Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na doni pošiljan za celo leto IHT' 80 kr. ij Za tuje drž. več poštni stroški. „So£a“ z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem1 stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat G kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici M. 0. Rokopisi se ne vračajo, -^ijg Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna11 A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič). Doslej je naredila komaj tretjina naročnikov svojo dolžnost, od ostalih dveh tretjin pa še vedno pričakujemo naročnine. — 80 kr. je pač tako neznatna svota, da bi nam ne bilo treba opominjati k plačilu. f Dr. Ante Sfarčević. Neisprosna smrt je pobrala bratski nam Hrvaški zelo udanega ji sina redkega značaja in rodoljuba dra. Antona Starčeviča. Ni menda vasi na Slovenskem, v kateri se ne bi bilo slišalo izgovarjati to ime. Tega moža ni več mej živimi; za njim joče velika množica naroda, jočejo verni mu pristaši in prijatelji, — jočejo Hrvatje vseh dežel. In resnično, mož je deloval za svoj narod in storil veliko, zlasti ako pomislimo na trnovo pot, po kateri je moral hoditi, in na nasprotstva, ob katerasta se odbijala njegova misel in idejal. Ni bil globok učenjak, ampak mož stare šole. Svojo misel — ohraniti Hrvatom ime Hrvat in zje-diniti južno-slovanske dežele v eno pod žezlom hiše habsbur-ke — je zagovarjal z vso stanovitnostjo, vsled katere so ga spoštovali in spoštujejo sedaj že mrtvega vsi njegovi politični nasprotniki. V tem pogledu je bil uzor-značaj, katerih se porodi le malo. Skromen do skrajnosti v zasebnem življenju je bil dosleden v svojem političnem delovanju. Bil je poslanec v hrvaškem saboru in njega član od 1. 1861. Njegova misel o nezavisni Hrvaški mu je uzročila neštevilno nadlog in nevšečnostij, za njo je trpel v zaporu telesno, na prostosti pa gmotno. Da lože služi svoji misli in narodu, ni hote! sprejeti nikake državne službe, niti ne časti oddelnega predstojnika za uk in bogočastje, katera mu je bila ponujena pod banom Rauchom, le da bi opustil svojo misel, katera se danes blagodejno razvija na Hrvaškem. Prostor nam Podlistek. Slepčovodja. Slika iz bosanske prošlosti. — Hrvatski spisal Ivan L e p u š i č; poslovenil Ivan Č e s t i m i r. (Dalje). «An—to—», prične Salkiča pretrgano Jecljati, «naš a—ga je u.m.r.l__» Šarklja mu pade na prag, zamolklo zazveni, Salkiča pa se mrtev zruši. Ni ga umorila kuga, ampak srce mu jo počilo vsled prevelike bolesti. Antu se zjoži koža, lasje mu vstajajo vsled nekega strahu — neke muke. Strašna vest, da je' aga umrl, pretrese mu srce; ko pa. vidi, da mil je umrl tudi poslednji drug, hoče nekaj reči_ Beseda pa se mu ustavi v grlu —• zanetili, kakor da jih ni nikoli niti govoril, niti čul. Še je vezala Anta prijateljska vez, da pokoplje tudi poslednjega druga, onega druga, ki mu je tolikokrat s pesnimi povzdignil duha v rajske višave. Na malem bregu poleg malega Omera pokoplje Salkico, lepo mu poravna grob in vsadi va-nj njegovo šarkijo, da se vsakdo spomni slepca Salkiče, kadar ga ondukaj pot zanese. ne dovoljuje nadaljevati dalje o pok. vrlinah; radi tega se omejujemo le na životopisne podatke. Dr. A. Starčevih se je porodil leta 1833. iz kmetskih starišev v selu Pazarište, doli v Liki. Strijc mu, duhovnik, skrbel je za vzgojo nadarjenega mladiča in ga je bil poslal pozneje v poštansko semenišče z željo, da se isti posveti duhovskemu stanu. Toda pokojnik se je bil odločil za drugo pot: učil se je filozofije ter bil na vseučilišču peštau-skem proglašeni doktorjem filozofije. Svoje javno delovanje je zapričei na Reki kakor županijski tajnik, kjer je tudi sestavil županijsko adreso na Nj. Veličanstvo, radi katere se je moral odpovedati svoji službi. Starče-vičeve, čisto lirvatsko ideje, oprijel se je narod najprej v Primorju in od tam se razširjala po drugih hrvatskih pokrajinah, dokler ni postala last velikemu delu naroda. V zasebnem življenju je bil jako skromen: najmanj je potreboval — za-se! Zadovoljeval se je z najskromnišo hrano in stanovanjem. Kar mu je preostajalo od poslaniških dijet in slovstvenega delovanja, delil je med najsiromašnije dijake. Izdal je mnogo poučnih, kritičnih in satiričnih spisov, ki se v zadnjih letih ponatiskujejo po brigi posebnega odseka. Kakor je bil skromen v zasebnem življenju, tako strog in neizprosen je bil v svojili spisih do vsakogar, o komur je menil, da ovira napredek hrvatske misli. Zahvalni narod mu je sezidal hišo v Zagrebu, katero je užival ie malo mesecev — porušila ga je huda bolezen v 73. letu na žalost in veliko zgubo narodovo. Pogreb se je vršil sijajno v nedeljo popoludne. Bodi mu blag spomin mej Slovenci! Domače in razne novice. * Osebne vesti. — Gosp. Valentin Marušič iz Št. Andreža pri Gorici je bil Ko pride Anto domov, vzame Mi-jatove gosli, da zagode, da žalostno zapoje. Potegne lok, a no čuje zvoka strun, hoče peti, a ne more govoriti. Tuga mu napolni srce, stisne pa mu ustnice, da mu duša ne izide. Vzame potno torbo in dene va-njo Mijatove gosli. Ko sreča na pragu najstarejoga sinu Rašid-aginega, pokaže le-ta Antu vrata in mu reče: «Poberi se, to je naša očevina!» Anto niti ne čuje niti no razume govora; vidi pa ono odločno roko in srp pogled. Dve solzi mu kaneti iz očij, in poda se naravnost čez brv po brdu navzdol v zeleno gorico, da se tamkaj razplače in razjoče. Pomor je trajal tri tedne; ko pa je prenehal in se je kuga umaknila, — kakor pravijo nekje, onstran morja, "— Vrne se Anto v mesto, čudi se, koliko prodajalnic da jo zaprtih in brez trgovcev, kakd malo ljudij da je po mestu; na bregu nad džamijo*) pak se vzdiguje na stotine novih grobov mahome-danskih, na drugi strani na travniku pa katoliških in pravoslavnih. ljudje močeje še prsti na grobove, ker vsled neprijetnega duha no morejo živeti; ob *) džamija-turška cerkev; imenovan te dni c. kr. davkarskim nadzornikom v Tolminu; to službo je oskrboval že nekaj časa kot koncepist. — Gosp. Jeler Vodopivec iz Gorice je bil imenovan c. kr. finančnim koncepistom in bo nadomeščal c. kr. davkarskega nadzornika v Sežani. — To sta dve mladi, čili moči, ki bosta gotovo na svojem mestu in v čast deželi! Gosp. Mihael Gorjup, doslej dijurist pri deželni računarji, je bil imenovan računarskim praktikantom. — Radovedni smo, ali bo tudi novi asistent tako vešč slovenskemu jeziku, kakor sta morala bili dež. računar in praktikant laškemu. *Novi načrti vipavske železnice.— Zadnji čas so došle zopet bolj vesele novice v prid vipavski železnici. — Znano je našim čitateljem, da poseben konsorcij na Kranjskem bo gradil železnico iz Ljubljane do Vrhnike. Da bi se taka mala železnica izplačevala, ni pričakovati; zato je konsorcij dosegel zagotovilo, da bo država plačevala obresti, kolikor konsorcij ne bo mogel. — Toda vlada je pri tem zahtevala, naj se kolodvor na Vrhniki postavi tako, da bo naj-lože nadaljevati z železnico — proti Gorici. Sploh so merodajni gospodje spoznali iz vedenja veljavnih krogov, da posebno vojni upravi je veliko na tem, da bi se vrhniška železnica podaljšala do Gorice. — Konsorcij pa umeje dobro svojo nalogo in je prosil že predkoncesijo za nadaljno merjenje do Ajdovščine. Ni dvoma, da bo to dovoljeno in merjenje izvršeno; upajmo, da se ti načrti potem tudi izvrše. — Po tej železnici se okrajša pot iz Ljubljane do Gorice za kakih GO km.; celo v Trst bo bliže po tej progi. — Ni dvoma, da bi bila taka proga velikega pomena posebno za vojno upravo. ♦Deželni zdravstveni svet. — Pokojni dr. M a uro vi ch je bil kot zastopnik deželnega odbora član deželnega zdravstvenega sveta v Trstu. —- Ker je M. umrl, je bilo treba izvoliti naslednika. Človek bi naravno pričakoval, da deželni odbor bo ime- strašnem pomoru so bili namreč pokopavali mrtvece v plitve grobove, in vsed tega je neprijeten duh dospel na prosto. Anto se je opotekal kakor pijanec; kraj mostu pa, kjer' je stal nekdaj s svojo nepozabno pomajko, sedi tudi sedaj ob vsakem semnju, vleče lok po Mij atovih goslih, a niti ne gode niti no poje; domačini in seljaki pomilujejo nesrečnika in mu podajajo miloščino. Čestokrat se Anto zagleda v ono tretjo prodaj alnico, kamor ga je pozval pokojni aga; sedaj pa stanuje ondi nekdo drugi, ker je njegovim sinovom tudi to jabolko palo iz krila**). Sinovi pokojnega Rašid-age so kot zakoniti dediči podrli slepčevski ban in z očetovo zapuščnino sezidali ondi grad v tri nadstropja, kjer so namestili tri ljubice. Ljudje pač molče, ker je slep-Čevska služba izumrla, in ker niso čuli poslednjega aginega govora; kar pa je čul Salkiča, tega tudi ne pove, ker mu J e počilo sreč. Na dan.obletnice Rašid-agine smrti, ko bi se morale po turški veri v spo-:,min pogojnika, čitati molitve, se vsi trije **) t. j. ker so uj. s. učinili tudi to. iioval najprej zdravnika iz srede deželnih poslancev, ako je slučajno kak zdravnik med njimi, To je tudi, namreč dr. Aleksij Roji c. — Toda taka „naravnost" se je izjalovila, ker bi bila prišla v prid — Slo ve n-c e m. Deželni odbor namreč ni imenoval jedinega zdravnika iz svoje srede, marveč šel ga je iskat drugam in našel ga v osebi g. dr. Fratnich-a, češ, da je predsednik zdravniški zbornici in da torej njemu tiče ta čast! — Nimamo prav nič proti častivredni osebi dr. F., vendar moramo izjaviti, da se Slovenci silno čudijo temu imenovanju deželnega odbora. Naš veleslavni deželni odbor bi bil vendar moral nekoliko uvaže-vati dejstvo, da v deželnem zdravstvenem svetu so že trije Italijani z Goriškega, (t. j. Zencovich, Aron Luzzato in Fratnich sam kot zastopnik zdravniške zbornice), da so torej koristi italijanskega prebivalstva v njej več kot predobro zastopane, — dočim Slovenci nimamo ne enega zastopnika. Ako je torej deželni odbor tako silno skrben in pravičen oče vsej deželi, enako Slovencem kakor Italijanom, tedaj mu je bila sveta dolžnost, dati slovenskemu prebivalstvu vsaj enega zastopnika v toli važni korporaciji, ki se je doslej ubogo malo zmenila za vse „ščave“ na Goriškem, ki naj poginejo čim prej tem bolje. Slavnemu deželnemu odboru bi pa kaj takega ne smelo biti vsejedno! Zato deželni odbor v tem pogledu ni stori! svoje dolžnosti, marveč ga dolžimo skrajno možne pristranosti! Uverjeni smo, da slovenska odbornika sta zvršila svojo dolžnost kot zastopnika slovenskega ljudstva ! Naravnost izključujemo, da bi mogel imeti deželni odbor stvarne razloge za dano prednost dr. F. pred dr. R. Menimo, da nam ni treba o tem zgubljati ne ene besede, ker bi se to lahko reklo: nositi vodo v morje. Zalo ne preostaja drugega nego trditev, da so vodili deželni odbor osebni in politični nameni, — a proti obojim moramo Slovenci protestovati z vso silo. Tako se godi n a m Slovencem v deželi, kjer nas je dve tretjini! Neumevno nam je, kako je mogel v tej reči udeležiti se seje dr. Pajer ukljub jasnemu besedilu §. 29. navodila o notranjem poslovanju deželnega odbora, ki namreč izključuje od posvetovanja in glasovanja odbornika, kedar gre za njegovo osebo ali kakega sorodnika. Dr. Fratnik pa je najbližji sorodnik Pajerjev. Ker je torej dr. P. bil pri seji in glasoval brez dvoma za dr. F., smatramo to imenovanje tudi za nezakonito, močno dišeče po nepotizmu, in zahtevamo v imenu slovenske javnosti, da se imenuje nov zastopnik za deželni zdravstveni svet. * Volitev v II. razredu na Dunaju. — Po sijajnem uspehu antisemitov pri vo-litvi v 3. razredu, ko so dobili okoli 2000 sinov zabavajo brezskrbno v gradu s svojimi ljubicami. Ob ikindiji*) se zmrači nebo. Oblaki se zbero, zabliska se, in strela udari v grad. Grad se vname. Oni pa se komaj $ivi umaknejo plamenu; toda vsi trije oslepe vsled silega žara. Zbere se ljudij na stotine, in dojde tudi nesrečni Anto. Ko pa vidi grad v plamenu in tri brate oslepele, vsklikne kričč: »To je ka—zen bož .... ja. Nevredni sinovi so onečastili zavetišče, katero je njih oče sezidal v zveličanje svoje duše, — onečastili hairišče celega mesta!» Ko zaslišijo ljudje Antov govor, noče nihče rešiti niti jedne deske. Grad zgori do tal in z njim vred tri nesramne ljubice nesrečnih bratov, katerim ni ostalo ničesar druzega kakor ono, kar so nosili na sebi. Antu se povrne moč govora, in zopet čuje, kakor je nekdaj čul. Da se izbriše sled grdega dela nesrečnih bratov, sezidajo bogatini in trgovci na tistem mestu zavetišča velik han in plačujejo stroške, ki jih uzroči njegovo oskrbovanje, — kakor njihovi *) ikindija-tretja molitev Mohamedancev. glasov več od zadnjič, je nastalo še živejše zanimanje: kako se dovrše volitve v 2. razredu, kjer odločujejo uradniki. Večina njih je po srcu v antisemitskem Laborju, kar so dokazali že večkrat; toda vsi vladni mogotci so delali z vsemi močmi, da bi uradništvo doloma pridobili ali prisilili za liberalce, deloma pa vsaj odvrnili od volitve sploh, ne za ene ne za druge. — V koliko so dosegli svoj namen, priča naj ta-le uspeh volitve: Od 46 mandatov so dobili popolnoma enako zadnji volitvi v septembru antisemiti 32, liberalci pa 14; zadnji so bili izvoljeni v notranjem mestu, Leopoldovem in Alsergrundu. Vseh volilcev je došlo 20.224: za antisemite 11.087, za liberalce 9045. — Uradništvo je dokazalo, da dobro umeje braniti neodvisnost pri izvrševanju volilne pravice in da se ne da ne strahovati ne mamiti po — lepili očeh kakega mogočnika. Lep zgled uradnikom! Antisemiti imajo torej do zdaj 78, liberalci 14 mandatov. Ako jih dobe tudi v I. razredu vsaj 14, kakor zadnjič, bodo imeli zopet dvotretjinsko večino. — Ko je bil znan izid, je ljudstvo klicalo oduševljeno: „Živio Lueger ! Doli z vlado !“ — „11 Mattino" je že prinesel vest, da antisemiti izvole županom dr. Kupko (!!), prvim podžupanom pa dr. Luegerja. Ne verujemo ! Lueger mora biti župan dunajski! * Razstrelitev soriškega gradu i — V goriškem gradu je še vedno zaloga smodnika c. kr. vojaške uprave. Po znani nesreči v Taliji se je mnogo delalo na to, da bi zalogo prenesli iz mesta. Ostalo je le pri besedah. — Učeraj je šla od ust do ust strašna novica po mestu, da je nameraval neznan človek ta smodnih — užgati. Skopal je baje že jamo, da bi udrl do shramb. Ako bi se to zgodilo, porušila bi se seveda cela Gorica v razvaline, kajti smodnika je več vagonov. Umeje se, da taka novica je nemalo prestrašila prebivalstvo. Zato smo poizvedovali na merodajnem rnestu, kaj je na tem resnice, — in na dana pojasnila moramo zagotavljati občinstvo, naj le bo povsem mirno, ker o zažiganju smodnika ni govora. Smodnik je tako globoko pod zemljo, da ne more nikdo drug do njega razun vojaški oblastniki. Da bi bil kdo bolel dokopati se do njega, je prazna govorica! * Občni zbor ženske podružnice sv. G. in M. v Gorici bo v nedeljo ob 2, pop. v čitalnični dvorani. Dnevni red po navadi. — Prosi se obilne udeležbe. (Ta podružnica je velikega pomena za Slovence v Gorici. Zato se nadejamo občnega zanimanja od strani narodnega ženstva.) * Žalovanje" na pust. — „Korso" na pustni torek je bil pod vsako kritiko, dasi so se vršile mnoge priprave. — Zadnje dni se raznaša govorica, da se je to zgodilo v znak žalovanja nad italijansko nesrečo v očetje, — iz lastnega žepa, da zadobe v njem slepci, bolehni in od bede pre-ganjeni ubožci za tri dni prenočišča in hrane. * * + Anto hodeva po mestih in selih in vodi za seboj tri slepce, tri sinove Rašid-agine, ki so bili zapravili očevino ; vodi jih po sejmih in shodih. Oj, da imajo vsi trije ono šarkijo, ki odseva od žarnega solnca na zelenem grobu nepozabnega Salkiče! A kedo se dotakne onega spominka na grobu Salkiče, da ga ne zazebe v srcu, ko vidi težko sodbo nad nevrednimi brati ? Anto nosi s seboj Mij atove javorove gosli in hrani z njimi sebe in tri nesrečne brate, pevajoč narodu, kar je bilo nekdaj, in na kar se danes spominjamo. Dolgo, dolgo je stal novi han nad šumom bistre vodice, dokler ni čas, ki poravna stare in nove grobove, poravnal tudi te svetinje dobrotnih src; spomin pa živi vekomaj in z njim ime Anta — Slepčovodje. (Konec). Afriki. — To je zelo verjetno ; mogoče pa je, da Labi s tem izgovorom pokrivajo očiten neuspeh, ki dokazuje — mizerijo. — (Kam so šli darovi? znabiti v Afriko? Ubogi Gam-brino ! stavec). * Kdo so najdrzovitcjši hujskači ? — Slovenci v Gorici doživljamo vsak hip kako nesramno izivanje. — In čujte: največkrat so trgovski pomočniki taki lopovi! Ni dolgo temu, kar je bil naš urednik izzivan na nekem javnem kraju. Predrzneš ni bil nikdo drugi nego trgovski pomočnik pri Oblaščaku nasproti škofijski kapeli. Ljudem se dobro godi z našimi novci, zato postajajo drzni. Treba jih bo postiti! — Rojaki, mislimo na ustanovitev podpornega društva za trgovce in obrtnike. * Ogenj na železniškem vlaku. O vesti, priobčen pod tem zaglavjem v „Soči" došli so nam še nastopni podatki, oziroma pojasnila : „Omenjenega dne priklopili so se v Gorici mešanemu vlaku št. 1011, došlemu iz Italije ob 5. uri zjutraj, 14 vagonov, med katerimi sta bila tretji in četrti za strojem visoko naložena z metlami in pokrita s plahto za dež. V Tržiču ni še nikdo kaj posebnega zapazil pri omenjenih vozeh, a komaj 2 klin. od postaje proti Devinu je bil že četrti voz v svitlcm ognju, in v naglici ni bilo mogoče storiti druzega, nego odstraniti ostali vlak. Ker pa ni bilo mogoče odpeti le četrtega voza, se je to storilo za petim vozom, kateri je bil prazen in je tudi zgorel do koles. Ta dva voza bila sta oddaljena od zadnjega dela vlaka toliko, da ni bilo nikake nevarnosti več, prve tri vozove pa je peljal strojevodja v Nabrežino. Tja dospevši jelo se je kaditi tudi iz tretjega voza in v nekoliko minutah je tudi isti svitlo gorel, ne da bi bila mogoča kaka pomoč. Ponesrečil ni nikdo. Neumevno pri tem pa je to, da se na južni železnici vozi take vrste blago pri osebnih vlakih, in da se jih uvršča pred pošto in popotniki ter prav pri stroju. Očevidno je vsakomur, da se mora po iskrah iz stroja vneti in da je tako postopanje igra z osebno varnostjo potujočega in plačujočega občinstva. Ni nam dolžnost razsojati, kdo je temu kriv, a le to bi želeli, da dotične oblasti nekoliko posežejo tu vmes. Kaj poreče k temu nj. eksl. gospod železniški minister" ? *Z Kolškega pišejo o nastopih „raznoterostih" : Mnogokateri Rolčan se še dobro spominja krasnega večera, ki ga je nam napravila bolška čitalnica lanski predpust. Pričakovali smo tudi letos kaj enaccga, a pričakali nismo ničesar. Narodna čitalnica v Bolci je jedino društvo te vrste v našem okraji, in še to — spi! — Resnico govorim, ako rečem, da je bil letošnji predpust zel6 jalov, saj nismo imeli nikake zabave ! Želeli bi bilo, da bi se naša čitalnica kmalu prebudila in nas iznenadila vsaj v prihodnje s kako veselico! Pohvaliti moram naš odbor za agitacijo za predelsko releznico, ki se res močno trudi za to železnico. Dal Bog, da bi njegov trud ne bil zastonj! Državna košarska šola vrlo napreduje. Še vedno se oglašajo novi učenci, a žal, da se rafti pomanjkanja druzega učitelja ne morojo več sprejeti. Kaj pravite na to nekedanji nasprotniki te šole?! Lanskega leta smo v cenjeni „Edinosti" čitali, da je bil nek bivši župan na Srpenici odlikovan z zlatim križcem za zasluge in to vsled pogozdovanja. Res je, da imajo Srpe-ničani skoraj vsa občinska zemljišča z drevjem, deloma bukovjem, deloma šilovjem, a a odlikovanec ni k temu nič pripomogel, ampak le župani njegovi nasledniki, največ pa sedanji župan, ki županuje že 13 let. Za odlikovančevega županovanja, to je pred 28 leti, se pogozdovanje niti začelo ni. Čast, komur čast! Na j omenim še, da so te dni vsem županstvom došli izkazi porotnikov, izžrebanih za leto 1896, v — laškem jeziku. Ali smo v Italiji ? ! „Ed." * Iz Šote nam poročajo, da tamošnji župnik pridno uraduje nemški. Poročevalec dostavlja: „Ako taki možje dajejo take zglede, kak6 hočete, da se bomo mi ubogi trpini borili za slov. uradovanje pri nemšku-jočem sodišču v Bolcu?" — Resnica. * Iz Barke pri Divati, piše „Ed.“: Dovolite mi, da tudi jaz pridem z malim prispevkom v dokaz, kako se med nami Slo- venci vrši jednakopravnost. Te dni je prisopihal g. finančni rispicijent iz Sežane v mojo hišo. Ravno obedoval sem, ko je g. respici-jent zakričal nad menoj: Podpišite! Kar prestrašili smo se jaz in moja družina, ker nismo vedeli, čemu taka strogost. Naprosil sem ga na to, naj potrpi par sekund, on pa še odur-niši: Nimam časa! Vprašaje ga, kaj da bi bil storil, ako bi mene ne bilo doma, ustal sem ter odšel iz kuhinje v sobo. Tam mi je pokazal neki spis, sestavljen nemški, iz kojega je bilo razvidno, da je neki Jožef Polh prepisal žganjarski kotel z očetovega na svoje ime. Podpisal sem tudi jaz in pritisnil občinski pečat. Omenjeni gospod je na to ustal srdito ter me je jel izpraševati o neki skrivni preiskavi. Mnogo mu nisem mogel odgovoriti, ker je bilo vse pisano — v nemškem jeziku. Gosp. respicijent mi je sicer tolmačil, a jaz ga nisem mogel prav razumeti. Potem je začel nekaj pisati in, dovršivši, je zahteval, naj podpišem Jaz seveda sem se branil podpisati, ker je bilo vse pisano v nemškem jeziku, in ker se mi vidi nevarno podpisavati, česar ne razumem. Rekel sem mu: „Ne podpišem, ker hočem sam razumeti, kar je pisano. §. 19. državnih temeljnih zakonov se glasi: da Slovencem je pisati slovenski! No, on je hotel bolje vedeti, čeč, da je — vse-jedno. In odšel je s tem svojim menenjem. Tako se Slovencem! * Za one, ki se naiucrnjejo Izseliti v Brazilijo, — Braziljski generalni konzulat v Genovi objavlja, da je popolno m a o b-ustavljeno brezplačno prevažanje izseljencev v Brazilijo. Razpisana služba pri deželnemu odboru. Deželni odbor poknežene grofovine Goriške in Gradiške razpisuje službo H. računarskega asistenta z letno plačo sedemsto goldinarjev. s pravico do petletnih 10°/0 poviškov plače in do pokojnine po obstoječih zakonih in — dokler se drugače ne sklene — z draginjsko priklado po 10% od plače. Prosilci morajo dokazati popolno sposobnost za računarsko službo, kakoršna je predpisana za državno službo in pa popolno znanje italijanskega, slovenskega in nemškega jezika. Prošnje s potrebnimi dokazili je podati deželnemu odboru do 15. marcija 1896. Deželna račuunrlja je ostala po smrti g. Andreja Jegliča brez načelnika. Služba je bila razpisana, a stari dež. odbor je ni hotel oddati. V deželnem zboru je bilo večkrat govora o tem, kakor smo poročali. — V sredo je konečno vendarle sledilo imenovanje. Imenovan je bil naš kobariški rojak g. Ivan Kranjec, zdaj višji uradnik grofovskih posestev v Ljubnem na Štajerskem. — Novi načelnik deželni računariji je star kakih 32 let. Dovršil je nižjo realko v Gorici, na kar ga je oče vzel domov, ker ga je hotel imeti za gospodarja svojemu precej velikemu premoženju. Toda le malo časa je ostal doma, ker ni čutil poklica za gospodarstvo; silil je zopet v šolo. Na to je dovršil Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, na kar je stopil k znani trgovski tvrdki Parisi kot dopisovalec; bil je več let v Trstu, Benetkah, Genovi in Parizu, a naposled na Dunaju. Potem je bil blagajnik mestne hranilnice v Ljubljani, a tekom 1. 1895. je prevzel prav dobro zasebno službo v Ljubnu. Začetkom 1. 1895. je dovršil v Gradcu potrebni izpit iz računarstva itd. Gospod Kranjec popolnoma pravilno govori in piše slovenski, laški in nemški, govori in piše za potrebo tudi francoski in angleški. V svojem raznoličnem življenju v imenovanih službah in mestih si je pridobil obilo znanja in skušenj, kar mu bo vse dobro hodilo v novi odgovorni službi načelnika deželni računariji. — Gastitamo vrlemu domačinu na tem zasluženem imenovanju; želimo le. da bi veliko časa mogel služiti deželi, ki potrebuje krepke in sposobne moči v imenovanem uradu. Tak6 smo se vendar enkrat iznebili začasnosti v važnem deželnem uradu. Prav bi bilo, ako bi novi deželni odbor odpravil škodljivo začasnost tudi na slovenski deželni kmetijski šoli, ki nujno potrebuje stalno nameščenega vodje. O tem so se gg. poslanci sami prepričali. Upamo, da se to zgodi še letos !l Nov notar. — C. kr. notarjem s sedežem v Cerknem imenovani g. Fran G u 1 k, položil je dne 18. pr. m. prisego. Isti gospod je dobil pooblaščenje, da nastopi svoj notarski posel ter sme sestavljati notarske spise v nemškem in slovenskem jeziku. Predelska železnica. — V soboto teden je „Slov. Narod" silno razburil prebivalstvo po Soški dolini z brzojavko z Dunaja, da je vlada zagotovila 30 milijonov za železnico čez 'Pure in dalje čez Loko in Divačo v Trst. — Že isti dan so bile tri brzojavke županstev v Gorici, proseče poslance, naj se takoj zopet potegnejo za predelsko železnico. To se je tudi zgodilo. — Na podlagi zagotovil naravnost z najvišjih mest moremo vsaj deloma pomiriti naše prebivalstvo po Soški dolini, namreč, da o železnici Divača-Loka ni govora. Ves boj pojde edino med predelsko in bohinjsko črto. Vojaški krogi in novi minister so za bohinjsko železnico, vendar imajo pred očmi vsaj kot postransko črto železnico do Bolca. — Toda upanja ne smemo še zgubiti, da zmaga vendarle predelska železnica, ki ima še veliko več prijateljev in toplih zagovornikov nego nasprotnikov. — Da bo zidana najprej' železnica čez Ture, to je gotovo. Da bi le enkrat pričeli! Furlanski tramvaj”. — Naš „Cor-riere" se je zelo razgrel za ta tramvaj; dejal je, da v kratkem času bo moral teči, za kar naj vsi Lahi delujejo vstrajno in odločno. — No, kaj bo vozil tramvaj in kako se pokrijejo stroški, tega ni povedal. Molči o tem, ker ve slehern otrok, da tramvaj bo donašal le zgubo, vozil bo največ goriške neodrešence na furlanske šagre, kjer si bodo hladili jezo na te proklete ščave, ki jim tu v Gorici ne dajo miru. — In takemu podjetju na ljubo je padla v dež. zboru resolucija za potrebno — vipavsko železnico. Žalostno! Ni čuda, ako se bo zavle-kala rešitev uprašanja o vipavski železnici! Letni Imenik porotnikov je že sestavljen; in tiskan je bil letos prvič razposlan tudi vsem občinam, kakor določa — zakon. To se je gotovo zgodilo vsled interpelacije naših poslancev v državnem zboru ! Čudno, da morajo še le zastopniki ljudstva učiti okrožno sodišče v Gorici, kaj velevajo — jasne določbe zakona o porotah. In vendar je bilo tako. Od strani raznih županstev smo dobili pritožbe, da ta letni imenik jim je bil dopo-slan v — laškem jeziku. Gg. župani, podžupani in starašine se po pravici čutijo žaljene v svojem narodnem Čustvu, katero najvišja varuhinja pravice v deželi takć brezskrbno žali. Priporočamo zatorej vsem gg. županom, naj pošljejo oni letni imenik pravosodnemu ministerstvu s primerno pritožbo, v kateri naj naglašajo, da Slovencev v deželi je dve tretjini, kateri se ne puste več žaliti od strani državnih oblastnij z usilje-vanjem tujega jezika; župani so morali sestaviti prvotni imenik, naredili so ga tudi pravočasno in to v domačem slov. jeziku, •— zakaj jim torej pošlje zdaj okrožno sodišče laške letne imenike. Pri tej priliki lahko še povejo ministerstvu število onih posestnikov, katere so gg. župani postavili v prvotni imenik, in na to število onih, ki so našli milost, da so bili sprejeti v letni imenik. Uverili smo se namreč, da politične oblastnije in potem naši vrli gospodje pri okrožnem sodišču so dobro pomeli Slovence iz porotniške častne službe. Mnogo je Slovencev, ki poznajo po dva in tri jezike, a niso našli milosti v očeh naše skrbne gospode, dočim je sprejeta cela vrsta Furlanov, ki poznajo le svoj jezik. Tako sestavljen letni imenik porotnikov je nezakonit; ob enem je nečuveno preziranje in žaljenje slovenskega naroda v deželi. Poharji. — V petek teden je uničil požar dve hiši na Gajševici; močna burja je ogenj le pospeševala. Ognjegasci niso mogli zadušiti ognja. Jedna hiša je bila zavarovana, druga no. Nezavarovani Gibej Ivan ima škode nad 500 gld. Pri Zdravščini je nastal četrtek teden ogenj v velikem gozdu pl. Ilardeggerja; hitra pomoč je ogenj omejila. Škoda se ceni na 400 gld. 23. februarja je nastal ogenj v suhotah Jos. Stepančiča v Renčah. Zavarovan je bil pri naši „Slaviji", kije škodo že cenila na 445 gld. Pogorelec je bil, kakor čujemo, s cenitvijo prav zadovoljen. Ostala Slovenija. * Volilna reforma in Slovenci. — Poslanec dr. Ferjančič je označil stališče slovensko-hrvaškega kluba nasproti novi volilni reformi. — Veliko boljši se mu vidi načrt grofa Taaffeja; sedanji načrt je le pričetek preosnovam. Iz drugega dela govora bo dovoljno razvidno stališče naših poslancev ; ta del se glasi: Rekel sem, da Slovenci s svojega stališča ne moremo biti zadovoljni s to predlogo, in sicer zategadelj ne, ker k taki krivici dosedanjega volilnega reda dodaja še novo. Zadostovalo bode malo besed, da se to pojasni. Štajerska kronovina ima sedaj 23 drž. poslancev, izmej katerih so tri Slovenci, drugih 20 pa pripadajo nemškemu narodu. Prebivalstva je v deželi 800.000 Nemcev in 400.000 Slovencev. Zdaj naj dobi Štajerska 4 poslance; volilni okraji so se tako razdelili, da dobi nemški del na vsak način tri poslance, slovenski jednega. Nemci bi torej tudi v bodoče 23 poslancev, Slovenci k večjemu 4. Nemcem manjka le še jeden poslancev, da bi bilo razmerje mej poslanci 6: 1, mej prebivalstvom pa 2: 1. H krivici, katera se nam sedaj godi, si ne moremo želeti še nove krivice. Še gorostasnejše • so razmere na Koroškem. Mej devetimi poslanci koroške dežele ni ne jednega Slovenca, dasi je skoraj tretjina deželnega prebivalstva slovenska. K tem devetim poslancem naj pride še jeden poslanec za Koroško. Kar nič ni upanja, da bi ta deseti mandat dobil naš rojak. Koroška dežela bo torej v bodoče imela deset poslancev, a mej njimi zopet ne bo ne jednega Slovenca. Torej tudi tu se nam godi krivica in če bi odobrili to predlogo, bi staro krivico le še povečali. V Trstu dobi laško prebivalstvo jeden mandat. A celo na Kranjskem — in to je najbolj Čudno — se je mislilo, da zadostuje jeden poslanec, dasi bi Kranjska po številu prebivalstva morala dobiti dva poslanca. Kranjska, ki ima 500.000 prebivalcev, dobi le jednega poslanca, dasi se pravi, da dobi povprek 350.000 prebivalcev jednega, dalnjih 150.000 prebivalcev pa še jednega. Tega se * drži predloga izvzemši v tistih kronovinah, ki dobe po jednega poslanca ne glede na število prebivalstva. O tem torej, da dobe druge kronovine z manjšim številom prebivalstva ravno toliko ali celo več poslancev, ob tem se spodtikamo, to je povod naši nezaupnosti. Naglašalo se bode, da smo za to bogato obdarjeni v kronovini goriško-gradiščan-ski, ker dobimo tam gotovo jednega poslanca Da, mogoče je, da bodeta slovenski dve-tretjini goriško-gradiščanskega prebivalstva volili slovenskega poslanca. To pričakujem. A kako ie zdaj ? To je nemoralno razmerje, katero je ustvarila volilna geometrija na Goriškem. Opozoriti hočem na to, ker se v tej visoki zbornici o tem še ni govorilo. Goriška voli dva zastopnika kmetskih občin. Razdeljena je na štiri okrajna glavarstva. Jedno okrajno glavastvo voli jednega poslanca, ostala tri glavarstva pa jednega. Tisto glavarstvo, ki voli jednega poslanca, ima 60.000 prebivalcev; ostala * tri glavastva, ki volijo drugega poslanca, imajo 130.000 prebivalcev. (Cujte!) Brvi poslanec je gotovo Italijan, drugi pa Šlovenec. Jedino ta poslanec nam je na Goriškem zagotovljen, sicer pa noben drugi. Dobra usoda je hotela, da imamo zdaj dva zastopnika te kronovine. Prav lahko pa bi bilo, ko se že preminja volilni red, da bi se ublažila kričeča volilna geometrija in bi se določilo, da volita na Goriškem dve okrajni glavarstvi jednega poslanca in ostali dve drugega. Ge bi se sežansko glavarstvo združilo z gradir-ščanskim, bi ti glavarstvi z 80.000 prebivalci še vedno ne imeli toliko prebivalcev, kakor druge dve, ki jih štejeta 97.000. Doslej nismo silili na to, naj se volilna pravica sploh premeni, pač pa smo se pritoževali zaradi krivičnega volilnega reda in zaradi razdelitve volilnih okrajev, stavili smo tudi predloge, katere ima sedaj odsek za volilno reformo in glede katerih zahtevamo, da se odsek ž njimi bavi in jih reši. Predlagali smo, naj se na Koroškem razdele volilni okraji pravično in z ozirom na narodne razmere, da se našim rojakom, Iretjini prebivalstva, zagotovi vsaj jeden zastopnik. Za Štajersko smo zahtevali ekvipa-racijo naših mest in trgov z nemškimi in tirjali, da se nekatera naša mesta in trgi uvrste v mestno kurijo. Zahtevali smo, naj voli trgovinska zbornica v Ljubljani jednega poslanca, Kakor ga voli Koroška Konečno izjavljam: Težko, da bi naši glasovi uplivali kaj na usodo te predloge, a glasovali bodemo po svoji vesti in v interesu našega naroda. Pritrdimo tej predlogi, samo če izide iz posvetovanj jako preme-njena in če se ob jednem ugodi našim predlogom, katere ima odsek za volilno reformo v rokah. Od tega je torej odvisno naše končno stališče glede vladne predloge. (Odobravanje). Trst. — Prošli mesec umrl je kanonik tržaškega kapiteljna, prof. Josip Križman. Pokojnik je bil rojen tržaški okoličan ter vrl rodoljub. N, v m. p.! O pokojnemu piše „Naša Sloga“: Pokojnik je bil poznan kakor čestit duhovnik, rodoljub in profesor v naši Istri, kjer si je pridobil v Pulji in v Pazinu mnogo prijateljev in spošlovateljev. V javnosti se ni kazal nikdar, ali nikdar in nikomur ni zatajeval svojega politiškega prepričanja in žarke ljubavi do svojega naroda. Naše občinstvo ga je častilo izredno kakor duhovnika in rodoljuba. Pogreba se je udeležilo lepo število duhovnikov in drugih prijateljev in spošto-vateljev pokojnika. Navžije naj se božjega lica blaga duša njegova. — Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu vršil se je 23. pr. m. prav častno. Velikim odobravanjem sli bili vsprejeti poročili tajnika in blagajnika. V odbor so bili izvoljeni z aklamacijo nastopni gospodje: predsednikom Mate Mandič, tajnikom Janko Macak. blagajnikom dr. Josip Abram, odborniki: dr. Otokar Rybaf, Miha Hrovatin in Makso Cotič. Podružnica šteje 157 članov,— Korporal pri godbi 97. pešpolka Andrej Škrl je v soboto teden pobegnil iz Pulja. Šel je v Trst in umoril svojo 2G letno ljubimko Antonijo Candotti, potem pa skusil samega sebe končati. Ljubimko je z revolverjem ustrelil trikrat v prsa in jo še zabodel z nožem, samega sebe pa je nastrelil. Zdaj leži v vojaški bolnici. * Trst 'la ranjeno italijanske vojake v Afriki. V Trstu so nabirali dlje časa miloščino za ranjene italijanske vojake v Afriki. Nabiranje zaključil je te dneve tržaški generalni konzulat italijanski, izrekši zahvalo vsem darovalcem. Glasom VII. (zadnjega) izkaza nabralo se je v Trstu 1158 gld. 82 nč. avstrijskega denarja in pa 7.136-49 italijanskih lir. Med darovalci v poslednjem iskazu šopiri se celo neki Francesco Zakraischik (Zakrajšek), ki je podaril 20 lir, ker je menda tudi on italijanski podanik. Italijanska zvezda. — Poročali smo, kaj je govoril v mestnem zastopu tržaškem g. Ivan Nabergoj o „italijanski zvezdi" in slovenskih napisih na Proseku. — V naslednji seji je župan odgovoril; dohro, da ni bil navzoč g. Nabergoj, ta bi mu bil že posvetil. Evo, kaj poroča „Edinost" o tem : Po odobrenju zapisnika III. seje izjavil je župan: Dasi svetovalca Nabergoja ni prisotnega, vendar se smatra on, župan, obvezanim, odgovorili na Nabergojevo interpelacijo izza poslednje seje glede table pri stanovanju okrajnega načelnika na Proseku. Nabergoj je trdil, da je bil napis na tej tabli prvotno v dveh jezikih, (laški in slovenski), 1o nikakor ni res. Jedna zelo majhna tablica z dvojezičnim napisom bila je 'sicer, toda po-polnOrha ločena od table okrajnega načelnika. Odstranili so jo leta 1892., da se jo obnovi, toda potem eksekutiva ni mislila, da jo sme zopet razobesiti, ker ni nikakega predpisa, ki bi mogel služiti za normo v tej stvari. (Ali ste čuli? Glede slovenske okolice iščejo gospoda v mestnem štatutu „norme" in paragrafe, ki naj bi dozvoljavali, da se s ue po okolici razobešati poleg italijanskih tudi slovenske napise! To je nezaslišano! Por). Med onimi, ki hočejo imeti tak napis in med onimi, ki ga ne marajo („Baratieri-jeva“ garda? Stavec), mora razsoditi politiška oblast (to je: veleslavni mestni magistrat!!). Kar pa se dostaje druge trditve svetovalca Nabergoja, t. j., da je na novi tabli pri okrajnem načelniku na Proseku naslikana „Stella d’ Italia" (italijanska zvezda), je ta trditev jednostavno, kakor je to dobro znal g. Nabergoj, izmišljena, tendencijozna insi-nuvacija brez kakoršne-koli podlage, zatorej jo župan odbija. (In Vi, magnifice, potrudite se na Prosek in videli bodete, da sti na isti tabli še dandanes dve petero žarni zvezdi. Mar sti ti zvezdi res turški ali ameriški? Istotako so take peterožarne zvezde še dandanes na tablah občinskega gimnazija na trgu „piazza evangelica" ob obeh uhodil). To so dejstva, magnifice, torej svetovalec Nabergoj nikakor ni govoril izmišljenih stvarij. Uredn). * Kranjska. — Deželni zbor se snide po Veliki noči. Tedaj se bo posvetoval o zgrajanju deželnih poslopij, katere je poškodoval potres. Sedanje redutno poslopje, v katerem je dosedaj bila deželnozborska dvorana, se menda proda. Deželni dvorec se na novo zgradi, a bode mnogo večji in njegovo pročelje se obrne proti „Zvezdi". V njem se umesti tudi dvorana za deželnozborsko zborovanje. — Deželni zbor je sklenil tudi nov stavbinski red za mesto Ljubljano. Ta stvar je posebno važna, ker se bode prihodnja leta v Ljubljani prav mnogo zidalo. Daljna razprava se je vnela o tem, če bi se li dopustile v Ljubljani zidati štiri ali pa trinadstropne hLe. Deželni predsednik in še nekateri poslanci so bili za to, da se zidajo le trinadstropne hiše, ki niso v taki nevarnosti ob potresih. Drugi govorniki so pa naglašali, da se na potres ni ozirati, ker veliki potresi so le redki. Naposled je obveljalo, da se smejo zidati tudi štirinadstropne hiše. V deželnem zboru so nemški in slovenski poslanci jednoglasno sklenili, da se mora žumberski okraj zopet priklopiti Kranjski. Državnozborska volitev na Kranjskem. — Pri državnozborski volitvi v skupini mest in trgov Kranj-Škofja-Loka-Postojna-Idrija- Kamnik - Lož - Tržič -Radovljica-Vrhnika, ki se je vršila v torek vsled odstopa pl. G 1 o-bočnika, je bilo oddanih 748 glasov in je dobil kandidat narode stranke, kurat g. Anton Koblar 483 glasov, nasprotni kandidat, župan na Vrhniki g. Gabrijel Jelovšek, 265 glasov. Izvoljen je torej g. Anton Koblar z veliko večino 218 glasov. *Stajcrska. — Štajerski deželni zbor je sklenil nov zakon o preskrbovanji ubogih. Ta zakon je jako obširen. Po tem zakonu se osnuje poseben deželni in posebni krajni in okrajni ubožni zakladi. — Deželni zbor se je posvetoval o predlogu poslanca barona Sturgha, po katerem zgube poslanci mandate, ki se ne udeležujejo sej. Zbor pa ni letos v tem oziru še nič gotovega sklenil, temveč bo deželnemu odboru naročil, naj stvar poučuje in predloži potreben načrt zakona, ako se mu bode zdelo umestno. * Koroška. — Razpisano je mesto klasičnega jezikoslovja v Beljaku, izpraznjeno po pokojnem prof. J. Lendovšeku. V razpisu se pa samo pravi, da se želi znanje slovenščine. ;— Koroški deželni proračun kaže 1,270.905 gld. potrebščine in 196.371 gld. pokritja, torej primanjkljaja 1,074.534 gld. Primankljaj se pa pokrije z 20 odstotno priklado na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta, potem od mesa, z 51 odstotno priklado na vse direktne davke, z naklado na žganje in z dohodkom lovskih kart. — Nekateri poslanci so tudi letos predlagali v koroškem deželnem zboru, naj se vpeljejo usmiljene sestre za postrežnice. Liberalna večina je pa sklenila, da se obdrže posvetne postrežnice, katere so dobili iz Nemčije. — Pravnopolitični odsek koroškega deželnega zbora je sklenil, naj se o vladni predlogi glede veronauka na višjih razredih celovške realke v deželnem zboru niti ne obravnava. * Kert a, j bode tekla reka „Pivka" nazaj? — Iz Postojine pišejo „Ed." Neki tržaški Slovenec je bil te dni pri tukajšnjem c. kr. okrajnem glavarstvu radi potnega lista. Prosil je, naj se mu isti napravi slovenski. Toda čujte, kakov odgovor mu je bil od strani uradnika D. na to v zakonih utemeljeno zahtevo! Gosp. D. je rekel dotičniku, da dobi potni list v slovenskem jeziku tedaj, ko „bode Pivka tekla nazaj". Ker pa ne vemo, kedaj bode tekla Pivka „nazaj", tudi ne moremo vedeti, kedaj pridemo Slovenci do ravnopravnosti (menda tedaj, ko se bo izlivalo jadransko morje — v Sočo. Op. „Prim." stavca). Družba sv. Mohorja. — Ta teden je zadnji za vpisovanje v družbo sv. Mohorja. Kdor se torej misli upisati, naj ne odlaša. Tudi stari udje, kateri še niso plačali ud-nine, se izbrišejo, ako je ne prinesejo do 5. marca. Razgled po slovarjem svetu. Smrt plemenitega rodoljuba hrvaškega. — Dan pred dr. Starčevičevo smrtjo zatisnil je oči na večnost v Zagrebu jileme-niti mož sarajevski trgovec in tovarnar Mihael D. Babič. Kot priprost trgovski pomočnik brez imetja se je podal pred 20. leti v Sarajevo. S svojo delavnostjo si je prihranil nekaj denarja iu pričel trgovino na lastno pest tako, da je ista cvela na njegovo veliko veselje in radost, ker je namenil vse koristi le v prid svojega ljubljenega naroda hrvaškega. S pridnostjo si je napravil precej premoženja — cenijo ga na 250.000 gld. — pa ludi nalezel neozdravljivo bolezen, katera mu je končala mlado življenje v 35. letu starosti! Da je deloval resnično za svoj narod, priča je njegova oporoka, iz katere se posnema, da je znpustil 50.000 kron družbi sv. Cirila in Metoda v Istri; 10.000 kron bratovščini hrvaških ljudi v Istri; 20 000 kron „Matici Hrvatski"; 4000 kron kninskemu starinskemu društvu ; 20.000 kron rojstnemu mestu Be-lovaru. 10.000 kron zvezi pevskih društev hrvaških; 10.000 kron zvezi pevskih društev hrvaških; 10.000 kron družbi sv. Jeronima itd. itd. Del premoženja je zapustil tudi za prehrano ubogih useučiliščnikov v Zagrebu iz Bosne-Hercegovine, Dalmacije, Hrvaške in Slovenije. Takšni rodoljubi so redki mej Slovani, — vredni so večnega spomina kot zrcalo plemenitosti in radodarnosti srca ter ljubezni do svoje domovine! N. m. s. v. 1.! Hrvaška. Ban Kuhe n-H edervarj je v Italiji, da si okrepča zdravje. O njegovi bolezni se ne vč gotovosti. Nekateri pišejo, da je uzrok velika nezvoznost in da kmalu zapusti banski sedež. — Na pepelnico je končalo svojo kazen — kakor smo objavili že zadnjič — več obsojenih dijakov radi madjarske zastave. Da je hrvaški narod svoje mlade mučenike navdušeno spremil pri odhodu iz BeJovara, pozdravljal ob železniških postajah in v samem Zagrebu sijajno sprejel, ni treba niti omenjati. Radi odno-šajev na Hrvaškem se nam vendar vredno dozdeva, da tukaj podamo kratek opis iz nezaplenjenih hrvaških časopisov in po iz-crpku tržaške «Edinosti»: «Že v Belovaru priredili so dijakom sijajen banket, a na kolodvoru spremljala jih je velika množica — ves Belovar. Dične hčere naroda hrvaškega odičile so jih cvetjem. Cel kilometer daleč postavilo se je ljudstvo ob železniški progi, da pozdravi še enkrat — zločince. V Križevcih je bila oborožena sila na peronu, a vendar je prišlo do ovacij vozečim se dijakom. Istotako v Vrbovcu. V Zagrebu pa je prišlo do impozantne manifestacije: okolo kolodvora se je zbralo na tisoče in tisočo ljudij. Neopisni so bili prizori, ko so se dijaki, po 125 dneh, zopet vrgli v naročje materi, očetu, sestri, prijateljem — komu ne bi solzilo oko?! Ogromna množica je pozdravljala dospele dijake: «Živeli mučeniki!" Bili so to prizori, ki morajo ganiti človeka do srca, ko je drugi sin po dolgem presledku pritiskal goreči poljub na lice ljubljene matere. Neka mati je od samega veselja dvig- nihi svojege sina, ter ga, v jednomer polju-bovaje nesla s perona na drugo stran kolodvora. Vse občinstvo je bilo kakor očarano po tern prizoru. In pa potem, ko je liki vihar zagrmelo iz množice: »Živela Hrvatska*! «Abzug Madjari!», »Pereat.............!» Iz manifestacije za dijake izcimila se je im-poznatna demonstracija — ne treba praviti proti komu. Ko se je množica vlila v mesto, prišlo je do burnih demonstracij tudi po zagrebških ulicah. Redarstvo je seveda vršilo svojo dolžnost, zaprtih je bilo več oseb, katere so bile obsojene redarstvenim potom". — V povzdigo naravnih krasot plitviških jezer, izide v Zagrebu precej velika knjiga, v kateri bodo opisana jezera. Knjiga bo na prodaj tudi v inozemstvu. Naročbe sprejemajo se pa v Zagrebu na Griču št. 2. v sedežu društva. —• V razkazku stroškov središčne vlade v Budimpešti je čitati, da so bili proračunjeni Stroški avtonomne uprave hrvaške (notranji posli, šolstvo in sodstvo) na gld. 9.139.467 1. 1895., gld. 8,848.520 1. 1894., gld. 7,563.103 I. 1893. Resnično pa je bilo izplačano gld. 7.843.640 1. 1895., gld.'?,159.702 I. 1894. gld. 7,106.947 I. 1893. Češka. — V zasedanju deželnega zbora češkega ni bilo doseženo nikako zbližanje mej strankami, pač pa položenje je postalo še ostreje mej Nemci in češkimi poslanci. Ako bi Nemcem ne pomagali plemiči, ne bi imeli niti jednega deželnega odbornika. V zadnji seji 14. pr. m. so bile volitve v deželni odbor. Veleposestniki so izvolili svoja dva moža, kmečke občine dva mladočeška poslanca, mestna skupina tudi dva Mladočeha, a le s pomočjo plemstva sta bila izvoljena iz celega zbora dva Nemca. V kolikor se niso zbližali Nemci in Mladočehi, v toliko se je pokazala na površju jedna točka v sporazumljenju češkega plemstva z Mladočehi. Mladi knez Schwarzenberg je imel namreč govor, v katerem je poudarjal, da ima v svojem programu državno pravo češko tudi plemstvo in da si želi ono, videti avstrijskega cesarja kronanega s krono kraljestva češkega, kajti še-le potem bi se moglo doseči splošno spo-razumljenje. Ta patrijotični govor iz krogov češkega plemstva je našel odziv pri češkem narodu, kateri je pozdravil to izjavo kot znamenje boljše prihodnosti češkega kraljestva. — Adresni odbor, iz katerega so bili izstopili nemški poslanci — ni sprejel po mla-deških poslancih predlagano adreso na cesarja, nego predlog kneza Schvvarzenberga, kateri določa nekatera načela za deželno-zborsko delovanje. Za ta predlog so glasovali todi mladočeški poslanci. — Grof G ou d e liho v e je imenovan konečno za češkega namestnika ; podal je že slovesno obljubo v roke cesarjeve. — Delavci v Pragi so priredili pod milim nebom shod, kateri je pro-testoval proti Badenijevi volilni preosnovi. Shoda se je udeležilo nad 8000 oseb. Pri povratku so delavci metali na redarje kamne. Redarji so izgrednike razgnali z orožjem. Šest razgralcev so zaprli. — Minoli leden so slavnostno praznovali petdesetletnico češkega pesnika Svatopluka Čeha, kateri deluje duševno že 25 let na književnem polju češkem, kateremu je posvetil vse svoje dušne in umne sposobnosti ter lastno svojo službo. Mož je zelo skromen. Ne mara sprejeti nikake časti ne naslovov. Celo državnozborsko poslanstvo je odklonil, ko je bil že izvoljen lanskega leta. Njegove pesmi „Pisnč otroka" (Pesmi sužnja) so zbudile veliko zanimanje na splošnem književnem polju slovanskem. Te pesmi prinese v prevodu naša ,Slovanska knjižnica" >n tedaj tudi obširen njegov životopis. — Slovaška. — Naši ubogi bratje Slo-venci (Slovaki) na Ogerskem izpostavljeni so 'sem madjarskim okrutnostim kolikor v nravstvenem toliko v gmotnem oziru. Ne ZiM°®tUie to’ da 80 j'm zaplenili Madjarji »•Matico" z vsem premoženjem, da ovirajo vsak prosvetni napredek ter da jih zatirajo jja Političnem polju, marveč ni dneva, da J| ne bili deležni madjarske narodne nestrp-1'nsti. Pred kndiurn so zopet zaplenili na P°šu pošiljatev čeških knjig, katere je imel “Prejeti neki slovaški rodoljub. Te dni pa ^ pričeli strogo preiskavo radi doneskov v rkveno-narodno svrho, katere je sprejelo edništvo „Narodnich Novin" slovaških v 1 Turčanskem sv. Martinu. Koliko rečij se pa zgodi v zatiranje Slovakov, o katerih širša javnost ne izve ? Šlezija Slovanski poslanci so v zadnjem zasedanju deželnega zbora zahtevali, naj se razveljavi neki ukaz deželnega šolskega sveta iz 1873. leta glede pouka nemščine v Šleziji. Po tem ukazu so v Šleziji urejene šole tako, kakor na Koroškem. Še tiste šole, o katerih se trdi, da so slovanske, so v resnici bolj nemške nego slovanske. Slovaščina se le v toliko rabi, kolikor je potrebno, da se more v nemščini napredovati. Večina je seveda odklonila zahtevanje slovanskih poslancev. Vlada je pa odredila poizvedovanja glede nemškega pouka na šlezkih šolah in to daje upanje, da se dotični ukaz naposled le razveljavi. — Deželnim predsednikom na mesto grofa Coudenhove-a, imenovanega namestnikom češkim, je imenovan grof Clary-Aldringen, ki je služboval sedaj pri deželni vladi v Celovcu. Ogerski Srbi. — 22. pr. m. so proslavili ogerski in hrvaški Srbi 70-letnico svojega vodje dra. Svetozara Miletiča, kateri je prvi vzdignil zastavo srbskih pravic na Ogerskem, zbudil zavest Srbov ter razgrel njih narodni ponos, posvetivši se delovanju pri narodnem preporodu, kjer je pogoltnil marsikatero grenčico.in tudi trpel nravstveno in gmotno. Bil je preganjan in obsojen v zapor radi veleizdaje. Njegova delavnost — piše „Obzor" — ni donesla sadu. Tega so krivi v prvi vrsti sami Srbi, ker so razdeljeni na toliko strank in strančic na svojo škodo in propad ter v korist — tretjemu (svojim sovražnikom Madjarjem). Bosna - Hercegovina. — Kmalu se bodo vršile občinske volitve v Sarajevu. Doslej je štel mestni zastop 24 članov: 12 mohamedancev, 6 pravoslavnih, 3 katoliške in 3 Žide. Tako so razdelili mandate po ljudskem štetju 1. 1879., ko je bilo od 22.000 prebivalcev 15.000 mohamedancev, 4000 pravoslavnih, 3000 katolikov in 3000 Židov. Ker je število prebivalcev poskočilo na 37.000, to je 17.000 mohamedancev, 10.000 katolikov, 6000 pravoslavnih in 4000 Židov, pričakujejo, da bodo zastopane v mestnem starešinstvu številu razmerno vse verske stranke, kakor je že to v drugih bosenskih krajih. — „Istočno blago" je naslov knjigi, katero je napisal sarajevski župan Mehmed beg Kapetanovič in izdala tiskarna Špindler i Loschner v Sarajevu. Cena 2 gld. V isti knjigi so zbrani najlepši reki in prislovice vshodnjih piscev in pesnikov, filozofov in učenjakov turških, arabskih in perzijskih, katere je prevedel beg Kapetanovič na hrvaški. — Pred časom so zaprli v Hercegovini nekoliko pravoslavnih kaludje-rov (neka vrsta frančiškanov), ker so ponaredili oporoko pok. trebinjskega župana Ce-roviča na svojo korist. Kmalu bo konečna razprava, katera obeta biti velezanimiva. Srbija. — Ruski žid in bivši agent pok. Stambulova Jacobsohn, kateri je svojčas ukradel razne politične spise v Rusiji, in je potem prodal Stambulovu, je bil zatvorjen v Belgradu na zahtevo ruskega poslanika. Srbska vlada ga izroči Rusiji kot navadnega tatu. — „Belgrajske novine" so prinesle pritožbe vpokojenih srbskih uradnikov, da še niso dobili izplačano vpokojnino za november in december. — Belgrajski Časopis „Odjek" poroča, da je srbski finančni minister naprosil posojilo pri belgrajski banki v znesku 500.000 dinarjev (kron) za upravno potrebo. Banka je odbila prošnjo. Ali nima srbska država toliko kredita pri domači banki, ali pa banka ni imela toliko denarja na razpolago ? ! — Skupščina je zaključena. — Uradni list je prinesel izkaz o državnih dohodkih, kateri so zastavljeni pri zunanjih upnikih. Meseca januarja je bilo teh 1,523.430 frankov. Nasproti mesecu decembru in novembru so se znižali dohodki uprav za 1 milijon frankov. Bolgarija. — To, kar se je prerokovalo dolgo časa, je že uresničeno proti vsakemu pričakovanju : Sin kneza Ferdinanda, Boris, je prestopil v pravoslavje 14. pr. m. v navzočnosti raznih dostojanstvenikov in zastopnikov nekaterih velevlastij. Ruski car se je dal zastopati kot kum po generalu Goleničevu-Kutuzovu. S tem korakom kneza Ferdinanda je končan drugi čin pričete poli-tiške komedije. Kot tretji jo konečno polr-jenje velevlastij, in kot zadnji — kateri neki bo ? — Katoliški nadškof v Plovdivu, Men ini (rojen Zadrčan) je izdal pastirski list, v katerem obsoja prestop in priporoča vernikom, naj prosijo Boga, da oprosti greh knezu na onem svetu, ker mu ga ni mogoče oprostiti na tem. — Sofijski bankir Georgev je daroval 800.000 frankov za ustanovitev bolgarskega vseučilišča. — Iz Plovdiva poročajo, da so tam zaprli več oseb, katere so bile v zvezi z mladoturškimi pristaši, ki so pripravljali zaroto proti sultanu. — Bolgarsko mi-nisterstvo se je spremenilo v toliko, ker so ustopili neki novi ministri, oziroma si zamenjali naloge. Busija. — Kronanje je določeno konečno na dan 26. maja. Kakor smo že poročali, pride v Moskvo tudi perzijski vladar Nasreddin s svojim sinom. Kakor poroča parižki „Figaro", pošlje ludi abisinski vladar svojega zastopnika h kronanju v osebi ras Makonnena. Ker prirede rusko narodno razstavo v Nižem Novgorodu o priliki kronanja, se bo vršil ondi tudi slovanski shod (kongres) v duhu onega zleta 1867. v Moskvi. Cehi so že priznanih svoje sodelovanje. V Nižjem Novgorodu se pripravljajo že, da sprejmo Čehe slavnostno uprav tako, kot so sprejeli oni Ruse leta 1891. v Pragi. — H kronanju ruskega carja pride baje tudi perzijski šah. — V ruski poljski so zaprli 8 dijakov in 40 kmetov radi političnih rečij. — V Petrogradu je umrl ruski književnik in kritik Nikolaj Nikolajevič Strahov. Razgled po svetu. f Nadvojvoda Albert Salvator je umrl 27. pr. m. v Bolcanu na Tirolskem. — Rojen je bil 22. nov. 1871. v Stari Boleslavi kot sin nadv. Karla Salvatorja, umrlega 18. jan. 1892., in Marije Immakulate Klementine. Njegov brat Franc Salvator je mož Marije Valerije, naj-mlajše hčere cesarjeve. Služil je kakor rit-majster pri 11. huzarskem polku. Lani je šel na dunajsko visoko vojno šolo, toda bolezen ga je prisilila, da je moral opustiti nauke. Iskal je zdravja na jugu in potem v Bolcanu, toda niti milo obnebje ni moglo več ustaviti napredujoče bolezni. Blag mu bodi spomin! \ Avstrija. — Nepotrjuje se vest, da na-meruje vlada razpustiti državni zbor precej po sprejetem načrtu o novi volilni pravici. — Nemški poslanci so glasovali proti postavki o celjskem gimnaziju, katera je bila sprejeta z večino 33 glasov. — Njegovo Veličanstvo cesar je dospel 24. pr. m. na rt sv. Martina, kjer se je sešel s cesarico. — 23. pret. m. se je vršilo na Dunaju 15 delavskih shodov, na katerih so protestovali proti Badenijevi volilni preosnovi. — U p ravno sodišče je odbilo utok dr. Luegerja proti odloku vlade, s katerim je bil razpuščen dunajski mestni zastop. — Odsek za pretres volilne preosnove je izvolil načelnikom grofa Kuenburga. — V Brnu je bil tudi shod delavcev proti Badenijevi volilni preosnovi, razpustil ga je vladni zastopnik. Delavci so de-monstrovali po ulicah in upili „Doli z vlado !“ „Živela splošna volilna pravica" itd. — 27. pr. m. so pričele dunajske občinske volitve v tretjem razredu. Boj je bil srdit. Kakor je bilo pričakovati, zmagali so amtisemitje z ogromno večino na vsej črti, namreč dobili so vseh 46 mandatov. Zmagali so tudi v I, in H. okraju z izdatno večino, dasi so upali liberalci na gotovo zmago. Goriški Slovenci čestitamo antisemitom na tej zmagi! V drugem razredu je bila učeraj volitev. — Hrvatsko-slovenski klub izvolil si je načelnikom dr. Bulata namesto umrlega dr. Klaića. Zajedno se je s posebnim povdar-janjem sedanjega razmerja k drugim slovan- skiin klubom sklenilo, naznaniti klubu katoliške ljudske stranke da hoće hrvatsko-slo-venski klub gojiti s klubom katoliške ljudske stranke isto prijateljsko razmerje kakor s konservativnim klubom. Klub seje na to posvetoval o vprašanju volilne reforme za Dalmacijo in je sklenil, naj dr. Ferjančič permanentnemu odseku za civilnopravni red predloži načrt glede uredbe jezikovnega vprašanja. Državni zbor. — V prvi letošnji seji 15. pr. m. je ministerski predsednik Badeni predstavil zbornici železniškega ministra Gut-tenberga in ministra za Gališko dra. Rittnerja. Splošno zanimanje je nastalo, ko je grof Badeni naznanil, da predlaga zbornici načrt volilni preosnovi, kateri smo prinesli v zadnji „Soči“. Ko je predsednik C hi urn e c ky naznanil, da pride prvo branje vladnega načrta na dnevni red jedne prihodnjih sej, so poslanci Kuenburg, Engel, Dey m, Z a-leski, S t e i n w e n d e r in D i p a u 1 i skupno stavili nujni predlog, naj se carinska in trgovinska pogodba z Ogersko pravočasno odpove. Poslanci Kuenburg, Engel in Deym so nujnost na kratko utemeljevali, na kar se je, ker jej trgovinski minister ni nasprotoval, vsprejela soglasno. Prestopilo se je potem k posvetovanju o proračunu naučnoga ministerstva. Po govorih nekaterih poslancev je bila razprava pretrgana radi dveh nujnih predlogov in sicer radi predloga dr. Krausa, ki se je nanašal na polbankerotno zavarovalnico „Austria" ter dr. Kaizla in tovarišev, v katerem se zahteva, naj vlada opraviči ustanovitev železniškega ministerstva naredbenim potem, ko to nasprotuje določbi čl. 11. drž. osn. zak. z dne 2L decembra 1867., na kar je bila zaključena seja.— V drugi seji 17. pr. m. je predložil Badeni poziv ogerske vlade k millenijski slavnosti v Budimpešto. — Novoimenovani minister za Galicijo, Ritt-n e r, je odložil čast člana državnega sodišča. — Razpravljal se je predlog posl. Krausa radi društva „Austria"; predlogu je bila priznana nujnost in je bil deloma sprejet. O dr. Kaizlovem predlogu radi ustanove železniškega ministerstva unela se je živahna razprava. Minister Badeni je dokazoval, da je ustanova novega ministerstva prerogativ krone ter utemeljena v zakonih in v dosedanji praksi. Slednjič je bila nujnost odklonjena. Pri proračunu naučnega ministerstva je govoril dr. Gregorec v imenu hrvaško-slovenskega kluba, potem nemški narodnjak Hofman-Wellen h off in S w o b o d a. Zadnji je zahteval, naj se odpravi pouk grščine iz srednjih šol. — V tretji seji dne 20. pr. m. se je prečital vladni dopis glede na izvolitev odposlanstva za novo pogodbo z Ogersko. Prešlo se je k prvemu čitanju novega volilnega načrta. Mladočeh Brzo rad izjavlja, da njegova stranka ostane pri zahtevi, naj se uvede splošna in enaka . volilna pravica. Grof F a 1 k e n h a j n je izjavil v imenu konservativcev, Jedrzejovic v imenu Poljakov in grof Kuenburg v imenu nemške levice, da bodo glasovale njih stranke, naj se izroči načrt posebnemu odseku. Nekateri drugi poslanci so se izjavili deloma za splošno volilno pravico in deloma tudi za zadružno-obrtnijsko volilno pravico. Dr. Lue-ger je ugovarjal Falkenhaynovim razlogom, katere je navajal v svojem govoru za to, da se izroči načrt posebnemu odseku v pretres, ter rekel: ako bi Bog hodil po zemlji ter bi bil izvoljen poslancem, gotovo ne bi vstopil v Ilohemvartov klub. Predsednik je pozval na red dr. Luegerja. Novi zakonski načrt o uradniški pokojnini, kateri je bil predložen v tej seji, določa, da dobe uradniki pokojnino po 10 letih stalne službe v znesku 40% njih plače zadnjih let; za vsako daljno leto 2°/0 več. Udovam državnih uradnikov je določeno najmanj 400 gld., udovam drž. slug pa tretjina njih plače, najmanj pa 200 gld. Povrhu tega dobe udove državnih uradnikov tudi podporo za odgojo svojih otrok do 24. leta, a otroci umrlih starišev iz uradniških krogov pa odgovarjajočo pokojnino. Odpuščeni uradniki, radi kazni, ako niso imeli 10 let službe, dobe odpravnino, isto tako udove in otroci onih uradnikov, kateri niso imeli 10 let službe itd. — V četrti seji 22. pr. m. se je nadaljevala razprava o volilnem načrtu. Prvi I je govoril posl. dr. L a gin ja v imenu svo-' jih somišljenikov ter izjavil, da bo glasoval, naj se izroči načrt posebnemu odseku. Zagovarjal je razdelitev Istre v dva volilna razreda, da bodo enako zastopane obe narodnosti. Da se izroči načrt odseku, so govorili še poslanci Barvinski, Pernerstorfer in Dubsky, na kar je bila razprava zaključena, a načrt odločen odseku za volilno preosnovo. — Pri razpravi proračuna naučnega ministerstva je govoril minister Gautsch odbijaje napade opozicije. Izjavlja, da se delajo priprave za opustitev pouka v grščini. Stori se potrebno tudi, da se pomnoži število učiteljev. — V peti seji 24. pr. m. je bila končana razprava o poglavju „osrednja uprava" naučnega ministerstva. Grof Ladebur je odgovoril na neko interpelacijo posl. Pernerstorfera. Grof Kuenburg in dr. Beer s tovariši so interpelo-vali vlado radi nemških mestnih šol v Pragi. Govorili so poslanci Adam e k, Kozlovski in D omel. Pri poglavju „bogočastje" je govoril dr. Kronavetter in grajal, da morajo tudi nekatoliki doprinašati za bogočastne namene katolikov. Država plačuje zgube moravskega verskega zaklada ukljub temu, da ima olomuški nadškof 300.000 gld. letnih dohodkov. Škofu je dovolj letnih 12.000, a nadškofu 18.000 gld. Opat T r e u i n f e 1 s je govoril o kongrui duhovnikov. Gautsch je odgovarjal Kronavetteru in naznanil, da predloži vlada zajedno z načrtom o uravnavi uradniških plač tudi zakonski načrt o kongrui. Govoril je še posl. dr. S c h e i c h e r. Bilo je sprejeto poglavje „bogočastje" in vladna predloga o uredbi plač uradnikov na vseučiliščih in pri licealnih knjižnicah. — V šesti seji 25. pr. m. nadaljevala se je razprava o proračunu naučnega ministerstva. Govoril je posl. Blažek; minister Gautsch mu je odgovoril. Izjavil se je naklonjenim za preosnovo češkega vseučilišča v Pragi, ne pa za ustanovo drugega češkega vseučilišča. Glede ustanove slovenske- stolice na vseučilišču vGradcu se vršijo dogovori. Kmalu bode baje imenovana vposobljena moč za slovenščino. Poslanec Čampi zahteva ustanovo italijanskega vseučilišča v Trstu. Poslanca Burgstaller in Stalitz sla predložila v istem smislu resolucijo. Bilo je sprejeto na to poglavje više šolstvo z raznimi dodatki in resolucijami vred. — V odseku za volilno reformo je Klun obširno zavračal neosnovane trditve Mengerjeve. da so po vladnem načrtu slovenske dežele na boljšem nego Šlezija. B a-d e n i je zahteval, da se posvetovanja čim prej doženo. Dipauli je obnovil svoj predlog glede varstva pravice petakarjev. — Davčni odsek je znižal glavno svoto zemljiškega davka za 11/2 milijon gld. Poljski predlog, naj se zniža za 2V2 milijona goldinarjev, je propadel, ker so se mu poljski poslanci sami izneverili. — Železniški odsek je volil poseben odsek šestih članov, kateremu je naloga, študirati vprašanje o drugi železniški zvezi s Trstom. Ogerska. — V zbornici je govoril posl. Košut o zvezi z Avstrijo. Poslanec Hen-t a 11 er mu je upadel pri tej priliki v besedo z vsklikom, da so Avstrijci „lopovi in ne zavezniki". Ta vsklik je slišal le brzo-pisec in ga zabeležil. Ker ga niso slišali drugi poslanci, je bil vprašan Hentaller, ako je resnično izustil gornje besede. On je to potrdil. Ker je predsednik izbrisal te besede iz brzopisnega zapisnika, namenil je užaljeni poslanec interpelovati predsedništvo radi tega, ker on obstane pri svojem vskliku. Doslej pa še ni interpeloval. — Svetega Očeta bo zastopal na millenijski razstavi knez-pri-mat Vasary, ker bo Agliardi imenovan kardinalom. Tako poroča „Pester Lloyd“. Na millenijski razstavi bode izpostavljena tudi krona kralja Štefana. — Zbornica magnatov je sprejela predlog ministerskega predsednika glede odpošiljatve kvotnega odposlanstva za pogodbo z Avslrijo. Člani odposlanslva so izvoljeni. — Budimpeštanski porotniki so obsodili na 2 leti ječe bivšega vodjo pomožnih uradov pri finančnem ministerslvu, ker je poneveril 7000 gld. — O znani Pulszkyjevi reči teče preiskava in dokler ne konča, ni možno znati, ako sploh pride resnica na dan. Ostale države.—Italija ima zelo hudo stališče v Afriki. Vojskovodje zahtevajo pomot. Vlada jim pošlje 100.000 mož, da jih reši iz zadrege. Ukljub temu pišejo, da ne zmaga italijanska vojska, ker so šoanci dobro organizovani. — Nemški cesar je spustil zopet govorček o priliki prisege uvojačencev v Wilhelmshavenu ter jim polagal na srce slavo nemške domovine. — V Franciji mora priti do ministerske krize. Senat in zbornica ste si nasprotni glede novega ministerstva. Senat je izrekel ministerslvu dvakrat grajo, zbornica poslancev pa večkrat zaupnico. Ministerstvo uboga zbornico. Pričakuje se odločna beseda predsednika Fau-reu. — V Selinu na otoku Kreti je prišlo do poboja mej kristjani in Turki. Ubitih je 12 kristjanov. — V Johannesburgu v Transvalu se je razpraskalo 7 vagonov dinamita. Razpok je uzročil grozno nesrečo. Razrušil več sto poslopij, usmrtil mnogo oseb. Bolnišnice so napolnjene z bolniki. 3000 oseb je brez strehe. Pomožni odbor seje ustanovil in nabral že čez 100.000 funtov šterli-nov. — O ustaji v Kubi še ni konec poročilom. * Finančno stanje Italije je sila žalostno. K slabemu gospodarstvu pridružili so se še nepotrebni izdatki za vojno proti Abe-sincem. Kurz ital. rente je te dni že padel na 78% in gotovo pade še niže, če tudi se ital. papirji obrestujejo mnogo bolje, nego oni drugih večih držav. Da gre Italiji finančno prav slabo, priča najbolje nedeljski gospodarski pregled „Neue Freie Presse", ki je sicer jako prijazna nasproti vsem državam, kjer gospodujejo židje. Ta veleuplivni list pravi namreč, da je nekdo v Evropi jako bolan in ta da je Italija. Vojaki v Afriki prelivajo brezuspešno svojo kri. Nikdar še ni bilo take nespametne vojne, ki požira menda vsaki dan jeden milijon lir. Od kod naj Italija vzame denarja. Novih davkov že izsesanemu ljudstvu ne morejo več naložiti, posojilo pa bo moči skleniti le pod najtršimi pogoji. Italija se nahaja v jako resni nevarnosti in politiška kakor gospodarska katastrofa se odkloni le še, ako se koj sklene mir. Kaj ne pomeni to že nekako napoved splošnega poloma v Italiji V In s tako državo je naša zvezana ter ima še ostati. O joj, o joj! Raznoterosti. * Zavarovalnice proti tatvini. — Nedavno se je neki konsorcij obrnil do trgovskega ministerstva, da bi se mu dovolilo osnovati zavarovalnico proti tatvini. Zavarovalo bi samo proti tatvini iz zaklenenih prostorov. V Angliji imajo že dve taki zavarovalnici, ki pa nič posebno dobro ne uspevate. Tudi v Hamburgu in Berolinu že imajo take zavarovalnice. * Židovski učitelji izključeni iz bcroliuskih šol. — Pruski učni minister Bosce je izdal neki ukaz, da naj se na be-rolinskiii šolah nastavlja le toliko židovskih učiteljev, kolikor jih je treba za učenje ve-ronauka. Sploh naj se gleda, da se bode nastavilo kolikor je mogoče malo židovskih učiteljev. * Najstarša sedaj sc nahajajoča lokomotiva se imenuje „Arabian št. 1“ in je sedaj 02 let stara. „Arabian št. 1 “ je peljala prvi vlak v zjedinjenih državah 1834. leta. Pred dvanajstimi leti so jo morali prvič popraviti. Od tedaj zopet vozi na progi Balti' more—Ohio. Odkar vozi ta lokomotiva, ni §e nikoli skočila s tiru. * Na severnem tečaji. Norvežan Nansen je 1893. I. priredil ekspedicijo na severni tečaj. Mislilo se jo že, da so on in njegovi hrabi spremljevalci končali tam mej večjim ledom svoje življenje. Te dni pa se je razširila vest, da se Nansen vrača. Vest je prišla iz Kolymska v Sibiriji, prvi postaji, pri kateri se je Nansen mogel ustaviti. V Norveški je vsled tega zavladalo veliko veselje. Kakor znano, se je že večkrat naredil poskus, pn i na severni tečaj, a doslej se to še nikomur ni posrečilo, ali se je Nansenu, se šele izkaže. L. 1872. sta avstrijska častnika \Vey-precht in Payer z ladjo „legetthofi polo'a na Travniku ^ ^ iporoča svoj fotografi^ni <► ^ ■ vod zavednim Slovencem na Goriškem. a. ......... a. 4 Karol Brašček ^ priporoča pekarijo v Biva Corno 4 <► in podružno prodajalnico kruha v Semeniški ulici 2. $>- •«««ee*a*c««c«c Svečar J. Kopač v Gorici . Solkanska ulica 9 t priporoča pristne čebelno-voščen e sveče S ► kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. • ’ Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga Z kadil za cerkve po gld. l-20, 1 gld., ter 50 kr. kg. • Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. • • Trgovec z vinom Ant. Pečenko X »* f r. lili/.«, .v. Q Vrtna ulica šiv. 8. v sodčkih od 56 litrov naprej i • priporoča • pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, • 2 briskih in istrskih vinogradov. Gene zmerne, S • postrežba točna. S Za pristnost vina jamči. —t®«® S •••caaeaaeaaaccaaaacacasaaaa*««* Anton Kuštrin a t ▼ v Gosposki ulici šiv. 23 V • ^ priporoV-a ^ priporoma ^ y A svojo trgovino raznih jedilnih A • potrebščin.; Postrežba točna. T ^ -oa 9©-<*-e«>oa vs>-a-«k-o-«>-a Gostilničar Ivan Reja ^ priporoča svojo gostilno „pri golobu" za vojašnico štv. 7. Vino belo in črno prve vrste. Kuhinja dobra. Cene zmerne. I a Usnjar Franc Bensa y ▼ v Ozki ulici 8 A A priporoča vsakovrstno usnje, V a podplate, kopita, orodje in druge a potrebščine za čevljarje. 2 Anton Koren ^ $ Tovarna piva Fr. VVafiek j ^ Gosposka blica 4 (J j* na Goriščeku ^ X blago^rež^hr^kladti^šipe^tM^prlirravlja^ladrje! | | PIP 10(53 SVOjO Z3lOyO gOliŠkega piV3. | lit*#*#!**!**#*#****##**#* * Andrej Čermelj ♦ na Kornu priporoča svojo zalogo razno-vrstnega jedilnega blaga. — *' Postrežba vestna. j* **#*#.##*******©***## * Klobučar Anton Eon * I* v Semeniški ulici ^ J priporoča svojo bogato zalogo ^ ♦> klobukov in kap ter gostilnico ;t> ^ preskrbljeno z izboru, vini. 3' Andrej Jakil 3 3 Tovarnar kož v Rupi 3 « p. Miren. J* ♦' Prodajalnica na Kornu v Gorici, /j * ♦******♦********■*#'♦*)« ^ Papirnica Antona Jcrctiča f $ v Semeniški ulici iu za veliko vojašnico ^ J priporoča vse izdelke, ki spadajo v š o 1 s k o in L ,Ž pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- f 9I nike, papir, knjižice itd. s« Sannig & Dekleva 3| glavna zaloga koles „Svvift" v ulici Fran Josipa |č št. 4. - Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev 5-^ itd, v nunski utici št. 16. Popravljalni«* koles f 3| in izdelota'nica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. K JO S. V I N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smiehov, Vinohradskd utica št- 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, ZRAČNE TLAČILKE (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za steklenice, zamašilkc in kaprovalke steklenic, tlačilko, parni ventili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega. ' _ Ceniki na zahtevo brezplačno.