SVOBODNA SLOVENIJA
AtfO (LETO) XXIV. (18)
No. (štev.) 20
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
20. maja 1965
Povejmo in dopovejmo!
Na Koroškem je začelo. Leta 1938. Nacisti so hoteli tudi slovenstvo na Koroškem zatreti z „Blitzkriegom“. Udarili so' v družine, domove, v šolo in v cerkev. Ni šlo. Boj se je zavlekel. Leta 1940 pade najmočnejša trdnjava slovenstva: Mohorjeva družba. Slomškova bogata dediščina je postala vojni plen. Slovenska knjiga je vržena na smetišče. Zmage še ni. Slovenstvo še ni strto. Izselili bomo vseh 45.000 Slovencev, so sklenili Nemci. V Nemčijo bodo. šli in v Rusijo med Sarkov in Rostov. Hitler in Stalin sta bila zaveznika. Slovenci naj bodo kjerkoli, samo na Koroškem ne, na slovenski zemlji ne. Aprila 1941 so izselili prvih 200 družin v Nemčijo. Do konca leta je število naraslo na 400 družin. Čas priprave za odhod slovenske družine v Nemčijo: pol ure. V Nemčiji so družine razbili: oče v tovarno-, sin na fronto, mati z otroci nekam za poljsko delavko.
Tak je bil začetek naše tragedije. Avtorji in režiserji so ji bili: nacisti, fašisti in komunisti.
Z dneva v dan se veča število Slovencev, ki jih požira divji vrtinec dogodkov. Tragedija se razpleta; prinaša nova navzkrižja in širi se v nesluteno razsežnost spopadov.
Vrstijo se prizori, kakor na odru. Pa niso na odru: duhovniki v duhovniški obleki čistijo mariborske ulice, katoliški duhovniki so prisiljeni rušiti pravoslavno cerkev, stari, skoro 70-letni pisatelj pobira z roko odpadke po ulicah, drugi slovenski pisatelj se mora plaziti po tleh, v Begunjah na Gorenjskem so sapori prepolni Slovencev, med njimi je nad 100 duhovnikov, prav tako v Celju in Mariboru. V mariborski škofiji je od 470 duhovnikov ostalo na farah le 7, politični in javni delavci so v zaporih ali na poti v koncentracijska taborišča; iz Gorenjske gredo transporti uglednih in vplivnih Slovencev na Hrvatsko in v Srbijo; samo iz brežiškega in krškega okraja je izseljenih v Nemčijo 34.000 Slovencev, številke pričajo: na štajerskem ustreljenih 3600 Slovencev, obešenih 217, umorjenih z mučenjem 461, J interniranih 8000, na prisilno delo od- j peljanih 21.000, izseljenih 67.000. Na : Gorenjskem iz begunskih zaporov ustre-; ljenih 821 talcev. Celi letniki so mobilizirani in poslani na fronte. Tisoči so padli v Rusiji, na Norveškem, v Franciji, v Afriki...
Pri takem početju nemškega okupatorja na štajerskem in Gorenjskem je bolečina ljudstva nepopisna. Ne klone. Stisnjenih zob misli na obrambo in upa v svobodo.
Le komunisti spremljajo prizore naše tragedije z molkom, še več! Odobra-1 vajo jih. V prvih dneh junija 1941 je Ì ljubljanski komunist na preseljevanje in zapiranje uglednih Slovencev na Gorenjskem dejal: „Prav je, da to. delajo, vsaj nam ne bo treba.“ Tedaj ga ni smo razumeli.
22. junija 1941 je Hitler udaril Stalina. Slovenski komunisti so takoj sledili klicu: V boj za sovjete — in začeli so revolucijo.
Revolucija pod okupatorjem. Napovedali so boj na življenje in smrt nekomunističnim Slovencem. Razpeli so vešala in kmalu se je razlegal njih bojni klic: Naš bog so rop, požig, umor. Slovenski komunist je začel delati isto, kot nemški nacist.
Fašističnemu okupatorju je revolucija šla v račun. Komunisti so z njo. dosegli, da je pozornost proti okupatorju stopila na drugo mesto. Kljub temu so fašisti ljubljansko pokrajino spremenili v vojno taborišče. Postavili so utrdbe, bunkerje, postojanke, vojašnice, opazovalnice, žične pregraje. Na vsakega moškega prebivalca sta prišla dva ali trije oboroženi miličniki ali vojaki.
Komunisti so izvajali revolucijo in pobijali Slovence ter zažigali slovenske domove. Fašisti so pobijali Slovence, zažigali slovenske vasi in odvažali Slovence v taborišča — komunisti in fašisti so priklicali protirevolucijo.
OBNOVITEV BOJEV V DOMINIKANSKI BEPITBLIKI
Dogodki okoli Santo Domingo so se v minulem tednu, se pravi do nedelje, razvijali predvsem na političnem področju. Jasno razvidni so bili napori dominikanskih in drugih komunistov, da bi tok političnega razvoja obrnili v svojo smer in se tako polastili te otoške, strateško važne državice v Karibskem morju. Dominikanski komunisti, Amerikanci in Medameriška organizacija so zadrževali dokončne politične odločitve v toliko-, da so imele posamezne latinskoameriške republike čas za parlamentarne debate problema in za izvrševanje sklepov, ki jih je sprejela Medameriška organizacija na svojem zasedanju v Washingtonu.
Dominikanski komunisti, s Caama-nom na čelu, so zahtevali, da morajo njihovi nasprotniki, ki jih vodi gral. Imberto, v prvi vrsti izvreči iz svojih vrst graia WeSsina y Wessina, očitajoč mu, da je bil on tisti, ki je dal na začetku izgredov bombardirati dominikansko' prestolnico Santo Domingo in je povzročil nad 1000 žrtev. Wessin y Wessin je pod ameriškim pritiskom najprej pristal na odstop g svojega poveljniškega položaja letalskega oporišča San Isidro-, nekaj kilometrov izven prestolnice, pa je pozneje ostavko prebičal, ko je ugotovil, da nikakor m pravilno, da bi se nekomunisti vdajali komunističnim zahtevam.
Tako. je napetost med komunisti in nekomunisti postala še večja, kljub na-daljnim mirovnim prizadevanjem tudi papeškega nuncija v Santo Domingo. Amerikanci so med tem izkrcali nove oddelke na otoku, poostrili straže vzdolž nevtralne cone v mestu in odbijali posamezne napade komunističnih ostrostrelcev. Do minulega ponedeljka zvečer so utrpeli Amerikanci 18 mrtvih v bojih s komunističnimi teroristi.
Medameriška organizacija, ki je neprestano zasedala v Washingtonu, je pozvala južnoameriške države, naj pošljejo svoje vojaške oddelke v Santo Domingo, da bi skupno z ZDA pomirile državo. Do ponedeljka zvečer So se pozivu odzvale Costa Rica, Honduras in Nicaragua, katerih vojaki so se že izkrcali na otoku. Tudi brazilska vlada je objavila, da bo poslala svoje vojake. Venezuela in Chile pa sta že dokončno odklonili sodelovanje v tem oziru.
Nadalje je Medameriška organizacija razpravljala o sestavi bodoče dominikanske vlade. Delegati so bili razdeljeni na dve skupini: Majhna skupina, ki jo vodi Chile, zahteva, naj bi priznali Caamano za predsednika države, če bodo nadaljne preiskave pokazale, da ni pod vplivom komunistov; ZDA in nekatere južnoameriške države smatrajo, da bi bilo najboljše sestaviti začasno vlado iz članov obeh nasprotnikov. Toda ta druga skupina se ni mogla zediniti na vprašanju, v kakšnem razmerju naj bodo v koalicijski vladi zastopani Caamanovi in Imbertovi pristaši. ZDA smatrajo, da bi morale biti
Severni Vietnam noče razgovorov
litične skupine, razen komunistov in bivših trujilovcev.
Caamano je medtem izvedel novo politično' potezo, ko je zahteval od Varnostnega sveta ZN, naj takoj pošlje v Santo Domingo svojo komisijo, da bo tako „preprečil razdejanje države.“ Caamano je to storil iz dveh razlogov: 1. v ZN ima zaslombo od ZSSR in vsega Sovjetskega bloka in 2. zmanjšal, odn. onemogočil bi lahko tako delovanje Medameriške organizacije, ki komunizmu ni naklonjena.
V Varnostnem svetu so izglasovali Caamanovo zahtevo ter je glavni tajnik U Thant poslal v Santo Domingo komisijo pod vodstvom venezuelskega delegata Mayobro, ki je v ponedeljek prispel v Santo Domingo.
Takoj zatem je Johnson objavil, da ZDA pošiljajo svojo komisijo v Santo Domingo, da bo ameriška vlada dobila lastno poročilo o položaju in razmerah v tej državi. Protikomunistični gral. Imbert pa je, da nekomunistov političen razvoj ne bi prehitel ali jim poslabšal položaja, že minulo soboto ukazal izvesti splošen napad na Caamano-ve oddelke v Santo Domingo ter se je vnela poulična bitka s tanki in drugim težkim ter lahkim orožjem med obema skupinama. Ameriški helikopterji so letali nizko nad uporniškim področjem ter je Caamano obtožil ZDA, da s helikopterji sporoča Imbertovi vojski njegove vojaške položaje, kar pa je ameriško poveljstvo na otoku zanikalo. Da bi preprečili vsaj začasno, preveliko razdejanje mesta, so Amerikanci še v ponedeljek preprečevali Imbertovim letalom polete nad mestom tako, da so zastrašili letališče v San Isidro.
Iz razvoja dogodkov okoli Santo Domingo v minulem tednu, je bilo' razvidno naslednje: Medameriška organizacija je zaradi neodločnosti in oportunizma južnoameriških držav še vedno neučinkovita organizacija, zlasti, kadar se znajde pred odločitvami, ki bi zahtevale resnejše žrtve za varnost ameriškega kontinenta. ZDA so pravilno storile, ko so hitro intervenirale v Santo Domingo in tako' preprečile novo Kubo pred svojim pragom in na ameriški polobli. Ostajajo pa močno osamljene v svoji borbi proti komunizmu. Komunisti v Santo Domingo so spretno in z veliko hitrostjo razpredli mrežo svojih emisar jev, tako' v ZN kakor po mnogih južnoameriških državah. Ves sovjetski blok odločno Stoji na njihovi strani, brez oklevanja. Toda, naj se na-daljni dogodki razvijajo v katero koli smer, upati je, da ZDA nikakor ne bodo dopustile, da bi se razvili tako-, da bi v Santo Domingo zavladal komunistični režim. Ne gre namreč samo za komunizem v Santo Domingo in tudi ne samo' za novo Kubo na zahodni polobli, pač pa za varnost in nedotakljivost strateško važnega panamskega prekopa, zà varnost venezuelskih petrolejskih področij, za varnost vse Latinske Amerike in za prestiž Washin-
V	Vietnamu so ameriška in južno-vietnamska letala nadaljevala z bombardiranjem komunističnih postojank v Severnem Vietnamu in komunističnih oporišč v Južnem Vietnamu. Povzročila SO' nova razdejanja komunistom.
V	začetku tega tedna pa so Amerikanci prenehali z letalskimi bombardiranji, ker se je v jugozahodni Aziji začelo monsunsko deževje, s čemer je letalstvu začasno onemogočena učinkovita akcija.
V	zvezi s tem so Amerikanci pričakovali povečanje komunistične aktivnosti na suhem, kar se je tudi zgodilo. Komunisti so izvedli več napadov na južnovietnamska oporišča in se je za en dan posrečilo zavzeti celo manjše mesto, šele z osredotočenim letalskim napadom se je protikomunistom posrečilo komuniste izriniti iz mesta. Izgube v moštvu in materialu so bile na obeh straneh precejšnje.
Med komunističnimi ujetniki so A-merikanci prvič zasledili ujetnike Kitajce. Sedaj skušajo ugotoviti, ali so ti Kitajci tkzv. „prostovoljci“ ali pa so prve izvidnice redne kitajske vojske, o kateri so pred kratkim dobili poročila, da je poslala več oddelkov v Severni Vietnam, kakor je pred tedni napovedal Peking.
Johnson je medtem ponovil svoj predlog o premirju in brezpogojnih pogajanjih za mir v Vietnamu, pa seveda od komunistov ni odmeva. Prav tako je zatrdil, da se ZDA ne bodo utrudile boriti se v Vietnamu proti komunistom,
dokler le-ti ne bodo uvideli, da je njihova borba za nadvlado zaman.
Anglija je ponovno poskušala pridobiti sovjete, da bi pritisnili na Severni Vietnam, da bi pristal na mirovna poganjanja, toda brez uspeha. Indija je predlagala, naj bi se ustvarilo' premirje, afriške in azijske države pa bi potem poslale svoje vojaške oddelke, ki bi nadzorovale premirje. Hanoi (Severni Vietnam) je indijski predlog zavrnil z obtožbo Indije, da je to „žalitev vietnamskega ljudstva“ in da „Indija zavzema napačno stališče, ki samo koristi ameriškim imperialistom.“
Na velikem ameriškem letališču Bien Hoa, 30 km severno od Saigona, je v nedeljo prišlo do težke nesreče, ko je eksplodirala letalska bomba in povzročila verižno reakcijo eksplozij še več drugih bomb. Ubitih je bilo 21 ameriških vojakov, nad 100 ranjenih, 40 letal uničenih in nad 20 milijonov dolarjev škode na letališčnih napravah.
Ameriški dnevnik Washington Post pa je objavil poročilo, v katerem med drugim pravi, da so Amerikanci prenehali začasno z letalskimi napadi na Severni Vietnam tudi zato, da bo ameriško poveljstvo pregledalo škodo, ki so jo doslej povzročili komunistom in ker v Washingtonu pripravljajo nove vrhunske odločitve za nadaljno borbo proti komunistom v Vietnamu in jugozahodni Aziji, zlasti z ozirom na nov kitajski atomski poskus, ki je povzročil zlasti v Indiji ostre proteste proti Pekingu.
f Z
T I D M A
v novi začasni vladi zastopane vse po- ' gtona vpričo Moskve.
Po vzpostavitvi dipl. zvez med Bonnom in Izraelom
Bolivijska vojaška vlada generala Reneja Barrientosa je aretirala vodjo I bolivijskega rudarskega sindikata Juana Lechina, biv. podpredsednika republike, ter ga izgnala v Paraguay. Tja ga je prepeljalo bolivijsko vojaško letalo. Predsednik vlade Barrientos je izjavil, da je Lechin s komunisti pripravljal prevrat v državi. Bil je med drugim tudi v zvezi z vodjo italijanskega komunizma Luigijem Longom ter je imel poleg bolivijskega državljanstva tudi še čilsko. Lechinov filokomunistič-ni rudarski sindikat ter bolivijska delavska centrala sta proglasili stavko. Oborožena rudarska milica je pa vladi zagrozila, naj nikar ne izziva. Predsednik vlade general Barrientos jé napovedal, da se vlada ne bo dala ustrahovati od nikogar, da ne bi s potrebnimi ukrepi zagotovila miru in reda.
Zaradi izgona Lechina so bile v La Pazu velike demonstracije. Vlada je objavila po vsej državi obsedno stanje ter mobilizacijo moških od 18. do 50. leta.
Angleška kraljica Elizabeta je odkrila spomenik umorjenemu ameriškemu predsedniku Johnu Kennedyju. Pri slavnosti so bili poleg njenega moža princa edinburškega navzoči med drugim britanski min. predsednik Harold i Wilson, biv. brit. min. predsednik Harold MacMillan, člani brit. vlade in druge odlične britanske osebnosti; z ameriške strani pa Kennedyjeva vdova Jaqueline z otrokoma ter Kennedyjeva brata senatorja Robert in Edvard.
Zahodna Nemčija in Izrael sta minuli četrtek vzpostavili redne diplomatske odnose. Bonn je to dejstvo- uradno sporočil vsem arabskim državam in do-I dal: „Nemška roka ostaja še vedno od-: prta vsemu arabskemu svetu.“
Toda arabske države so na ta za-
hodnonemški korak hitro reagirale. Prvi je prekinil stike z Zahodno Nemčijo Irak, sledile pa so mu: Jordanija, Sirija,' Egipt, Saudijeva Arabija, Libanon, Je men, Alžir in Sudan. Tako je deset od : trinajstih držav Arabske lige izvedlo sklep konference te organizacije, ko je
Tragedija se bliža koncu. Pot čez Ljubelj. Vetrinje. Razorožitev, prevara, vrnitev.
Nečloveški pokolj dvanajstih tisočev borcev, nikdar premaganih.
Dvajset let mineva od pretresljivega, groze in bolečine polnega zadnjega dejanja naše tragedije. Svet je noče poznati ali pa gre brezbrižno mimo nje.
Kaj bi rekel svetovni tisk, če bi kdo dal j po nacističnih taboriščih, v par tednih pomoriti 480.000 Italijanov
15. marca zasedala v Kairu. Maroko, Tunis in Libija so na zasedanju glaso-) vale proti omenjenemu sklepu in niso 'j prekinile odnosov z Bonnom.
Zahodnonemški kancler Erhard je z ozirom na to akcijo arabskih držav dejal, da „ni logično, ne moralno in ne politično opravičljiva“, toda „ni nam žal, kajti vedno smo prožili prijateljsko roko arabskim državam.“
Nekateri arabski dnevniki so ob tej priliki zapisali, da bosta od te akcije
ali 450.000 Francozov. Kaj, če bi kdo dal umoriti 1 milijon 700 tisoč Ameri-kancev, 500.000 Angležev ali 200.000 Argentincev. V razmerju s številom je to arabskih držav imela koristi samo Iz-
rael in komunistični blok, kajti „Zahodna Nemčija je bila edina zahodna
prav toliko kakor 12.000 Slovencev.
Povejmo in dopovejmo svetu, da imajo narodi Jugoslavije tudi pravico do svobode in da so tisti, ki so pomorili 12.000 slovenskih mož in fantov, prav tako zločinci, kakor tisti, ki so morili
M. S.
sila, ki je bila priljubljena v arabskem svetu, ker ni imela kolonij. Dolga leta se je komunistični blok trudil, da bi pretrgal zadnjo zvezo med arabskim svetom in zahodnim svetom in ta kriza je izpolnila želje komunističnega bloka.“
¥ TEDIH
Angleška kraljica Elizabeta je v
torek prišla na obisk v Zahodno Nemčijo. V Bonnu so ji pripravili veličasten sprejem. Od 11. zahodnonemških držav bo obiskala 8. Šla bo tudi v Zahodni Berlin. Zahodnonemški kancler Erhard je v izjavi o obisku angleške kraljice Zahodni Nemčiji izjavil, da ta obisk predstavlja končno pomirjenje med Nemci in Angleži, ki s° si bili v dveh vojnah sovražniki.
V	Vel. Britaniji so pri zadnjih občinskih volitvah laboristi doživeli hud poraz. V 356 mestih in krajih so opo-zicionalni konservativci dobili nad 550 občinskih odbornikov, laboristi So jih pa izgubili nad 450.
Na Dunaju so imeli v soboto, 15. maja velike slavnosti ob 10-letnici podpisa avstrijske mirovne pogodbe. Za ta slavnost so prišli na Dunaj zunanji ministri štirih svetovnih velesil, ki so podpisale to pogodbo z avstrijsko vlado in sicer iz Washingtons Dean Rusk,, Londona Mihael Stewart, Pariza Maurice Ciuve de Murville ter iz Moskve Andrej Gromiko.
V	Garmisch-Partenkirchen, nemškem zimskošportnem središču, se je z 2800 metrov visoke gore Zugspitze sprostila ogromna snežna lavina, ki je pokopala pod sabo 46 smučarjev in turistov, ki so Se sončili na terasi športnega hotela Schneefernerhaus. Pri reševalnih delih sodelujeta poleg planinskih reševalcev še nemška in ameriška vojska.
Vladislav Ty kolinski, šef poljskega vojaškega odposlanstva, v Zahodnem Berlinu, je zaprosil ameriške vojaške oblasti za političen azil. Amerikanci ga bodo- iz Berlina prepeljali najprej v Zahodno Nemčijo, nato pa v ZDA. Na njegovi poti v svobodo pa poljskemu vojaškemu funkcionarju njegova žena z otrokom ni hotela slediti.
Sovjeti so prejšnji teden izstrelili raketo na Luno, niso pa takoj objavili, kaj naj bi S tem poskusom izvršili. Med poletom rakete so iz Moskve prišla poročila, da nameravajo z raketo narahlo pristati na Luni, s čemer bi spet prehiteli Amerikance z novim uspehom. Toda poskus se jim ni posrečil, ker zaviralna rakete niso pravilno delovale, tako da je Lunik V. z vso hitrostjo treščil na Lunino površje in se razletel na drobne kosce. To je bil prvi vesoljski neuspeh, ki . ga sovjeti niso prikrili svetu.
Stran 2
SVOBODNA
ILOVI
X J A
Slovesni zaključek spominskih svečanosti
arhitekta Marijana Eiletza. Spomenik bo nedvomno- mogočno in umetniško dovršeno delo.
Mesec junij je mesec spomina in zahvale. V tem mesecu se bodo. Slovenci po vsem svobodnem svetu spominjali dogodkov, ki so se zgodili pred 20 leti in ki sestavljajo najtežji in najbolj žalostni del vse slovenske zgodovine.
V	Argentini bo več spominskih prireditev, ki jih pripravlja Zedinjena Slovenija, pa tudi domovi in razne organizacije.
Dne 28. junija bo v velikem buenos-aireškem City hotelu sprejem predstavnikov argentinskega tiska. Povabljeni so» predstavniki največjih buenosaire-ikih dnevnikov. Med pogostitvijo jim bodo predstavniki organizirane slovenske demokratske skupnosti predstavili slovenski narod, jih seznanili v glav-pih obrisih z njegovo zgodovino, njegovo kulturo in njegovim bojem za demokracijo ter jih opozorili na tragedijo, ki ga je zadela s komunistično diktaturo. Med sprejemom časnikarjev bo v «City hotelu tudi razstava slovenskega emigrantskega tiska.
V	nedeljo, dne 6. junija, se bodo slovenski demokratski naseljenci v Argentini zbrali na Trgu San Martin ter bodo ob treh popoldne prisostvovali položitvi venca na spomenik osvoboditelja Argentine generala San Martina, nato se bodo pa molče v sprevodu napotili proti katedrali, v kateri bo imel sv. mašo buenosaireški nadškof kardinal dr. Caggiano. V petek 18. junija zvečer bo v dvoranj v ul. Rio Bamba mogočna spominska proslava. Na -njej bo med drugim nastopil doslej največji govorniški zbor, nad 160 fantov in deklet. Med drugimi točkami spominske proslave sta na sporedu tudi govora slovenskega in argentinskega govornika. »Prireditev je namenjena slovenski in argentinski javnosti, ki bo na njej spoznala strahotne žrtve slovenskega naroda med komunistično revolucijo in ob zaključku II. svetovne vojne s pokoljem 12.000 slovenskih fantov in mož.
Kot zaključek vseh teh prireditev pa bo -odkritje in blagoslovitev spomenika za padle borce, ki bo na zadnjo nedeljo v juniju. To mora biti slovesni spominski dan vseh živih Slovencev, ki se v globoki hvaležnosti klanjajo spominu vseh, ki so dali svoje življenja za
Še dober mesec nas loči od odkritja spomenika. »Podprimo z velikodušnimi prispevki to akcijo. Še bolj pa jo pod-
primo s tem, da očistimo svoje duše vsega, kar bi ne bilo vredno naših mrtvih bratov. Naj prenehajo vsi spori, zlasti vsi javni napadi, vse žalitve in nepotrebne osti. Naj zavlada edinost in resnično- bratstvo med vsemi Slovenci. Le tako duhovno pripravljeni bomo vredni žrtev naših junakov.
Proces proti Mihailova v Zadru
Pred okrožnim sodiščem v Zadru je bila 39. aprila razprava proti biv. asistentu zadrske filozofske fakultete Mihajlu Mihajlovu, katerega je državni tožilec obtoževal kaznivih dejanj zaradi objave kritičnih člankov o razmerah v Sovjetski zvezi.
Sodišče je Mihajlova spoznalo krivega dveh kaznivih dejanj, da je namreč objavil članek „Leto moskovsko 1944“, v katerem primerja Sovjetsko zvezo z nacistično- Nemčijo in zaradi trditev, da so bila prva koncentracijska taborišča v Rusiji in da je tudi Rusija prva uvedla množično izseljevanje, ter da je omenjeni članek, ki je bil doma objavljen v beograjski reviji „Delo“, poslal v objavo- tudi rimskemu založniku Volpiju. Zato ga je obsodilo na 9 mesecev zapora.
Mihajlo Mihajlov je na razpravi vztrajal pri svojih trditvah ter je drž. tožilca pozival, naj mu dokaže, da so njegove navedbe neresnične. Dejal je: „Vsak narod ima svoje kritične trenutke in če jih prezremo z namenom, da ugodimo tej ali oni državi, s tem ne služimo ne zgodovini, ne znanosti.“ Glede trditve, da je Stalin dal pomoriti v koncentracijskih taboriščih 10 milijonov oseb, je -Mihajlov dejal: „To ponavljam v tej sodni dvorani, zavedajoč se resnice, -ki sem jo zapisal.“
Obsojeni Mihajlov je imel pravico pritožbe v osmih dneh na najvišje državno sodišče.
Proces proti Mihajlovu je potrdil našo nedavno- napoved, da bo sodišče proti njemu postopalo s' čisto drugačnim kriterijem kot pa z Djilasom. Tako je tudi storilo in ga je obsodilo na razmeroma milo kazen, med tem ko je Djilasu vedno odmerjalo večletne zaporne kazni in nikdar tudi ni bil deležen pomilostitev. Razlika v postopanju in obsojanju enega in drugega obstaja v tem, da je Djilas obtoževal nevzdržne razmere, ki so jih jug. komunisti ustvarili v domovini ter da je pred domačo in inozemsko javnostjo razkrinkal sedanji jug. vladajoči komunistični razred z vsemi privilegiji, razkošjem in razvratom, Mihajlo- Mihajliv pa kritično opisuje slabe razmere pod komunisti samo v Rusiji in še to samo pod Stalinom, za enake razmere v Jugoslaviji — kajti tudi v Jugoslaviji so- komunisti pobijali in pošiljali svoje politične nasprotnike v koncentracijska taborišča, jim odvzeli vse premoženje ter jih mučili in preganjali na vse možne načine, tako delajo- še danes, pa ni imel ne pred procesom in ne na sami razpravi niti ene besedice obsodbe in obtožbe. Komunistična partija mu je štela to v dobro in mu zato o-dmerila tudi razmeroma milo kazen.
KOROŠKA
Predsedniške volitve in Narodni svet J Novemu glavarju je Narodni svet Za predsedniške volitve v Avstriji koroških Slovencev izrazil iskrene če-je tudi med demokratičnimi Slovenci, ki stitke ob izvolitvi z željo, da bi bilo so včlanjeni v politični organizaciji Na-j njegovo delo v dobrobit vsega koro-rodni svet koroških Slovencev, precej j škega prebivalstva.
zanimanja. Za to mesto kandidirata dr. Gorbach, prejšnji ministrski predsednik, član Avstrijske ljudske stranke, in dunajski župan socialist Jonas.
Na svoji seji 20. aprila se je odbor
vero in svobodo. Ta dan mora združiti Narodnega sveta koroških Slovencev vse Slovence ne glede na kakršnekoli ?edl™!’ ,da bo, na„teb v.ohtVah podprl
razlike.
Spomenik bo- stal v našem središču — to je v Slovenski hiši na Ramón Falconu. Na steni, obloženi z marmorjem bo velik bronasti relief, ki ga bo izvršil akad. kipar France Ahčin. Pod reliefom bodo posvetilne besede padlim junakom v slovenskem in španskem jeziku. To besedilo je sestavil pesnik dr. Tine Debeljak. Ureditev celotne stene, ki predstavlja spomenik, pa je v rokah
PROŠNJA
Naročnike Svobodne Slovenije prav lepo prosimo za plačilo naročnine. Za tiste naročnike, ki so s plačilom naročnine še v zaostanku, je višina neplačanega zneska razvidna iz opominov, ki jih je razposlala uprava lista. Oboje prav lepo prosimo, naj s plačilom nikar ne odlašajo.
kandidaturo dr. Gorbacha, predvsem zato, ker je dr. Gorbach prepričan katoličan in je kot odločen nasprotnik nacizma doživel tudi grozote koncentracijskega taborišča. V svoji izjavi pa Narodni svet koroških Slovencev izrecno poudarja, da s podporo kandidature dr. Gorbacha nikakor ni združena kaka zaupnica Avstrijski ljudski stranki na Koroškem, temveč priporoča dr. Gorbacha le kot osebnost.
Novi deželni glavar Pri volitvah v koroški deželni svet so socialisti, ki so na Koroškem na vladi že od obnovitve avstrijske republike, dobili večino in s tem tudi deželnega glavarja. Od obnovitve do letos je bil na tem položaju Ferdinand Wedenig. Pri zadnjih volitvah Wedenig ni več kandidiral za to mesto in je bil izbran
Ob spremembi vodstva dežele so koroški Slovenci priznali, da ima bivši glavar Wedenig mnogo zaslug pri gospodarskem razvoju dežele in precej uspehov pri izboljšanju kulturnih stikov med Slovenijo in Avstrijo. Toda prav tako se zavedajo, da je ravno pod njim bila razveljavljena šolska o-dredba iz leta 1945. Ta odredba ni bila samo nri-vična, ampak protiustavna. Kljub tema je razveljavitev ostala v veljavi in to Slovence zelo boli. Poleg tega čaka novega glavarja še mnogo nerešenih problemov: Poleg šolskega vprašanja še vprašanje uradnega jezika in dvojezičnih napisov.
V Jugoslaviji imajo- znova velike poplave. Nastale so zaradi deževja in topljenja snega po planinah. Zlasti v Bosni je močno narasla reka Bosna. Iz Do-boja in okolice so morali izseliti skoro vse ljudi. V zahodni Srbiji je pa močno narasla reka Ibar. Naval naraslega vodovja je bil tako silen, da je v Ovčarski banji enostavno zbrisalo z ze-
Hans Sima, ki je svoje mesto nastopil. meljske površine tamkajšnjo električno-12. aprila.	I centralo.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Pod vplivom dogodkov v Dominikanski republiki
V Argentini je tudi minuli teden bila javnost pod vplivom zadnjih dogodkov v Dominikanski republiki. Zlasti komunisti so s svojo spretno propagando izrabili izkrcanje ameriških čet v tej republiki za protiameriško gonjo-.
Za sredo v prejšnjem tednu je tudi Glavna delavska konfederacija z raznimi dijaškimi društvi in organizacijami sklicala veliko protestno zborovanje na Trgu dveh kngresov pred palačo drž. kongresa. Policija je zborovanje odobrila. Prav tako tudi sprevod po nekaterih ulicah. Še predno se je pa zborovanje začelo, je prišlo med nacionalističnimi in peronističnimi skupinami ter komunisti do pravih bitk in pretepov. Zlasti člani nacionalistične skupine „Gibanje nova Argentina“ so bili bojeviti. Z vzkliki „Peron ali Smrt“ ter „Ne bpljševiki, -ne fašisti, ampak peronisti“ so napadali komuniste ter skušali zavzeti govorniško tribuno. V splošnem pretepu je bilo- oddanih tudi več strelov. Od enega je bil zadet študent Horacij Daniel -Grimbank. Dobil je strel v čelo ter je v bolnišnici kmalu umrl. Bil je komunist ter so na pogrebu njegovi tovariši poleg državne himne peli tudi internacionalo.
Na protestnem zborovanju so poleg funkcionarjev CGT in študentovskih društev govorili tudi poslanci. Vsi so obsojali izkrcanje ameriških čet v Dominikanski republiki ter nastopali proti temu, da bi Argentina poslala v to republiko svojo vojsko. 'Nekateri govorniki so celo zahtevali, da mora Argentina izstopiti iz Organizacije ameriških držav.
Do izgredov je prišlo tudi med sprevodom demonstrantov. Ko so izgredniki napadli tudi policijo, so varnostni organi z vsemi sredstvi, ki jih 'imajo za razpršitev množic, razpodili izgrednike.
Da se v bodoče ne bi več ponavljali izgredi po mestu, je notranji minister objavil, da bo oblast striktno izvajala zakon o- javnih zborovanjih. Objavil je tudi, da policija v bodoče v središču mesta sploh ne bo več dovoljevala javnih zborovanj.
Argent, parlament obsodil izkrdanje
amer. čet v Dominikanski republiki
Na zahtevo peronističnih poslancev je bila zadnje dni prejšnjega tedna znova seja parlamenta. Na njej so razpravljali o 15 predlogih, ki so se vsi nanašali na dogodke v karibski republiki. Nekateri so vsebovali tudi obsodbo zunanje politike vlade. Končno je bila sprejeta resolucija, ki obsoja vojaško intervencijo ZDA v Dominikanski republiki in izraža Solidarnost Argentine z dominikanskim narodom, potrjuje veljavnost načel samoodločbe narodov in nevmešavanja v suverenosti naroda. Zato se morajo ameriške čete nemudoma umakniti iz Dominikanske republike, vsak odhod argent, vojaških sil v inozemstvo pa mora predhodno odobriti državni kongres.
PORAVNAJTE narobno"'"
Argent, vlada odložila odhod oboroženih sil v Dominikansko republiko
Buenosaireški listi so pred dnevi poročali, da je vsak trenutek pričakovati sporočila, da je vlada zaprosila drž. kongres za odobritev, da lahko odpošlje oddelke argent, oboroženih sil v Dominikansko republiko za vzdrževanje reda in miru v tej državi. Po obnovitvi bojev med obema revolucionarnima skupinama je pa predsednik republike s pristojnimi ministri znova razpravljal o novonastalem položaju v omenjeni republiki v Karibskem morju. Rezultat teh razgovorov je bilo uradno sporočilo, ki je bilo objavljeno v torek v prvih jutranjih urah. Pravi, da so najnovejši dogodki spremenili osnove, ki so privedli argentinsko vlado do odločitve, da pošlje svoje oborožene sile v omenjeno državo. Zato „pred to okol-no-stjo smatra argent, vlada za potrebno, da znova preuči, ali je sploh še nujno, da bi bile argent, oborožene sile navzoče pri miru in demokraciji v Dominikanski republiki. V ta namen so ji predhodno potrebna poročila mirovne komisije, njenega veleposlanika pri Organizaciji ameriških držav in odpravnika poslov v Santo Domingo“. Zaradi resnosti položaja bo- pa vlada poslala v Dominikansko republiko še posebno komisijo vojaških poveljnikov, da ji bodo prinesli poročila kot očividci sed. dogajanja v Dominikanski republiki
Nova povišanja cen
V	Argentini smo v zadnjem času doživeli -občutno zvišanje cen.
Dne 10. t. m. je n. pr. stopila v veljavo nova poštna tarifa s 100 odstotnim zvišanjem do tedaj veljavnih tarif. Prej je bila v Argentini poštnina za navadno pismo 4 pese, po- novi tarifi je 8 pesov. Letalsko pismo za ZDA in ostale ameriške države je stalo prej 11 pesov, sedaj je treba nanj prilepiti znamko za 1-5 pesov, za Evropo je prej zadostovala za letalsko pismo znamka za 18 pesov, sedaj je treba prilepiti znamko za 27.50 pesov. »Po novi tarifi stane za Evropo že navadno pismo 18.50 pesov. Za priporočeno- pismo v Argentini je bilo treba prej plačati 12 pesov, po novem stane 23 pesov, za ekspresno priporočeno pismo je pa po novem treba plačati 43 pesov.
Občutno je tudi povišanje poštne tarife za tiskovine. Za tiskovine s posebnim popustom je bila prej poštnina za izvod 20 ctv., po novem znaša ta tarifa 50 centavov za Argentino in ameriške države, za Evropo je po novi tarifi zvišana za izvod na 3.50 pesov. In to za pošiljke z navadno pošto. Za pošiljke z letalsko pošto je poleg pristojbine za navadno- pošto treba dodati še pristojbino za letalsko poštnino, ki je tudi za tiskovine z ugodnostmi ista kakor za letalska pisma.
Zaradi zvišanja poštne tarife so nekateri buenosaireški listi že zvišali ceno svojim listom.
V	zadnjem času so se podražila tudi razna živila. Tako zlasti mleko od 16 na 19 pesov za liter. Zaradi zvišanja (Nadaljevanje na 3. strani)
Načrt zakona Narodnega
Osnova, na podlagi katere sedanja komunistična uprava v Jugoslaviji izvršuje notranjo upravo nad posameznimi republikami, je nova ustava. Na videz ima vsaka republika veliko pravic, toda po podrobni analizi vidimo, da ima ta ustava vse polno možnosti, kako se polastiti dohodkov republik, občin in celo posameznih podjetij. Najhujše določilo je gotovo to, da je ves kapital nujno koncentriran po drž. Narodni banki in slovenska podjetja morajo prispevati pomoč drugim pokrajinam, tako da ima delavec po vsej Jugoslaviji isto plačo.
Tudi ima država vsak čas pravico, da poseže v posamezna področja, ki so do. sedaj urejena z zakoni posameznih republik. Ustava določa, da v tem primeru neha veljati republiški zakon, isti dan pa stopi v veljavo državni zakon. Takšna je svoboda, ki jo je Slovenija pod komunisti dosegla.
Narodni odbor za Slovenijo je pred dvajsetimi leti napravil načrt zakona o slovenski narodni vladi. Načrt sta izdelala nar. poslanec in mučenik dr. Albin šmajd kot zastopnik SLS in odvetnik dr. Marijan Zajec kot zastopnik JNS. Zanimivo je ugotoviti, da sta si bila na jasnem in složna, da je v Jugoslaviji
odbora o slovenski vladi
po dvajsetletnem eksperimentiranju nujno potrebna za vsako- deželo popolna samostojnost notranje uprave. Ni bilo mogoče prenašati stanja, da je imela npr. Ljubljana mesto- 100-milijonski letni proračun, banovinska samouprava pa komaj 150 milijonov. Bili smo že tedaj na milost in nemilost predani centralizmu.
Za danes hočemo slovensko javnost samo seznaniti z nekaterimi členi tega zanimivega načrta. Zanimivo je, da ta načrt ne predvideva „ministrstev“ ampak samo državna „tajništva“. Zato ta slovenska vlada ne bi imela „ministrov" ampak samo „tajnike“. Že s tem je izraženo, da državni funkcionar ni nič drugega kakor zastopnik, ki je izšel iz naroda in mora služiti narodu. Narodni odbor pač ni imel v načrtu, da bi ustvaril neko „tretjo klaso“.
čl. 1.
Območje slovenske vlade je vse ozemlje narodne države Slovenije. Sedež slovenske vlade je v Ljubljani.
Čl. 2.
Slovenska vlada sestoji iz predsednika in 10 državnih tajnikov in sicer:
1.	Državni tajnik za notranje posle, 2. za finance, 3. za narodno gospodarstvo, 4. za vojsko, 5. za prosveto, 6. za pravosodje in vere, 7. za promet in pošto, 8. za javna dela in obnovo-, 9. za kmetijstvo in prehrano, 10. za socialno skrbstvo in zdravstvo.
Eden državnih tajnikov se lahko določi za podpredsednika vlade.
Čl. 3.
Urad predsednika vlade ima sledeče o-ddelke:
1.	Splošni oddelek, 2. za predsed-stvene zadeve, 3. za zunanje zadeve in
4.	za propagando.
Čl. 4.
Urad državnega tajnika za notranje zadeve ima Sledeče oddelke:
1.	Splošni oddelek, 2. za notranjo upravo, 3. za notranjo varnost in 4. za samouprave.
Čl. 5.
Urad državnega tajnika za finance ima sledeče oddelke:
1.	Splošni oddelek, 2. za finančno gospodarstvo, 3. za dohodke in 4. za denars tvo.
čl. 6.
Urad državnega tajnika za narodno gospodarstvo ima sledeče oddelke:
1.	Splošni oddelek, 2. za socializacijo in nacionalizacijo, 3. za trgovino, obrt in industrijo, 4. za rudarstvo in
5.	za zdravilišča, letovišča, tujski promet in avtomobilizem. ~
Čl. 7.
Urad državnega tajnika za vojsko ima sledeče oddelke:
1.	Splošni oddelek, 2. za vojaško organizacijo, -3. za vojaško- upravo, 4. za vojaško sodstvo in 5. za vojaško vzgojo.
čl. 8.
Urad državnega tajnika za prosveto ima sledeče oddelke:
1.	Splošni oddelek, 2. za šolsko prosveto, 3. za ljudsko prosveto in 4. za umetnost.
čl. 9.
Urad državnega tajnika za pravosodje ima sledeče oddelke:
1.	Splošni oddelek, 2. za pravosodno upravo-, 3. za poenotenje in koordinacijo zakonodaje in 4. za vere.
čl. 10.
Urad državnega tajnika za promet in pošto ima sledeče oddelke:
1.	Splošni oddelek, 2. za železnice,
3.	za pošto, telegraf in telefon in 4. za pomorstvo in zračni promet.
Čl. 11.
Urad državnega tajnika za javna dela in obnovo ima sledeče oddelke:
1.	Splošni oddelek, 2. za arhitekturo in projektiranje, 3. za gradnje, 4. za elektrifikacijo in za obnovo in vojno škodo.
Čl. 12.
Urad državnega tajnika za kmetijstvo in prehrano ima sledeče oddelke:
1.	Splošni oddelek, 2. za kmetijstvo in gozdarstvo, 3. za kmetijsko prosveto,
4.	za agrarno reformo in agrarne operacije, 5. za zadružništvo in 5. za prehrano.
Čl. 13.
Urad državnega tajnika za socialno skrbstvo in zdravstvo ima sledeče oddelke:
1.	Splošni oddelek, 2. za zaščito- delavstva, 3. za socialno zavarovanje, 4. za socialno pomo,c m 5. za zdravstvo.
Nadalje govorijo členi 14, 15, 16, 17 in 18 o- razdelitvi oddelkov na odseke, o vložnih zapisnikih, o oskrbovanju oddelkov z materialnimi potrebščinami in o postavitvi načelnikov oddelkov, ki so odgovorni neposredno članu vlade v čigar uradu vodijo svoj oddelek.
Čl. 19.
Predsednik vlade načeljuje slovenski

S:
\Wt\MW
Da bi pa občina za razširitev vodovodnih naprav dobila več sredstev so na
________ nedavni seji ljubljanske občine zvišali
! ceno vodi za široko potrošnjo od 17 na V Ljubljani so na dnevnem redu pri- munistični ležim pros av ja tu i e 35 dinarjev, za potrošnjo v industriji
nico tistih ustanov, ki ga pomagajo od 60 na 10g dinarjev vzdrževati. Med temi je za komunistični,	.	. .
nasilnički in totalitaristični režim „naj-! V drugl p,olov,cl februar^a 30 blle
tožbe, da mesto ni vedno zadostno pre-j skrbljeno z živili, povrtnino ter sadjem. O tem vprašanju ®o nedavno raz-1 pravljali na ljubljanski občini. Ob tej priložnosti so posamezni govorniki navajali razne podatke, ki so v zvezi s prehrano prebivalstva v Ljubljani. Tako so navajali, da živi sedaj v Ljubljani 185.000 ljudi; od tega števila jih je zaposlenih v industriji ter po javnih službah več kot 40%. Če prištejemo še delavstvo in uradništvo ter dijaštvo, ki prihaja vsak dan v mesto, oskrbujejo v Ljubljani vsak dan s hrano več kot 200 tisoč ljudi. Povprečni mesečni dohodki so bili novembra lanskega leta v Ljubljani 56.081 din. V Sloveniji 52.800, v ostalih delih države 40.400. Povprečje cen živilom kmetijskega izvora pa je bilo v Ljubljani za 10% višje kot v Mariboru, Titogradu in Zagrebu, ne pa večje kot v Kranju, Jesenicah, Trbovljah in Kopru. Meso dobavljata Ljubljani v glavnem Tovarna mesnih izdelkov in klavnica kombinata Emona in to okoli 76%. Lani sta obe podjetji nakupili živine v Sloveniji le 57%, 43% so je morali kupiti drugje. Za potrebe Ljubljane so lani pripeljali v mesto 21 milijonov 800.000 litrov mleka. Potrošnja rib v Ljubljani se je v zadnjem času povečala. Potrebo po jajcih krijejo iz domače proizvodnje od marca do julija, v ostalih mesecih jih morajo dovažati iz drugih republik. Zelenjave porabijo letno v Ljubljani 14.000 ton. 70 odstotkov od te količine je morajo pripeljati od drugod. Lani so j<> dobili 40% celo iz Makedonije, 10% iz Srbije, 20% iz Dalmacije. V Sloveniji zlasti zalaga Ljubljano z zelenjavo koprsko področje, ljubljanska okolica sama pridela samo okoli 3000 ton zelenjave. Sadja potrebujejo v Ljubljani letno 10.000 ton. Največ ga pride s koprskega ter štajerskega področja. Preskrba z mlev-skimi izdelki je pa vezana izključno na dovoz iz južnih žitorodnih krajev.
Znani slavist dr. Jakob šolar, prej profesor v škofovih zavodih v št. Vidu, sedaj pa kanonik v Ljubljani, je postal hišni prelat papeža Pavla VI. Za mon-signorja je pa bil imenovan Anton Smerkolj, župnik in dekan v Zagorju ob Savi.
V Senovem pri Rajhenburgu so bile v zadnjih letih številne komisije, ki so stale nad 100 milijonov dinarjev. Raziskovale so koliko premoga je še v zemlji v tem kraju. Ugotovile so, daj ga je samo še za okoli 16 let pri sedanjem izkoriščanju rudnika. Krajevni funkcionarji se zavzemajo, naj bi v Senovem zaradi tega že sedaj zgradili veliko cementarno, ker je v tamkajšnjem kraju laporja zadosti. Za cementarno bi lahko izkoriščali sedanje količine premoga v genovskem rudniku.
Z obstojem 20-letnice komunistične diktature v domovini, tamkajšnji ko-
zaslužnejša“ ustanova javnega tožilstva. cene kmetijskih pridelkov v povprečju Javni tožilci so namreč bili in so še kar za 44% višje kot v februarju 1964. Po
naprej, tisti organi, ki so za utrjevanje
vprečne cene na drobno so se konec fe-
komunistične diktature neusmiljeno go- bruarja v “ayeniji glbale takole: krom' Mili njene nasprotnike pred sodišča in pir od 46 din za kg v Kranju do 67 din v številnih sodnih farsah zanje zahte-j v Ljiljani, čebula okrog 120 din, zevali najhujše kazni. Navadno smrtne>'e od 116 v Mariboru do 150 v Gorici, ali pa dosmrtne oz. večletne zapore in' CVeta& od 240 v Obijani do 300 v
prisilno delo po raznih koncentracijskih taboriščih. Morje gorja so povzročili med narodi Jugoslavije. Državni tožilci sedanje komunistične diktature so se pred kratkim zbrali v Beogradu na slavnostno zborovanje. Ob tej priložnosti so se na čelu z zvez. jav. tožilcem dr. Francem Hočevarjem poklonili tudi Titu. Pred njim je dr. Hočevar v imenu vseh izra-
Kranju, zelena solata od 322 v Celju do 400 v Kopru, jabolka od 130 v Novem mestu in Murski Soboti do 270 din v Kopru, limone okrog 290 din, pomaranče okrog 300 din, jajca od 32 din v Murski Soboti do 44 din v Kopru in Kranju, mleko od 80 din v Celju, Ljubljani in (Novem mestu do 95 din v Kranju in Kopru, goveje meso s kostmi 850 v Novem mestu do 1020 din v Ljub-
zil „zadovoljstvo, da se jim je ponudila ( ljani> telečje raeso s kostmi od 1000 priložnost, da tudi ob svojem dvajset- i din v Novem mestu do 1360 v Ljub-
tnem jubileju slišijo besede predsednika Tita, ki so jim bile vedno podpora in pomoč pri delu“.
Nosilec kom. diktature se je za izrabe vdanosti svojih javnih tožilcev zahvalil, nato jih je pa odlikoval za posebne zasluge pri organiziranju in krepitvi ljudske oblasti, za velik prispevek k splošnemu napredku dežele, k graditvi socialistične družbe, za izredno vnemo v zaščiti svobode in pravic občanov ter širjenju in krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi“.
Najvišji odlikovanji sta dobila dr. Franc Hočevar in Milivoj Rukavina, in sicer red republike z zlatim vencem.
V občinah Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi so lani zaradi bolezni in nesreč pri delu izgubili 246.987 delovnih dni.
Ljubljana ima v svojih vodovodnih rezervoarjih rezervne vode samo za 2 uri. Normalno bi bilo, da bi je imela vsaj za 12 ur. Pri sedanjem stanju ima lahko najmanjša okvara pri črpal-nih napravah za posledico, da bodo Ljubljančani sploh brez pitne vode. Vprašanje rezervne vode bi bilo mogoče rešiti samo še s tremi novimi rezervoarji, ki jih občina zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še ni mogla zgraditi.
Vsmk teden
BORI
Marijan Jakopič Bori šumijo, ječijo, sklanjajo žalostne glave, kot da je zima dahnila preko cvetoče dobrave.
Bori ihtijo, ihtijo, solzé se kot breze spomladi, gledajo ceste pred sabo, na nje bi poromali rački.
Da skritj bi vase vasico, koder je nagelj usahnil, koder je človek omahnil, v borbi za svojo pravico.
Bori solze se, solze se, točijo solze srebrne, — hiše razdrte in črne senčijo žalne ciprese.
Ijenosti menili, da utrjujejo temelje države s tem, da so iz slovenskih učbenikov trgali strani z najlepšimi sestavki slovenskih pesnikov in pisateljev o lepoti slovenskega jezika, slovenske domovine, in ki so govorili o veri slovenskega naroda v njegovo bodočnost, je moral klasično gimnazijo zapustiti.
Po maturi je leta 1933 vstopil v I nost in ljubezen do vseh in vsaÉogàr. j ljflMjansko bogoslovje ter bil posvečen
ljani, svinjsko meso s kostmi od 850 v Kranju do 1020 din za kg v Ljubljani.
Umrli so. V Ljubljani: Avgust Juh,
v. sodni oficial v p., Feljko Berlič, di-j ostrega nastopa proti tistim, ki so pod rektor kolinske tovarne v p., Marija j Živkovičevo vlado v strankarski zaslep
J	. -_________■■■■■■■■»■■■inaTTn-: ■	-
France Dolinar —
50-letnik
Postal je konec aprila. Ta svoj življenjski jubilej je praznoval v Rimu. Pa ne osamljen, kajti spominjali so se ga poleg njegovih sorodnikov v Argentini tudi ostali demokratski slovenski naseljenci po vsem svetu. Zlasti tisti, ki so bili v taborišču v Serviglianu v Italiji, med katerimi je jubilant preživljal vesele in žalostne dni.
G. France Dolinar je Ljubljančan. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v tem mestu. Osmega gimnazijskega razreda pa ni mogel dokončati na ljubljanski klasični gimnaziji, ampak na škofovi gimnaziji v Št. Vidu. Zaradi
Te njegove lastnosti so bile okrepljene. v duhovnika 3. julija 1938. Vojni do-
Vivoda rej. Tomšič,, iMarija Železnik . roj. Kladnik, Franc Aljaž, upok., Jo
žica Cvetičanin, Robert Hartman, An- krščanstvom, ki ga je globoko dou-' S0flki so ga zatekli kot prefekta v ško-
i\, in oplojen z novimi težnjami, ki ' fovih zavodih, odkoder se je moral z jih je prinesel čas, zlasti pa so bile j ostalimi profesorji umakniti v Ljublja-žaj, Karel Zupančič, Dominik Bezenšek, !	Wri in veliki «o. Med vojno se je odločil za nadalje-
tonija Kušar roj. Šter, Alojzij Lesar, župnik v p., Antonija Šenčur roj. Kri- “
SLOV
BUENOS AIRES
Krekjova osebnost in skrivnost njegovih
uspehov
! zakoreninjene v njegovi močni in veliki, no- Med vojno se je Hermina Teršar, vdova po žel. inšpek-1 gloveäkoati> ki je bila temelj vsemu nje- va»je študija v Rimu. Hotel se je zlasti torju, Franc Dermastja, pečar v P-u mn delu> političnemu, socialnemu,1 spopolati v zgodovinski stroki.
Ivanka Bizil roj. Ža,gar, Oliva Marn, j pedag0gkemu> literarnemu. Znal se je ! V Rimu je ostal tudi p0 končani upok., Ema Peče, učit. v p. in Ignac približati vsakemu človeku, velikemu j vojni, ko se je večina slov. polit, begun-Peterlin	v	Vodicah,	Leon	Kosmač,	kur- : majemU( znaj dojeti potrebe vsakega	cev izselila v razne prekomorske drža-
jač	v	Dovjem,	Franc	Grum	v	Slapu, | p0sebej in vsega naroda ter zamisliti !	ve ter vso svojo delavnost razvija še
Lojze šoba,	pos.	v	Zdolah	pri	Brežicah,	njegovih probiemov. Postal je '	naprej v tem mestu.
Srečko Jakos	v	Osredku,	Janez	Ogrin:	8i0vensko „srce v sredini“, kakor jel	V javno življenje	je	začel	g.	Doli-
V Ligojni, Rigo Ambrožič, ^ major v p. zapjgaj Župančič, organ, ki je čutil in1 nar posegati že kot srednješolec, ko je v Desklah pri Arhovem, Milan Trost v dožjvjjaj vso usodo narodovo in ki je j bil član Mladčevske organizacije. Zato Trbovljah, Jeze Tolar, elan jug. smu- dajaj smer }n mog vsemu njegovemu bo- j je bil tudi med odličnimi sodelavci pri čarske reprezentance v Podnartu^ (se ju za svobodo. Zlasti se moramo od njega 1 Reviji Katoliške akcije.
učiti razumevanja vsakega človeka, tudi V emigraciji je na Koroškem pod če in kadar drugače misli in dela ko	psevdonimom Peter Levičnik izdal kot
mi, in spoštovanja človeškega dosto-	razmnoženino svoje delo Slovenska dr-
janstva v vsakem človeku, čeprav mor-	žavna misel s podnaslovom Ob stolet-
ja moramo- iti v boj z njim. Posebno | niči njenega oživljanja, lepo ga bomo počastili, če bomo, kakor V Rimu je že leta 1945 pripravljal on, tudi mi vedno gojili v sebi najbolj-	ustanovitve slovenske kulturne in lite-
še, kar je v našem slovenstvu ter sku-	rame revije, ki naj bi jo izdajal posesali to ohraniti zmeraj živo in aktivno,	beli konzorcij pod predsedstvom pok.
Posebej se je predavatelj spomnil	prelata dr. Odarja,
našega prvega krekologa in Krekovega	Izvedbo načrta je	preprečila	spre-
učenca Ivana Dolenca ter mu za osem- memba razmer, toda jubilant je kot
tajnik DOSKIJA nato delal na tem, da Izredno zanimivim izvajanjem pre- je bila taka revija ustanovljena v Bue-
smrtno ponesrečil pri smuškem skoku), Srečko Verbič, sodnik v p. na Vrhniki, Josip Petrinja v Petrinju, Franja Petelin roj. Vilhar, učit. v p. v Postojni, Alma Mulej roj. Baš v Mariboru in Ivo Cuder, strojni tehnik v Kopru.
ENCt V ARGENTINI
jena, nekemu človeku, lastna in vir njegovih dejanj.. Vprašal s'e je, ali uspeh nekoga zares zavisi od njegove osebnosti, ali na morda od priložnosti, in desetletnico posvetil to predavanje, je bil naslov prvemu let. kulturnemu| je odgovoril, da od obojega in da bi tudi!
POMAGAJTE GRADITI
SLOVENSKO HIŠO
Kupujte srečke, žrebanje: junij, julij, avgust, september
večeru Slov. kult. a&cije, ki je bil	prj Kreku bilo potrebno študirati oboje, j davatelja dr. Brumna so vsi navzoči nos Airesu, kjer so leta 1950 izšle
soboto, lo. maja, ob < zvečer pri Buli-, ^ v £em predavanju se je omejil le na ; sledili z živim zanimanjem. Saj so- pa Vrednote. Najprej kot revija, nato pa
oris njegove osebnosti ter v njej iskal bila tudi podana tako lepo, da je pri kot Zbornik.
richu, Sarandi 41, v Bs. Airesu.
Naslov predavanja, ki je bilo prvo ^ vira ali pogojev njegovih	uspehov. Na-
V letu, v katerem se bomo spominjali ( žtel je napake in grehe,	ki se Kreku
100-letnice Krekovega rojstva, m P^e- pi-ipiSUjaj0 ali očitajo in	ki so mogli kot	njegovo	resnično	„srce	v sredini“. ' lavec njene	revije	Meddobje	in	l)sta
davatelj dr. Vinko Brumen, za Dolencem ; zavirati njegova dela. Nato je omenjal;	Za	ta	lepi	večer	ljubezni	in spošto-	Glas Slov.	kult.	akcije.	V	Meddobju	sta
vseh dr. Krek v resnici vstal kot mo-, Po ustanovitvi Slovenske kulturue g: 'na postava v slovenskem narodu, akcije je postal g. Dolinar zlasti sode-
najboljši poznavalec Krekovega življenja in njegovega dela, sta privabila ve-
liko_ rojakov na kulturni večer SKA. stj je razčlenjeval njegovo nadarjenost,
Začel ga je predsednik SKA Ruda Jurčec ter je po uvodnih besedah dal besedo predavatelju.
G. Vinko Brumen je najprej povedal, da pod izrazom osebnost umeva celotno zgradbo človeka, duševno in telesno, ki je pridobljena, ne le priro-
narodni vladi, je zastopa doma in na zunaj, skrbi za smotrno izvajanje nje- j nega delovnega in političnega programa ter za enotnost in skladnost v vladnih poslih. Sklicuje in vodi vladne seje, iz- ^ vršuje njih sklepe, v kolikor niso za to pristojni državni tajniki; rešuje nastale spore.
Kadar je predsednik vlade zadržan, ga nadomesti podpredsednik odnosno, če je podpredsednik zadržan, član vlade, ki ga določi predsednik.
'V členih 20 do 41 je podobrobno opisano delo posameznih državnih tajništev. Od teh so najbolj zanimiva določila finančne in vojaške narave. Po členu 28, toč. c spada v oddelek za denar-1 stvo: Narodna banka, Poštna hranilnica, Hipotekarna banka, Privilegirana agrarna banka, denarni zavodi in zavarovalnice, bankarstvo, borze, valute, denar in klirinški promet. Oddelku za denarstvo se dodeli sosvet, ki ga postavi vlada iz vrst gospodarstvenikov, gospodarskih strokovnjakov in zastopnikov prizadetih državnih tajnikov.
Po čl. 30 toč. a spada v pristojnost državnega tajnika za vojsko oddelek za vojaško organizacijo in administracijo ' vse oborožene sile, organiziranje v Slovenski narodni vojski in poveljevanje vojske.
Navedel sem samo najvažnejše iz načrta tega zakona, da si more javnost predstavljati, kakšen pojem o narodni suverenosti sta imela vodilna člana dveh največjih slovenskih strank: popolna
njegove	vrline	in	kreposti,	ki	so	nje-	i	vanja do dr. Kreka so	svojo hvaležnost	zlasti	zbudila	pozornost slovenske jav-
govo	delo	omogočale	in	podpirale.	Zla-!	vsi udeleženci izpričali	predavatelju dr.	nosti	njegovi	dve	razpravi o Slomšku
’Vinku Brumnu z viharnim odobravanjem in Grivcu. Zanj je dobil tudi literarno in ploskanjem.	nagrado Vtajenje.
Osebne novice	Predmet Dolinarjevih razprav in
t Fani Šimenc Iz domovine je pri- ćlankov je vsa slovenska problematika, uo žalostno obvestilo, da je dne 5. maja	.	,	’
umrla v Kranjski gori	ga. Fani Šimenc	kl Se	je pojavljala	v zgodovinskem,, na-
roj. Mrak. Zadnje zemsko bivališče 'e rodnem in kulturnem razvoju sloven-dobila na pokopališču v Kranjski gori. skega naroda in ki ga spremlja tudi na
Za rajno žaluje med nami v Argen- J- . .	__..	...	.. -,
tini njen sin g. Miroslav Šimenc z ženo J g	raz^°Jni stopnji. Obrav-
go. Smiljo, v Kranjski gori pa sinovi nava j° kot temeljit poznavalec vsega Ivan, Vendelin in Mihael z ženami, vnu- slovenskega dogajanja, in z vso ljubez-
njegovo srčno dobroto, njegov smisel za vzgojo sodelavcev, njegov čut za zahteve časa, njegovo vero v pravico in njeno zmago, njegovo popolno pošte-
ARGENTINA
(Nadaljevanje z 2. strani) cene mleku so se namah podražili tudi kiniami in vnuki. Vsem izrekamo so
. * ..	. .	»	„	.	. nijo, ki jo čuti do slovenstva, in z vero,
mlečni izdelki. Tako stane sedaj zavi- zalje rajni pa želimo večen mir in ki jo ima v slovenski narod. 0dlika Do_
tek masla 200 g 40 pesov. K0 smo pri- j i-	linarjevih razprav je zato tudi lep slo-
šli leta 1948 v Argentino je tak zavitek , SAN MARTIN	venski jezik ter izredno bogato izrazo-
masla stal GO centavov.	j Q skrivnostih slovenskega podzem- slovje.
Prav tako se je podražil kruh od , ’ja je v nedeljo, 16. maja, dopoldne ! G. Francetu Dolinarju k petdeset-
bitnega državnega gospodarstva lastna do“ed"*llh	na + 2G °dn' 29 peS0V’ predaval v domu v San Martinu g. Jan-1 letnemu življenjskemu jubileju iskreno
-	-	’	I ekovski mojstri s to ceno niso zado- : ko Hafner. Predavatelj je številnim po- ; čestita tudi Svobodna Slovenija. Iskre-
,, ,	.	.	voljni in izjavljajo, da ne odgovarjajo slušalcem orisal nastanek Krasa in raz-1 no mu želi, da bi mu Bog naklonil še
narnega obtoka, zunanja trgovina, po- dejanski podra£tvi moke. Zatrjujejo, j	1	’	mu naklonil se
šta in železnice, izkoriščanje naravnih da bi bila pravižna cena za x kg kruha :
suverenost .-tranje uprave, vključno vojska, finančna samostojnost prido-državnega gospodarstva, lastna državna narodna banka, kontrola de-
sii in rudnin, tako da ostane pod centralno državo le splošne državne fi nance, vrhovni generalni štab vojske in zunanja politika.
30 odn. 34 pesov.
Obisk perzijskega šaha Prejšnji teden je bil na obisku v Ar-
---------	I gentini perzijski šah Reza Pahlevi s
Kakor sm0 v uvodu omenili, sta na- kraljico Farah Diba. Nekaj dni se je črt za ta zakon izdelala dr. Albin šmajd mudil v Buenos Airesu, kjer je imel in dr. Marijan Zajec, čudovito sta v razgovore s predsednikom republike dr. njem združeni dve komponenti: samo- lilijo, ter je bilo v njegovo počastitev stejnost naroda in ekonomična uprava več družabnih prireditev, nato pa je malega nareda. Kakor je Narodna iz- odšel v Bariloche. Ogledal si je tudi java kratka in jasna, tako je tudi za- argentinsko petrolejsko področje v Co-kon o narodni vladi kratek in jasen,; inodoro Rivadavia. V ponedeljek se je lahko razumljiv.	j vrnil v Buen?s Aires, od tu pa nato j
Dr. šmajda se tudi ob tej priliki, odšel na obisk v Kanado, spominjamo z spoštovanjem in hva- | Med obiskom perzijskega šaha je ležnostjo. Dr. Marijanu Zajcu, ki živi bila podpisana pogodba o sodelovanju I med nam; v Argentini in je pred krat- obeh držav na kulturnem in športnem j kim slavil 60-letnico rojstva pa ob tej p dročjn. Začeli so se pa razgovori o priliki iäkreno čestitamo. Bog ga živi sodelovanju obeh držav tudi na gospo-še mnogo let.	še mnogo let.	M. L. 1
ložil njegove posebnosti: podzemne ja- dolgo življenje, da bi lahko svojemu name, brezna, doline in podzemno žival- j rodu še naprej posvečal svoje velike stvo (človeška ribica). Dalje časa se je sposobnosti ter mu z bogastvom svoje-ustayil ob Županovi jami. Predavanje1 ga duha utrjeval vero v lepše življenje, so pojasnjevale zanimive in lepe sklop- ki si ga bo gradil v svobodi in demo-tične slike.	1 kraciji.
•	Plaza Sam Martin	6. junija, polaganje vene* pred spomenik generala San Martina.
©	Katedrala	Slovesna sv. maša za padle.
©	Kolegij Fa Salle	Spominska proslava 18. junija. Povabite svoje argentinske prijatelje.
0	Ramon Falcon	Odkritje spominske plošče.
Mesce gunij posvečen spominu slovenskih junakov)		
SLOVENCI
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE |
Naročnike Svobodne Slovenije v ZDA prav lepo prosimo za plačilo naročnine za tekoče leto in za lansko leto, če ne bi bila' že plačana. Znaša za pošiljanje z letalsko pošto 12 dol., z navadno pa 7 dol. Naročnino sprejemata iz naklonjenosti : League of C. S. A., Box 32, Brooklyn, Ni Y. 11227, in pa Slovenska pisar-nt, Baragov dom, St. Clair Ave, 6304, Cleveland 3, Ohio.
Clevelandska Giasbena matica je
imela 28. marca letošnji spomladanski koncert z obširnim sporedom, v katerem je „bilo vsega po malo, od popev-karstva preko umetnih in narodnih pesmi do klasičnih komadov Rossinija in Haendla in celo Mozarta“, kakor navaja pročevalec I. A. v Am. domovini. Udeležba na koncertu je bila srednja. Že omenjeni poročevalec vidi razlog za to v dejstvu, „da sedanji časi niso naklonjeni amaterskim zborom. Tekmeci jih stiskajo kar od dveh strani. Na eni strani se uveljavlja vedno bolj takoime-novana vrhunska pevs ka glasba, ki pri njej sodelujejo poklicni pevci. Del te glasbe zajema tudi vrhunske pevske zbore, ki prepevajo za zahtevno glasbeno občinstvo, za ostale interesente P» se pokažejo na radiu in televiziji. Hujši tekmec za amaterske zbore pa prihaja od spodaj: od lahke ‘zabavne glasbe’, ki ima svojo hrbtenico v po-pevkarstvu, organizacijsko pa se izživlja v „ansamblih“ ter na „raznih festivalih“. Popevkarstvo je že odtegnilo amaterskim zborom velik del obiskovalcev, posebno zadnje čase, ko je prevladalo na gramofonu, radiu in televiziji. Amaterski pevski zbori lahko sodijo o obeh tekmecih, kar hočejo. Ako hočejo živeti, morajo vpoštevati tok časa in se mu kolikor mogoče približati.“ Koncert je naštudiral in vodil A. šubelj, ki za „Matico ni samo navaden dirigent, ampak tudi njena duša“.
KANADA
Naročnike Svobodne Slovenije v Kanadi prosimo za plačilo naročnine, ki je za pošiljanje z letalsko pošto 12 dol., z navadno pa 7 dpi. Sprejema jo iz naklonjenosti Slovenska pisarna, 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont.
O Slovenskem domu v Torontu smo v Svob. Sloveniji že poročali. Sedaj ima mo o njem nekaj novih podatkov, iz katerih vidimo, da dela v njegovi dograditvi in ureditvi lepo napredujejo. Tako ima stavba sedaj že obliko, ki jo za svoje namene potrebuje. Ima že kurjavo in napeljavo za elektriko. Prav tako so tudi že razdeljeni prostori: velika in mala dvorana in kuhinja z vsemi pritiklinami. Vse to je v pritličju. Pod dvorano bodo stranišča in drugi manjši potrebni prostori. Pričakovati je, da bo Slovenski dom dogotovljen še pred poletjem.
Na zadnjem sestanku 3. aprila se je tri četrtine tistih članov, ki so za postavitev in ureditev doma prispevali denarna sredstva, delo in material, pogovarjalo o pravno-organizacijski obliki lastništva doma. Bil je to neke vrste
PO SVETU
ustanovni občni zbor „Društva Slovenski dom“. Vsa dosedanja dela je vodil pripravljalni odbor, ki mu je predsedoval Jože Turk, pomagala sta mu pa Lojze Dolenc in Franc Demšar. Za novega predsednika Društva Slovenski dom je bil izvoljen znani slovenski podjetnik v Torontu Lojze Dolenc, za tajnika pa dr. Peter Klopčič.
PO ŠPORTNEM SVETU
XXIII. južnoameriško lahkoatletsko prvenstvo: Predzadnji dan prvenstva je Brazil zbral na tem prvenstvu precej točk in je prehitel Argentino za eno točko tako pri moških kot pri ženskah. To se je posrečilo brazilski ekipi predvsem zato, ker je bila argentinska šta feta na 4x100 diskvalificirana, prav tako tudi čilska in je osvojila prvo mesto in s tem važne točke brazilska. Tudi prognoze za osvojitev prvenstva ima Brazil večje, ker ima več atletov nastopajočih kot Argentina. Vsekakor pa bo borba za osvojitev damskega in moškega prvenstva zelo napeta.
Predzadnji dan je prinesel Argen tincem samo eno zmago: na 3000 m ovire je zmagal Domingo Amaizón v času
9.3.0.	Na 400 m ovire je znani Juan Dryzka zasedel le drugo mesto v času
52.0,	prvo' mesto pa je osvojil Maldonado (Venezuela) z 51,5. Razen teh panog je bil na sporedu še deseteroboj, kjer vodi s precejšnjim naskokom Hec-I tor Thomas (Venezuela). V’ tej panogi nima Argentina nobenega tekmovalca.
Prvi finalist za Evropski košarkarski pokal je CKSA iz Moskve, ki je premagal italijanskega prvaka Ignis Varese s 69:67. Drugi finalist bo zmagovalec srečanja med Beogradom in Real Madridom.
Slovenska planinska zveza je sporočila, da je bila odprava v himalajske gore preložena na jesensko obdobje. Odpravo so preložili zaradi prepoznega obvestila nepalske vlade o odobritvi potnih viz. Slovenska odprava bo’ skušala zavzeti 7902 m visoki Kangbachen, ki je najvišji še nezavzet vrh v nepalskem delu Himalaje. Odprava bo štela 12 članov; določeni so Jože Govekar (vodja), dr. A. Župančič, dr. J. Andlovič, Marko Butinar, Pavel Dimitrov, Tone Sazonov, Ljubo Juvan, Pavle Šimenc, Tone Škarja, Metod Humar, Zoran Jerin, Ciril Debeljak. Za rezervo pa sta imenovana še Peter ščetinin in Franci Urh. Odprava bo odpotovala 1. avgusta, v času od 15. oktobra do 15. novembra pa bo skušala zavzeti Kangbachen.
Vestnik SFZ
Mladinski organizaciji sodelujeta pri prireditvi dvajsetletnice našega zdomstva. Letos imamo predstavo, ki zahteva veliko več priprave kakor lanska Duma. Nastopili bomo' v petek, 18. junija,
v dvorani kolegija La Salle. Poleg Slovencev bodo povabljeni na predstavo tudi višje osebnosti argentinske javnosti.
Najvažnejše je dejstvo, da je od te prireditve odvisen ne samo ugled mladinskih organizacij, ampak ugled vseh svobodnih Slovencev pred argentinsko javnostjo. Zato moramo napeti vse sile, oa bo naše delo na višku.
želeti bi bil)), da bi se fantje udeleževali vajj v večjem številu. Prihodnje vaje bodo na Ramón Falconu v soboto1, TOČNO ob 13.30; v nedeljo pa po sv. maši in na državni praznik, 25. maja, na odru v kolegiju La Salle.
Dolžnost vsakega slovenskega dekleta in fanta je, da sodeluje pri predstavi, da pokažemo Argentincem naj-večjo tragedijo, katero je doživel slovenski narod, obenem pa bo to naš najlepši poklon našim padlim junakom.
OBVESTILA
Naraščajniki iz MoronarCastelarja
bodo imeli sestanek na Pristavi v soboto 22. t. m. ob 15.30.
„Lepote slovenske domovine“ je naslov skioptičnemu predavanju, ki ga bo imel v nedeljo, 30. maja, ob 10 g. (Marijan Trtnik v Slovenskem domu v San Martinu. Ob tej priliki bo predavatelj pokazal mnogo najnovejših slik iz Slovenije. Vabljeni vsi, zlasti še mladina. Naslednji prosvetni sestanek pa bo v soboto, 12. junija, zvečer ob 8. Č. g. Janko Mernik bo imel tedaj skioptično predavanje: Sprehod po1 Evropi.
Podoba Marije Kraljice Slovencev iz Brezij, bo v nedeljo, 30. maja, ob 10 dopoldne slovesno sprejeta pod streho Slomškovega doma. Vsi lepo vabljeni!
Družabni večer v Slomškovem domu bo v soboto, 22. maja, ob 20. Poleg programa in dobre postrežbe so skioptične slike iz lanskih prireditev.
Vsakoletna otroška tombola Slomškovega doma bo v nedeljo, 30. maja, ob 2 popoldne.
Vsem rojakom, ki so živeli v begunskem taborišču v Peggezu pri Lienzu na Tirolskem, sporočamo, da bo podoba naše Kraljice iz Brezij, ki nas je tolažila v taboriščni kapeli, po dolgem ro- i manju našla v nedeljo, 30. maja, za- ' vetje pod streho Slomškovega doma.
V ponedeljek, 24. maja, bo ob 20 v društveni dvorani v Slovenski vasi predaval g. Dušan Šušteršič o vzrokih vsakdanjih nesreč. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vabljeni. | jj
Junaštvo, borbenost, bratstvo, voja- ! E ška disciplina in tudi šegavost prvih • protikomunističnih borcev je nazorno ; prikazano v krasni zgodovinski drami ! ,,KONJENIŠKA IZVIDNICA“, katero S bo uprizoril Kulturni odsek Našega do- j E ma v San Justu v režiji g. Špeha v ne- ! E deljo, 30. maja, ob 16.30 v župnijski ; dvorani v San Justu. Igrali bodo bivši jj borci v spomin 20-letnice junakov-do- E mobrancev.	j E
Vaja SDO in SFZ za predstavo bo š v soboto točno ob 13.30 in v nedeljo po " sv. maši na Ramón Falconu.
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Can gallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
TOMBOLA
NA SLOVENSKI PRISTAVI
V nedeljo, 23. maja ob 15 uri
Prireja šolski odbor slov. tečaja dr. Franceta Prešerna GLAVNI DOBITEK ŽENSKO KOLO in mnogo lepih dobitkov Dobiček namenjen v korist šole. VSI ISKRENO VABLJENI!
Slomškov dom
30. meja 1965:
ob 10.— : sprejem Marijine podobe ob 10.30: skupna sv. maša ob 12.— : kosilo (za vse, ki se bodo prijavili do 10) ob 14.— : otroška tombola Vsi rojaki lepo vabljeni!
(SLOVENI* LIBRE
Editor respona&bte: Milo« War« Redactor: José Kroaslj Redacción y Administraeión : Ramón Faloón 4T58, Buenos Airts T. E. 69-9503 Argentine
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADÜ Concesión N' 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
■	■
■	■
j SLOVENSKO DEKLE \
;	i
lahko dobi zelo1 dobro zaposlitev
j	i
pri evropski družini.
E	\
Pojasnila v upravi lista.
Slovenski dom Carapaehav
vabi na
5. OBLETNICO USTANOVITVE DOMA
Program izredno zanimiv
Kuhinja bogato založena
Srečolov — igre
Ples to jazz
NEDELJA, 23. MAJA, VES DAN
Prireditev ob vsakem vremenu v povečanih prostorih!
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Avenida San Martin 263 — Ramos Mejia
V soboto, 29. maja 1965, ob 20 bo v zadružnih prostorih
IZREDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika izrednega občnega zbora.
2.	Odobritev nakupa novih zadružnih prostorov.
Upravni odbor
Kultnrni odsek Našega doma v San Jnstu
Nedelja, 30. maja, ob 16.30
V SPOMIN 20-LETNICE JUNAKOV DOMOBRANCEV František Langer:
KONJENIŠKA IZVIDNICA
zgodovinska drama v treh dejanjih
Režija: J. Špeh	Scena: T. Oblak
Uprizoritev bo na odru župnijske dvorane v San Justu
(vhod poleg cerkve)
Vstopnice v predprodaji v Našem domu v San Justu, Hipólito Yrigoyen 2756, T. E. 621-1760
Po kratki bolezni je umrla dne 5. maja 1965 v Kranjski gori naša dobra mama, stara mama
Fant Šimenc roj. Mrak
K zadnjemu počitku so jo položili na domače pokopališče v Kranjski gori.
Vsem znancem in prijateljem jo priporočamo v molitev.
Za njo žalujejo:
V Argentini sin Miroslav z ženo Smilj o; v Kranjski gori sinovi Ivan, Vendelin in Mihael z ženami, vnukinjami in vnuki
INI A 3 I	Leto II.	št. 9
MLADINI Urejuje: MARTIN MIZERIT
TOČNOST !
Nekaj časa je, kar sem bral v časopisu o umetniku, ki je priredil koncert. Na klavirju naj bi zaigral ljudem najlepše skladbe sedanjih in prejšnjih svetovnoznanih skladateljev.
Pa — dokaj po začetku pride v dvorano neka „dama“ in gre po sredi dvorane proti svojemu sedežu. Peketanje njenih visokih peta je zmotilo poslušalce. Začeli so cepetati in se vznemirjati.
Ne tako umetnik. Ta je prenehal s svojim umetniškim izvajanjem, ujel takt hoje zapoznele „dame“ in po taktu zaigral krepko koračnico.
Ljudje so bušili v smeh in „dami“ je postalo neprijetno. Kar obstala je — in umetnik je nadaljeval s svojo umetnostjo m klavirju. Ko je „dama“ spet šla proti svojemu sedežu, je seveda spet zaigral koračnico. Tako je šlo, dokler ni „dama“ le dospela do svojega prostora.
Od tedaj ni „dama“ nikoli već prišla prepozno na kakšno prireditev.
To zgodbo sem pripovedoval Janku. Bil je letos v Lujanu na romanju in spet riekaj „godel“ o točnosti, ki je ni bilo.
Pa sem ga potolažil in poučil:
„Veš, Janko! Res j\e točnost „kraljevska krepost“. Je pa tudi res, da je lahko točen tudi navaden človek, ne samo kralj. In še je res, dai ima od netočnosti največjo škodo tisti, ki ni točen.
Kdor je točen, kaže, da je zgrajen človek — kakor pravimo. Ve, da netočnost vzbuja nevoljo v ljudeh; da moti vse ostale, če pride v večjo družbo — zlasti v cerkev.
No, v splošnem: ko ne bi ljudje poznali točnosti, bi nh svetu kmalu nastala cela „kolobocija“ !“
Mirko Kunčič
Brisača
(Nadaljevanje)
Zdravko Ocvirk:
OTROKOVA PROŠNJA MATERI
Nikar preveč s.e ne huduj, če včasih te ne ubogam,
s poljubi raje me obsuj in padel k tvojim nogalm skesan bom in me res bo sram, da sem, te žalil;
saj veš, kako te rad imam; daj, vzemi, kot da sem se šalil!
„Res je hudo, če je revščina v hiši. Nikjer pa ni zapisano, da mora v revni hiši viseti umazana brisača. Vrzi jo v vodo in operi! Voda je poceni. Res si še majhna, malo pa že lahko pomagaš mami.“
Angelca je v sramu povesila obraz in fee zarotila:
„Še danes jo bom oprala!,“
„Bomo videli,“ se je dobrohotno nasmehnila gospa. Potem je sočutno mo. trila zapuščeno deklico in vprašala: „Ali si zmerom sama?“
„Zmerom,“ je bridko vzdihnila Angelca.
„To je hudo,“ je pomilovalno rekla gospa in jo tolažila: „Ne bodi žalostna; se bo že kako obrnilo.“ Narahlo ji je dvignila objokani obrazek in pristavila: „Lej, tudi jaz imam takole majhno deklico. Prav tako velika je kot ti.“
„Ali res?“ se je pozanimala Angelca in si brijsala solze z lic. „Kako ji je pa ime?“
„Marjetica,“ je odgovorila gospa. „Kako srečna mora biti, ko ima še očeta in vam ni treba hoditi na delo,“ je kar nekam nevoščljivo vzdihnila Angelca.
„Tako srečna ni kot si ti misliš,“ je rekla gospa in potrto povesila glavo. „Ali veš, deklica, kaj je paraliza?“
„Vem,“ je pokimala Angelca. „Ma. ma mi je pripovedovala, da je to najhuj-jša bolezen za otroke.“
I „Glej, moja hčerka je paralitična,“ ije žalostno pripovedovala gospa. „Le. vo nogo ima napol mrtvo. Pri nas res ■ni pomanjkanja, zato nam je pa Bog naložil druge križe in težave.“
„Sirotica!“ je sočutno vzkliknila Angelca. „Če hočete, ji natrgam šopek rož. Glejte, koliko jih imamo.“
I *,Pa daj,“ je zadovoljno pokimala j gospa in jo ljubeče pogladila po laseh.
Angelca je natrgala nageljnov, rdečih in belih, jih povila v šopek in pri-j taknila zraven še spominčic in rožmarina.
Gospa je vzela šopek, znova pobožala Angelco in rekla:
„Vidim, da si dobra deklica. Moja hčerka bo zelo vesela. Tako rada ima rožice. Na svidenje!“
Sedla je v avto in se odpeljala.. . Angelca pa se je lotila dela. Vrgla je umazano brisačo v vodo, jo dobro namilila in oprala. Potem jo je ožela in obesila na vrv. Brisača, bela .kot sneg, je zadovoljna zaplapolala v vetru kot znamenje snage, kot zastava miru. „Bog plačaj, Angelca,“ je hvaležno šepetala. Angelca je seveda ni ne slišala ne razumela. Brisače imajo čisto svoj, nam nepoznan, nerazumljiv je. zik.. .
I Lahko si mislite, kako vesela je bi-jla mama, ko se je zvečer vrnila domov J in videla lepo oprano in posušeno brisačo.
j „Angelca, danes si ss pa postavila,“ 'je rekla in dala hčerki goreč poljubček.
j Drugo jutro je bila Angelca spet sama. In spet je pridrvel imeniten av-
to s prijazno gospo. In še nekdo je bil v avtomobilu: majhna, čedno oblečena deklica s pšeničnimi lasmi in modrimi očmi.
PISAN DROBIŽ
Besedna uganka
Hlapcev, delavcev četvero zvesto služi ti, čuva te vselej skrbno.
Pazi in skrbi še ti za nje, da ti kateri ne odpove.
Čarobni kvadifat
	1.	2.	3.	4.
1.	A	A	A	A
2.	A	E	K	M
3.	M	N	N	R
4.	R	T	T	V
k v	kvadratu		sestavi	besede, ki
se berejo vodoravno in navpično enako. Besede pomenijo: 1. del telesa; 2. del roke; 3. konec vsake molitve; 4. vojno orožje (tudi velika posoda za tekočine),
Rešitev ugank v prihodnji številki.
Naši pregovori o nebesih
V nebesa ne vodi žametna pot. Nebesa so revnih up.
Nebes si ne kupiš z zlatom. Kdor hoče v nebesa priti, se mora pripogniti.
Rešene uganke iz prejšnje štebilke Besedna uganka: Ničla (0). — š vilnica: ključ: maj, lok, dež, Trst, ril n, rešitev: Marija, mati moja, tolaž sladka meni!