KLUB SAMOUPRAVLJALCEVV CENTRU
Posveti o vsakdanjem delu
Klube samoupravljalcev so začeli y Sloveniji ustanavljati po letu 1975 in v treh letih jih je bilo že 38. Žal pa njihovo delo večinoma ni bilo zadovoljivo. Nekateri klubi so bili neaktivni, na splošno pa niso postali tista tribuna vseh delovnih Ijudi, kjer naj bi se sreče-vali tako občani iz krajevnih skupnosti kot člani delavskih svetov /n de/avske kontrole in delegati v samoupravnih interesnih skup-nostih, da bi tam izmenjavali mnenja in izkušnje ter tako nabirali novo znanje, ki je vsakemu samoupravljalcu še kako potrebno.
Zato jeTepubliški svet Zveze sindi-katov Slovenije pred tremi leti skli-cal posvet o družbeni vlogi, organizi-ranosti in metodah dela klubov sa-moupravljalcev, na katerem so pre-tresli dejansko stanje in (ker je bil posvet tudi del predkongresne aktiv-nosti) predlagali 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, da sprejme klu-be samoupravljalcev za eno od oblik in metod dela občinskih sindikalnih svetov. S tem so bdpravili eno od temeljnih ovir pri delovanju klubov, namreč samofinanciranje (klubi so za svojo dejavnost od članov pri de-lovnih organizacijah pobirali nekakš-no glavarino.)
V občini Ljubljana Center je bil klub samoupravljalcev ustanovljen l. 1976, žal pa, kot mnogi drugi, ni zaži-vel zaradi neprimerno urejenega zbi-rania sredstev. Zdaj jih zagotavlja ob-činski sindikalni svet skupaj z delav-sko univerzo. Klub ima svojo skup-
ščino s šestdesetimi člani ter izvršni odbor s 13 člani, ki se mesečno sesta-jajo, ocenjujejo delo ter pripravljajo izvedbo operativnih načrtov. V juni-ju pripravljajo sejo skupščine kluba-Klub vodi oziroma mu pomaga kot mentor Zmaga Obštetar, sekretarka v Občinskem svetu Zveze sindikatov Ljubljana Center. Dejavnost kluba je usmerjena predvsem v organizacijo okroglih miz, posvetov oziroma po-dobnih oblik izmenjave izkušenj. Ta-ko so že imeli posvete o samoupravni delavski kontroli, o disciplinskih ko-misijah, o delu predsednikov delav-skih svetov in še marsikaj. V juniju pripravljajo še posvete inovatorjev in kulturnih animatorjev. Klub se in-tenzivno pripravlja tudi na III. kon-gres samoupravljalcev in zato bodo o konkretnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo delavci pri svojem družbe-nopolitičnem in samoupravnem de-lu, izpeljali okrogle mize o uresniče-
vanju delitve po delu, inventivni de-javnosti, stabilizacijskih prizadeva-njih ipd.
Klub že sedaj dobro sodeluje z de-lavsko univerzo in organizira preda-vanja za svoje člane, tega pa bi bilo potrebno še veliko več, ne samo za člane, ampak čim bolj množično, saj lahko le razgledana osebnost v pro cesu družbene reprodukcije deluje kot celovit nosilec svojih pravie in obveznosti ter odloča o rezultatih svojega dela. Zdaj je na raznih posve-tih o obveščanju, kjer do njih sploh pride, še vedno prevečkrat prisotna ugotovitev, da so gradiva za te ali one seje, v katerih sodelujejo tudi riepo-
sredni proizvajalci, praviloma pisana vse preveč strokovno in družboslov-no neizobraženemu proizvajalcu ne-razumljivo ter tako prevečkrat pojas-njujejo gradivo strokovni delavci v podjetju, ki običajno zaključijo z ugotovitvijo, da je neka odločitev že zdavnaj pretehtana, upravičena in zrela in je najbolje, če jo samouprav-no telo sprejme, čeprav je nekateri posamezniki ne razumejo povsem. Malo je posameznikov, ki bi imeli pogum reči, da česa ne razumejo in tako so odločitve neposrednih sa-moupravljalcev prepogosto zmani-pulirane in izsiljene, tudi v njihovo škodo in v korist tehnokratskih ele-mentov.
Klub samoupravljalcev pri občin-skem svetu ZSS Ljubljana Center še ni povsem zadovoljen s svojim de-lom, čeprav se lahko kar pohvali gle-de dejavnosti. V klubu menijo, da bi bil najboljši način dela učenje na praktičnih primerih. Recimo da v ne-ki delovni organizaciji žanjejo lepe uspehe inovatorji, drugje pa ta dejav-nost še ni zaživela, kot bi morala. Zato naj bi priredili posvet ali okro-glo mizo v tej organizaciji, da bi lah-ko izmenjali izkušnje in mnenja vseh zainteresiranih, kar bi imelo v končni fazi za posledico nadaljnjo rast proi-zvodnih sil, poglabljanje samouprav-ljanja in uveljavljanje demokratične-ga pluralizma.
Klub bi za svojo dejavnost potre-boval še nekaj materialnih pogojev, na primer knjižnico in klubske pro-store, kjer bi se lahko nenehno sesta-jali.
o. c.