Francek in Tonček. Spisal A.S. ^¦J^; "^rancek in Tonček sta bila soseda m prav dobra prijatelja. Xi ii^M'/i'/J b''° dneva, da bi se ne sešla. Mati mu ni tega nikdar bpanila, ¦jt ''"'vi saJ Je vedela, da je Toček dober deček. Nekega dne ga je pa ^M:::*tf,v vecino želis k njemu?« — »O, mama, Vi ne veste, kako prijetno je pri njem. Vsak dan mi pove kaj novega, kar je bral v knjigi, ki mu jo je prinesel letos sv. Miklavž«, odgovori Francek. >No, če je pa tako, potem pa le pojdi tudi danes k njenlu. Ko prideš domov, mi boš pa povedal, kar boš slišal pri Tončku<, je rekla mati. — Hitro je stekel Tonček v sosednjo hišo. Ko stopi v sobo, lepo pozdravi vse navzoče, potem pa stopt vcselo k Tončku, ki ga je že težko pričakoval. »Danes boš videl, kaj bom naredil«, rcče Tonček Francku. »Ravno sedaj sem bral nekaj posebnega v tej lepi knjigi. Oče in mati, tudi vidva morata glerlati<, ju povabi Tonček. >.\'o, saj bova. Le hitro pokaži, kar znaš«, odgovori oče in sedc za mizo. Tonček pa stopi k omari in vzame iz nje kozarec, košček papirja. svinčnik, šivanko, zamašek in i^karje. »No, radoveden sem, kaj boš napravil z vso to ropotijo«, poreče očc ter gieda radovedno Tončka. Ta pa je bil tih in zamišljen v svoje delo. Vzel je namreč papir in si nanj narisal tak-le križec ter ga s škarjami izrezal. Pl V sredi pa je s tanko obrezanim svinčnikom vtisni! i_________'- '--------------1 luknjico, a papirja ni predrl. Potem pa jc vtaknil--------------1 I šivanko v z.amažek, tako da je stala !epo pokonci. I—l Xa konec šivanke pa jc obesil izrezani križec, da je vodoravno plaval na nji. Nato pa je povcznil črez vse to kozarec, ki ga je prej dobro obrisal s suho cunjo. Sedaj pa pogleda Tonček veselo radovedne gle- ^^_^_^ | dalce in reče: »Ta križec lahko obrnem, kamor hočem, ne h da bi dvignil kozarec ali sc križca količkaj dotakniU. I Vsi so odkimavali ter dejali, da je to nemogoče. A glejte, ^s^ f kaj je sedaj storil Tonček! Vzel je iz žepa robec in pričel je -^ 1 drgniti ob eni strant kozarca. Kakor hitro je to storil, se jc obmil križec proti obdrgnjenemu mestu. Drgnil je potem na [ | drugih mestih, in proti vsakemu takemu mestu se je križec obrnil. ln ko je prav močno drgnil, se je pa začel križec kar sukati na igli. To jc bilo veselje! Niso se mogli dosti nagledati te čudne prikazni. -* 10 ^. . ".' ¦. " -j, Oče, ki je pa bral vse to že prej in se le nalaŠČ naredil nevednega, je sedaj vpra^al: >Xo, Tonček, kaj misliš, zakaj pa se je ta križec ravnal po tvojem povelju in se obračal, kamor si hotel?< »Ne vem. Tega ne pove knjižica. Rečeno je le, kako in kaj naj se stori in kakšen bo učinek, drugega nič*, odgovori TonČek. »Xo, povedal vam bom pa jaz«, reče oče in nadaljuje: »Ako drgnemo steklo, postane e"1ektrično» in sicer stekleno (pozitivno) električno. Kot tako pa privlači papirnati križec. Ker pa je stelclo slab prevodnik elek-trike, ostane kozarec električen le na onem mestu, na katerem ga drgnemo. Radi tega pa tudi privlači križec vselej Ie na ono mesto, kjer si drgnil kozarec. Poleg pozitivne elektrike imamo pa tudi smolno (negativnoi elek-triko, katera so je bita zbudila v križcu na onem koncu, kateri se je pri-bližal obdrgnjenemu mestu kozarca. Ka nasprotnem koncu križca pa je bila naseljena elektrika istega imena, t. j. pozitivna. Torej obenem tudi vidimo, da električno telo Itu kozarec) privlači raznoimensko elektrtko, išto-imensko pa odbija.< Veselega srca je priSel Tonček domov k svoji mamici in ji vse to natančno opisal, kar je videl pri Tončku. Mati jc bila pa zadovoljna, da ima Francek tako pridnega in dobrega prijatelja. Dragi Čitateljčki, sedaj pa hitro škarje v roke ter napravite ravno tako, kakor je napravil naš Tonček! Prav gotovo se vam vse dobro posreči. — Tonček vam obljublja, da vam bo še večkrat kaj pokazal.