,
otave pa ni nie. Sedaj imamo že
štirinajst dni samo dež, tako da ne
more nobeden nie delati. Pa naj za
enkrat zadostuje, drugič pa še kaj.
¦ * ¦
V najlepši dobi, stara 24 let, je
umrla v goriški bolnišnici po 14*
dnevni hudi bolezni mladenka Ne*
ža Ozcbek iz naše vasi. Počivaj,
draga Nežka, v miru na mirenskem
pokopališču, naj Ti sveti večna luč!
Ukve na Koroskem.
Pri nas imamo letos zelo dobro
letino. Suse ne poznamo kakor dru*
god. Ze stari ljudje ne pomnijo
tako dobrega pridelka. Spomladi
smo mislili, da ne bo nič, ampak
Bog more še iz kamna kruh napra?
viti. Zato bomo imeli v nedeljo
7. t. m. zahvalno nedeljo, saj čuti*
mo, komu se moremo zahvaliti. —
Mi Ukljani smo zgubili samostojno
občino in smo priključeni k Na*
borjetu. To je pa za nas precej ne*
prijetno in se bojimo, da bo radi
tega trpelo naše občinsko in tudi
cerkveno premožcnje. Pa o tern
kaj več pri priliki.
Kobieglava.
Ker se nihče ne oglasi v »Goriški
Straži«, hočem pa iaz nekaj napi*
sati, četudi se mi trese žuljeva roka.
— Najprej hoeem nekaj povedati
o birmi, ki smo jo imeli dne 6. sep*
tembra. Na predvečer se je pripe*
ljal prevzvišeni knez in nadškof iz
Staniela, kjer je posvetil 6 zvonov
za Štanjel in podružnice, v sprem*
stvu preč. msgrja Valentineiča, na?
šega bivšega dekana in pree. g. B.
Nemca, sejdaniega našega dekana.
Pri lepem slavoloku na »Goricah« je
bil slovesen sprejem, katerega se je
udeležila cela duhovnija. Prevzvi*
šenega knezonadškofa je naprej
pozdravil naš domači g. kurat, ki
mu ie potem predstavil občinske*
ga prefekturnega komisarja, tajni*
I ka fašizma iz Štanjela in druge
1 osebnosti.  V  imenu  občine ga  je
ognju, da bo zavžil z nami skromen
zajutrek brez soli in paprike in brez
kruha. Ko je slišal, da nimamo soli,
je takoj poslal vojaka h kuharjem
z naročilom, da nam dajo soli. Go*
laš je bil izboren, vsak ga je dobil
vsaj en kilogram. Ostali pddelki so
pojedli od Bolgarov puščene ovce.
Izkazalo se je, da niso bile za*
strupljene.
Ob zori smo prišli na Pljačkavi*
co pianino, okoli 9. ure smo jo za*
pustili in se spuščali v dolino Bre*
^alnice. Natovorili smo na junčka
kotel in polovico nepojedene juni*
ce. Junček jc stopal po kozji stezi
varno kot mczcg.
Oglasi se Bogdan iz Alcksinca:
»Podnaredniče, vidiš*li tarn Ko*
čane. Tarn so napadli 1. 1913. Bu*
gari našo vojsko medtem, ko so na*
še častnikc povabili v svoj tabor k
banketu. Tarn dol ob Bregalnici jc
bil naš oddelck napaden. Mnogo
na»ih jc bilo mrtvih V boju na nož
smo se borili, umikali smo se in zo*
pet napadali, končno pa smo jih le,
ker Bog čuva Srbiju.«
To je bil a bratomorna bitka ob
reki Bregalnici 1. 1913., ko je bila
Turčija poražena, zavojevana Al*
banija, Epir, cela Macedonija s So*
lunom in Tracija z Odrinom. Ta
bratomorna vojna je bila delo Av*
strije, ki ni hotela pustiti Srbije k
morju in je onemogočila rzpolnitev
medscbojne pogodbe med balkan*
skimi državami Po ti pogodbi bi
dobila Srbija Kosovo, Noyi Pazar
in Albanijo. Macedonijo pa bi do*
bili Bolgari. Avstrija sc je vmešala
in vsilila Albaniji princa Wieda.
Umljivo je bilo, da so Srbi zahte*
vali rcvizijo medsebojne pogodbe,
posebno, ker so oni poslali .50.000
vojakov Bolgarom v pomoč in so
ravno ti vojaki prvi prišli v Odrin
ter tarn oni ujeli Sukri*pašo. Po*
godba pa je predvidevala, da po*
šljejo Bolgari Srbom pomoč. Bolga*
ri niso hoteli slišati o reviziji po*
godbe, zahrbtno so napadli ob Bre*
Ualnici, zgubili so lep del Tracije z
Odrinom vrecl, Rumuni so jim po*
brali pa Dobrudžo.
(Dalje.)
Zahvala.
Ob bridki izgubi preč. g.
IVANA   PODOBNIKA
VIKARJA V ÜRADNEM
se dekanijska duhovščina v Brdih in sorodništvo blagega pokojnika
najlepše zahvaljuje pred vseni doniačinom iz Gradnega in okolice, ki
so sprcmili svojega gospoda k večnemu počitku v tako obilnem številu.
Posebcj se prisrčno zahvaljujeino zdravniku g. dr.ju Armando D'Ottone-ju za
prvo zdravniško pomoč in vodstvu bolnice v San Oswaldo pri Vidnui za
oskrbo in prevoz zemeljskih ostankov, dalje gg. obč. komisarju in tajniku
iz Kojskega kot zastopnikoma civilne oblasti, preč. duhovščini za cerkveno
in pogrebno opravilo, učitcljstvu s šol. otroki. domačemu pevskeniu zboru
za ganljive žalostinke, Marijinim družbam iz Gradnega, Biljane, Medane in
Vipolž za spromstvo in molitve, vsem obiskovalcem med dolgo boleznijo,
ki so pokojnika tolažili in zanj molili in slednjič vsem darovalcem krasnih
vencev ter sploh vsem, ki so rajnkega spremili na njegovi zadnji poti in
počastili njegov spomin.
V Gradnem, na osmino, 2. oktobra 1928.
Dekanijska duhovščina v Brdih
in sorodništvo.
pozdravil prefekturni komisar iz
Stanjela. Potem ga je pozdravila
prednica M. dr. za dekleta, za Ma*
rijin vrtec mu je pa deklica dekla*
mjrala lepo in pomenljivo pesmico
ter mu izročila krasen šopek lepih,
belih nageljev. Za lep sprejem se
je prevzvišeni ganljiyo zahvalil. V
dolgi prooesiji smo potem sprem*
Ijali našega ljubega nadpastirja v
lepo okraseno cerkev, kjer je bil
biagoslov. Zvečer so cerkveni pev*
ci priredili prevzvišenemu podoikni*
co pred farovzem in zapeli prav
ubrano nekaj lepih pesmi. Drugi
dan ob 9. je bila sv. birma. Naši
otroci so se z učenjem krše. nauka
prav pridno pripravljali nan jo, kar
so tudi pokazali pri izpraševanju.
Otroci so se veselili birme, a nji*
hove misli so bile tudi — hote in
nehote — pri kolačih, ki so se pro*
dajali prcd cerkvijo. AH se je zgo*
dilo kakemu birmancu, kakor se je
nekemu preteklo nedeljo, ne vem.
Povedati namree moram, da smo
preteklo nedeljo, torcj komaj po 3
tednih, zopet imeli birmo, toda ne
v cerkvi, ampak v gostilni. Seveda
za to birmo nismo imeli posebnih
priprav, tudi slavoloke nismo po*
stavili in tudi tenkljali nismo. Si*
cer ie bila pa tudi birma, čeravno
je bila v javnem lokalu, bolj pri*
vatnega značaja in se je vršila že
precei pozno ponoči. Imena bir*
manca ne bomo imenovali, upamo
p-a, da mu bo birma koristila.
Dornberg.
Nastopila je jesen in nam pri*
ncsla obilo tako zažcljenega dežja.
Pomagal pa je samo še grozdju. V
začetku letošnjega polet ja nam je
trta obetala izredno dobro letino.
Vsled dolge suse je grozdje pozne*
je ostalo drobno in dosti ga je tudi
odpadlo, tako da smo računali, da
ne bomo pridelali niti tretjino do*
bre letine. Sedaj, ko imamo dovolj
dcžja, se je grozdje precej odebe*
lilo in pričakujemo sr_ednjo letino,
približno enakp lanski. Ker je
ßrozdje v suši po nekaterih vino*
gradih malo zaostalo v razvoju, bo*
mo počakali s trgatvijo do desete*
ga oktobra in kapljica bo taka, da
bo tudi letos marsikdo zapel onona*
rodno:
»Oj vinček, hoj, hoj,
bodi dober z menoj,
nikar me ne vrzi
pod mizo nocoj!«
V ponedeljek smo pokopali Iva*
na Cotarja iz Tabra. Bolezen mu je
bila nemila, lcžal je v trpljenju nad
poldrugo leto. V življenju je bil
blag in bogaboječ mož. Šele pred
dobrim tednom se mu je vrnil mlaj^
ši sin iz Amerike. Kljub nalivu, ki
je trajal ves čas pogreba, ga je
spremljalo k večnemu počitku sko*
ro vse staro in mlado iz Tabra, ka-
kor tudi mnogo prijeteljev iz vasi.
' Naj mu sveti večna luč!
5              ZDRAVNIK              C
Dp. Emilio Gresic
oce
se je preselil na Piazza della
Vittoria St. 5 nasproti lekarni S
ü                Cristofoletti.               5
t»X*X*X«X»X*X»2fX^t*X*X*X*X*l
ZAHVALA.
Podpisani se iskreno zahvaljuje
generalnemu zastopstvu Katoliške?
ga zavarovalnega društva v Gorici,
via Codelli 4, za toeno poravnavo
škode, ki jo je vtrpel vsled požara
minuli mesec.
Versa, Furlanija, 30. okt. 1928.
Giov. Batt. Bressan.
VABILO.
Delavsko*kmečka posojilnica v
Renčah vabi vse    svoje    Clane na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v nedeljo dne 21. ok>
tobra   1928   ob 3. uri   popoldne v
dvorani g. F. Brumata.
Dnevni red:
1.  Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.  Revizijsko poročilo.
3.  Prcčitanje   in  potrditev  bilanee
za leto 1927 in prejšnjih let
4.  Volitev novega načelstva.
5.  Volitev pregledovalca računov.
5. Razni predlogi.
V slučaiu, da bi ob določeni uri
ne bilo zadostno število članov na?
vzočili, se bo vršil dne 11. novembra
t. 1. ob gori navedeni uri in v istem
prostoru drugi občni zbor, ki bo
sklcpal ob vsakem stevilu navzo*
čih članov.                    Načelstvo.
Na najlepši točki tik cerkve v
večjem kraju pri Ptuju se proda
radi rodbinskih razmer lepa hisa s
staro vpeljano gostilno in trgovino.
Tik poleg je vzorno gospodarsko
poslopje, vinograd. sadovnjaki in
nokaj oralov zemlje. Dobra ek>
sistenca jc sigurna. Cena po dogo*
voru. Ponudbe na upravništvo »Go*
riške Straže«.
Idrijske novice.
Požar.
Dne 2. t. m. ob 2 uri zjutraj je pri*
čelo goreti pri rudarju in posestniku
Petru Lazarju tik pod cerkvijo sv.
Antona. Ubogi rudar je s tern ne*
popisno udarjen. Zgorelo je vse,
kar je bilo sploh lesenega in še
razne premičnine. Prizadet je ob*
čutno tudi kmet Jos. Podobnik, ki
je sedaj stanoval pri njcm, odkar
je moral zapustiti kmetijo vojaštvu.
Temu je zgorela vsa obleka, živež
in sploh vse, kar je pri Lazarju
imcl. Oba sta občutno prizadeta in
pomoči potrebna. Kako je požar
nastal, je uganka.
Stran 6.
»GORISKA STRAŽA«
Koledarček.
8.  akt. ponedeljek. Brigita, vd.
9.  okt. torek. Dionizij, m.
10.  okt. srcda, Frančišck B., sp.
11.  okt. četrtck, Aleksander S.
12.  okt. petek, Maksimiljan, šk.
13.  okt. sobota, Edvard, kr.
14.  okt. nedelja, Kalist, p.
Razglasi in odredbe.
Žrebanje obveznic
bivše goriškosgradiščanske dežele.
1. oktobra sc je v uradih deželnc
opravc v Gorici vršilo 25. žrebanje
obveznic, ki jih jc 1. 1902. izdala
bivša jL»oriško^radiščanska dežela.
Izržrcbane so bile sledeče obveznicc,
ki jih bo izplačal deželni bla^ajnik
(Cassa di Risparmio združenaa z
Montom v Gorici), začenši s 1. ja*
nuarjem v nominalni vrednosti
proti izročitvi izžrcbanih obveznic
in nezapadlih kuponov: St. 54. za
2000 kron, lir 1200; St. 63. za 2000
kron, lir 1200; St. 141. za 2000 kron,
lir 1200; St. 174. za 2000 kron, lir
1200; St. 3. za 1000 kron, lir 600; St.
96. za 1000 kron. lir 600; St. 67. za
200 kron, lir 120; St. 152. za 200
kron, lir 120; št. 250. za 200 kron,
Kr 126.
Žrebanje posojila mesta Gorice.
V  sredo 3. oktobra se je v občin*
skem uradu mesta Gorice vršilo 7.
žrebanje    obveznic    petodstotnerfa
posojila goriškcga mesta od 1. ok-
tobra  1921. v znesku    315.360    lir.
Jzžrcbane so bile sledeee obveznice
po 120 lir: 17,29,34,81,86, 114, 116,
132, 146, 251, 266, 289, 301, 379, 392,
389, 409, 426. 444, 451, 483, 606, 650,
738, 797, 800, 824, 856, 861, 878, 959,
1018,   1923,   1072.   1165,   1198,   1203,
1204,   1231,   1291,   1294,   1301, 1369,
1370,   1376,   1427.   1478.   1493,  1496,
1520,   1524.   1552,   1619,   1632,  1636,
1638,   1700,   1730,   1759,  1852,   1859,
1888.   1971,   1972,  2031,  2083,  2158,
2165,  2200,  2207,  2226,  2263,  2276,
2348, 2533, 2543, 2559, 2592, in 2618.
Izžrebane zadolžnice se bodo iz*
plaeevale od 9. oktobra, zapadli ku*
poni pa od 1. oktobra dalje pri ob=
činski blagajni in pri Banca Com*
mcrciale Triestina. Kuponi so pro*
sti vsakega davka. Od prejšnjih
žrcbanj so ostale neizplačane še
sledeče zadolžnice: 25, 234, 235,
1136, 2122, 2595, 2603 in 2628.
Kako dobimo   povrnjeno trgovsko
kavcijo?
Trgovska kavcija se dobi povr?
njena,, 5e
1.  se opusti trgovina,
2.  se trgovina prepusti drugemu,
3.  vsled smrti naslpvljenca,
4.  aili če je bila kavcija brez po=
trebe plaeana.
Za povračilo jc potrebna: v slu-
čaju pod 1.: Prošnja prizadete^a na
podeštata, sestavljena na kolkova-
nem papirju od 2.— lir s sledečimi
prilogami:
a)  Potrdilo  provineijalnei>a    go-
spodar»tvenet4a sveta, da je vzel na
znanje opustitev trgovine;
b)  potrdilo o vplaeani kavciji;
c)  trgovjska licenca;
č) po 1 izvod kodkovanega pa*
pirja od 2 in 3 lir;
d)  prošnja prizadetega na kolko*
vanem. papirju od 2 lir na R. Inten«
dicnza di Finanza.
V  slueaju pod 2. napravi doseda*
nji lastnih vse kar velja    za slučaj
pod 1., novi lastnik jnora pa vložiti
novo kavcijo.
V  skieaju pod 3. mora dedič na*
praviti vsc, kar je rečeno v slučaju
1. poleg tega mora priložiti mrtva*
ški list, ki mora biti legaliziran po
notarju.    Priložcna mora biti tudi
notarjeva izjava,    iz katere je raz*
vidno ali je pokojnik napravil opo*
roko ali ne, ali je oporoka veljavna
in je nihee    ne izpodbija,    kdo so
pravni dediči in kdo glasom oporo*
ke. Če je vee dedieev. mora imeti
eden pooblastilo od drugih.
V  slueaju po 4. je potrebna pros*
nja na kolkovanem paoirju od 2 lir
na podeštata in enaka prošnja na
R. Intendcnza di Finanza. Prilože*
no mora seveda biti tudi potrdilo o
vplačani kavciji.
Hranenje iropin
je dovoljeno glasom prefektovega
dekreta do 30. novembra. ()d 1. de*
cembra naprej se lahko hranijo tro?
pine
a)  v prostorih žganjekuh, kjer so
pod kontrolo krajevnih    finančnih
oblasti, ki bodo    skrbele   zato, da
bodo tropine tudi v resnici uporab*
ljene za ž^anjekuho;
b)  doma se jih lahko drži, če so
premešane z druj*o krmo,
c)  če so zelo kisle ali drugaee po*
kvarjene,
e) ee so posuvšene.
. Razcn navedenih slueajev morajo
lastniki tropin iste pred zapadlo?
stjo garnjega roka, to jc pred 30
novembrom osoliti z živinsko soljo
in sicer z najmanj 1 kg soli na
kvintal tropin ali pa jih tako spre*
meniti, da smatra finanena ob last
tropine za neprimernc v svrho na?
prave petijota ali žganja.
Drobne vesti.
Letina v Jugoslaviji.
V  Jugoslaviji prieakujejo izredno
dobre letine. Kmetijski veščaki pra=
vijo, da take že ni bilo od 1. 1912.
sem. Tudi kakovost pridelkov je iz=»
vrstna.
Srbski patriarh bolan.
Patriarh Dimitrij je resno zbo*
lel. Zdravniki so ugotovili pljučni?
co. Bojijo se za njegovo življenje.
Gora se je posula.
Znana je gora Arbino pri BeL=
hinzoni, ki se že več let giblje. Ne*
varnost je postala tako velika, da
so oblasti odredile izpraznitcv
bližnjih vasi. V sredo 3. oktobra pa
se je gora posula. Zemlja jc zaprla
dolino v višini 100 m. Used je dolg
več kot 2 km. Ker je dolina zaprta,
se zna narediti jezero. Gora Arbi*
no je visoka 1700 m.
Francka, Pepca, Micka, Tončka,
vse, kar suče se krog loncka,
kupi rado »Pekatete«,
ki zavite so v pakete.
Zaloga vina v Gorici, Via For?
mica št. 1 tik Korna, ima bela in
črna vina, po razmeroma nizkih
cenah.
Se priporoča Peric Jožef, naslcd*
nik »Vinarske zveze«.
V Zakrižu pri    Cerknem    je na
prodaj posestvo za dve glavi živine.
Hiša s hlevom, kozolec, travnik s
sadnjim drevjem, 4 njive, senožet,
gozd. Vse posestvo je zelo lepo
arondirano. Za kupne pogoje in
ceno se izve pri posestniku Jožefu
Razpetu, Zakriž 32, p. Cerkno.
Ugodna prilika! Pohištvo, spal*
ne in j ediine sobe, iz nad 20 let sta*
rega lesa ima vedno v zalogi in
sprejema naročila po načrtu odli>
kovana tovarna pohištva Štefan
Gomišček v Solkanu 280. — Proda?
jam tudi vsakovrstni les in remcž.
Posojila na vknjižbo po 6% z 10
do 50 letno amortizaeijo; posojila
po 4% z 15 letno amortizaeijo za
zgradbo kmetijskih voslopij, svi*
njakov in hlevov; agrarna posojila
po 3.50% ter brezobrestna posojila
na starostno obrabo in vsakovrstna
druga posojila ter rešitev vojne
odškodninske, vštevši rdkvizicijske
zadeve preskrbi najhitreje gosp.
Anton Trampuž, sod. ofic. v p., v
Gorici Via Garibaldi St. 20/I.
Sprejmem eno   ali   dve dijakinji
na stanovanje. Vee pove uprava
»Goriške Straže«.
Na prodaj je dvolastniško pose-
stvo tik ob državni meji, oddaljeno
1 uro od državne ceste. Na posest=
vu se lahko redijo 3 goveda. Zra*
ven jc tudi 20 oralov smrekovega
gozda, in tudi bukov gozd za do*
mačo rabo. Pohištvo je v dobrem
stanu, hiša krita s opeko. Pojasnila
dajc Mari ja Jereb, gostilna in trgo*
vina, Otalež, p. Cerkno.
Prencis Frančišek v Solkanu, glas*
benik in izdelovatelj orgelj, harmo?
nijev ter drugih glasbil. Priporoča
se preč. duhovnikom, cerkvenim
oskrbništvom in drugim. Popravlja
in uglasuje cerkvene orglje najna-
tančnejše, 60 lir od spremena. Pre*
gledi, proraeuni gratis. Moto: Ve...
Ve... Ve...
OKULISTIČNI    AMBULATORTJ
Dott. BilbBPto Delneri
zdravnik kirurg
sprejema od 11 Va do 12Vä dop.
in od 3 do 4 pop.
Corso Verdi 28, Gorica.
Dott. Bius. Come!
specialist za bolezni v
njtesfli, nosn In grin,
bivši operator na univ. klinikah prof.
Neurnann-a in Hajek-a na Dunaju in
assistent prof. Brunetti v oddelku /a
nosne in usesne bolezni v mestni bo!-
nišnici v Benetkah.
Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
^                   ZDRAVNIK                  2
i Dr. Gresic Adaiberto l
a sprejema   vedno   v   svojem ä
$       ambulatoriju   na       ^
^ Piazza Vittoria 14/1 - Gorica Š
^           nad lekarno Cristofoletti.     '.    M
Neprekosljiv
gramofon,
ki je prenosljiv.
The
New
DECCA
WOKULAT
Gorixici ' Corso
Tel.   347
KURJA OCESA
(KALI)
izglnejo brezpo-
gojno   z  uporabo
mazila
iz zaiožbe lekarne
SPONZA, TistJiaTorS.PieroN.10
Varujte se pred ponaredbaml.
V vseh iekarßah po znižani ceni L. 3.
Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo
z novimi velikimi brzoparniki.
PrUrodrije vožraje las Genove:
„Conte Grande" - „Conte Biancamano"
Iz Genove v New Jork v 9. dneh.
„Conte Rosso" - „Conte Verde"
„Principessa Maria" - „Principessa Giovanna"
Iz Genove v Bueoos Ayres v 13Va dneh.
„Principe di Udine" - „Maria Cristina"
lz Genove v Avstralijo v 37. dneh.
Vsi parniki so  preskrbljeni  z  brzojavom „Marconi"   —   električno raz-
svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim komfortom.
Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem-
ljenirai, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za
dame — mostove za sprehajanje •— kopelji — kino.
Pojasnila daje zastopmk LLOYD SABAUDO
F. ROSICH, GORICil, Via Contouollc St. V Telefon St. 3-7V
Teod. Hribar (n»si.) - Qorica
CORSO VERDI 32  - -  (hsša Centr. Posoj.)
Viüha zBloga češrisgfl platHB iz znnnc tovarm RsginchaFt S Hayraunn, iibId-
iritng bldflo ZB popočcnci hahop tudi ibIIhb izbira moslwoB In žmsfeBBU lukoi.
Blago solidno!                     Gene zmernel