Visoki obisk v NROL
/ / besedilo: Damijan Denac, foto: Dominik Bombek
Večinski delničar nekdanje Tovarne sladkorja v Ormožu je bila nizo-
zemska multinacionalka COSUN, ki je leta 2010 sprejela odločitev, da 
DOPPS-u podari Ormoške lagune, ki so jih imeli v lasti skupaj s tovarno. 
Zato je logično, da smo imeli veliko stikov z Nizozemci, ki se sicer odli-
kujejo z veliko naravovarstveno zavestjo in razgledanostjo. Na otvoritvi 
NROL septembra lani je bil denimo slavnostni govornik aktualni vele-
poslanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji g. Bart Twaalfhoven, ob pre-
vzemu lastništva pa prejšnji g. Jos Douma, ki je prav tako obiskal lagune. 
Pred nedavnim smo v lagunah gostili še enega visokega predstavnika 
Nizozemske. Lagune si je 13. junija 2018 s soprogo ogledal g. Wim van 
Gelder, dolgoletni guverner province »Zeeland«, danes pa aktivni pod-
pornik naravovarstvene fundacije za renaturacijo evropskih ekosistemov 
»www.freenature.nl«. Wim je ljubiteljski ornitolog in dober poznavalec 
ptic. Za ogled lagun si je vzel čas in nam v sproščenem pogovoru povedal 
marsikatero izkušnjo iz svojega bogatega življenja, ki nam bo prišla prav 
pri razvoju in vodenju rezervata v prihodnje. 
Obisk se je končal, kot se to spodobi, s spozna-
vanjem lokalne kulinarike v tradicionalnem 
gostišču Prosnik v Ormožu.
Na Ptujskem jezeru gnezdilo 
več kot tisoč parov ptic
/ / besedilo in foto: Tilen Basle
Ptujsko jezero je skozi vse leto eno najpomemb-
nejših mokrišč za ptice v državi. Velik porast 
kolonijskih gnezdilk smo zabeležili po letu 
2015, ko sta bila na jezeru zgrajena dva velika 
prodnata otoka. Letošnje leto je kolonija na 
Ptujskem jezeru štela 988 parov rečnih galebov 
(Chroicocephalus ridibundus), 26 parov črno -
glavih galebov (Larus melanocephalus) in 218 
parov navadnih čiger (Sterna hirundo). Takšnih 
števil nismo zabeležili še nikdar prej! Števila 
bi najverjetneje bila še nekoliko višja, če ne bi 
v mesecu aprilu iz še vedno neznanega vzroka 
poginilo približno 200 rečnih galebov . Uspešno 
upravljanje z otoki na Ptujskem jezeru bi bilo 
brez pomoči številnih prostovoljcev nemogoče. 
Danes si pri delu pomagamo tudi z mehanizacijo, vendar so kljub temu marljive roke prosto-
voljcev tiste, ki omogočijo izvedbo akcije. V letu 2017 se je akcije udeležilo 35 prostovoljcev, 
ki so v šestih urah z otokov odstranili vso zarast. S tem so v letu 2018 omogočili gnezdenje 
rekordnemu številu kolonijskih gnezdilk.
Nova zloženka o Naravnem rezervatu Iški morost
/ / besedilo: Tanja Šumrada
V naravnem rezervatu Iški morost že več kot deset let poteka ciljno opravljanje kmetijskih praks, 
ki so namenjene ohranjanju ekstenzivnih vlažnih travnikov in biotske pestrosti v kmetijski 
krajini. Za obiskovalce je bila urejena krožna Koščeva učna pot z osrednjo opazovalnico, kjer se 
lahko seznanite z naravno dediščino naravnega rezervata in ogroženim vrstam prijazno gospo-
darjenje s travišči, ki ga med drugim omogoča podpora s sredstvi iz Programa razvoja podeželja. 
V novi zloženki so na voljo osnovne informacije o naravnem rezervatu in njegovi demonstracij-
ski vlogi. Med drugim je omenjeno, da je za večje skupine obiskovalcev (nad 10 oseb) priporo-
čljiv voden ogled po obvezni predhodni najavi (vsaj 14 dni prej) in rezervaciji termina. Vodenje 
opravlja DOPPS za plačilo. Izdajo zloženke je omogočilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo 
in prehrano v okviru sredstev za uresničevanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–
2020. Več o PRP na spletni strani  www.program-podezelja.si.
Dobrodošli!
v Naravnem rezervatu 
Iški morost
Naravni rezervat Iški morost je 64 ha veliko območje na Ljubljanskem barju, ki obsega
okrog 40 ha vlažnih travnikov. Rezervat od vzpostavitve upravlja DOPPS z namenom
ohranjanja populacij travniških in drugih vrst, testiranja in promocije naravi prijaznega
upravljanja ekstenzivnih vlažnih travnikov ter izobraževanja splošne in strokovne javnosti.
UPRAVLJANJE REZERVATA
Ogrožene vrste ptic
Iški morost je sredi intenzivno obdelanega Ljubljanskega barja ena zadnjih oaz za ptice, ki
so bile nekoč tu mnogo pogostejše. Na ekstenzivnih travnikih tako gnezdijo vse redkejši
kosci, v rezervatu se redno pojavlja tudi par velikih škurhov, eden izmed zadnjih na
Ljubljanskem barju. Na visokih steblikah lahko opazujemo repaljščice, v zimskem času
pa velike srakoperje. Pomembne strukture v rezervatu so tudi mejice in osamljeni grmi,
ki jih pogosto uporabljajo rjavi srakoperji, drevesne cipe in rumeni strnadi.
Druge živali
Med nevretenčarji so v Iškem morosti pojavljajo predvsem dnevni metulji, kot so močvirski
kosmičar, srebrni tratar in močvirski pisanček, ter kačji pastirji. Najštevilčnejši sesalci
v rezervatu so srne, poljski zajci in lisice. Lov je na območju rezervata prepovedan.
Redke vrste rastlin
Na ekstenzivnih, pozno košenih travnikih rastejo vrste, ki so zaradi gnojenja in izsuševanja
že izginile z večine drugih travnikov, pa tudi s pašnikov z večjimi obtežbami. Munec, veliki
poletni zvonček, močvirska in prstasta kukavica ter močvirska logarica so značilne
rastline vlažnih travnikov, ki za svojo rast potrebujejo tla z malo hranili.
NARAVA NA PRAGU GLAVNEGA MESTA
Kmetijska kulturna krajina zahteva aktivno upravljanje, ki s prilagojenimi praksami na
Iškem morostu poteka že več kot 10 let. Poleg zaposlenih strokovnjakov številne naloge
pri upravljanju pomagajo izvajati prostovoljci DOPPS. Pridružijo se nam tudi lokalni kmetje,
ki so v veliko pomoč predvsem pri spravilu sena, ter učenci in dijaki.
Večina zemljišč na območju je vključenih v ciljne operacije KOPOP, predvsem Habitati 
ptic vlažnih travnikov (VTR), Steljniki (STE) in Ohranjanje mejic (KRA_MEJ), in ekološko 
kmetovanje (EK). Rezervat leži tudi na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko 
dejavnost (OMD). Da omogočimo uspešno gnezditev travniških ptic, prvo košnjo, ki poteka od 
sredine travnika navzven ali od enega roba travnika do drugega, izvedemo pozno poleti (po 
1. 8.). Obnovili smo tudi več hektarjev zaraščenih zemljišč in testiramo možnosti za zajezitev 
širjenja invazivnih vrst.
NARAVI PRIJAZNO KMETOVANJE
Obiščite nas in doživite, kako lahko z naravi prijaznim kmetovanjem pripomoremo k 
ohranjanju bogate barjanske naravne dediščine.
Dodatne informacije:
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic 
Slovenije (DOPPS)
Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana
T 01 426 58 75 (vsak delavnik med 8. in 14. uro)
E dopps@dopps.si
W www.ptice.si/iski-morost/
FB www.facebook.com/pticeDOPPS/
Poslanstvo DOPPS je varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem 
prispevamo k ohranjanju narave in dobrobiti celotne družbe.
Za vsebino zloženke je odgovoren DOPPS. Organ upravljanja za izvajanje Programa razvoja 
podeželja RS za obdobje 2014–2020 je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.
Več o PRP na spletni strani www.program-podezelja.si.
Foto: Željko Šalamun
Močvirska kukavica
Foto: Eva Vukelič
Močvirski cekinček
Foto: Željko Šalamun
Veliki škurh
Foto: Kajetan Kravos
Kosec
Foto: Tomaž Mihelič
Foto: Barbara Vidmar
Dobrodošli!
v Naravnem rezervatu 
Iški morost
Naravni rezervat Iški morost je 64 ha veliko območje na Ljubljanskem barju, ki obsega
okrog 40 ha vlažnih travnikov. Rezervat od vzpostavitve upravlja DOPPS z namenom
ohranjanja populacij travniških in drugih vrst, testiranja in promocije naravi prijaznega
upravljanja ekstenzivnih vlažnih travnikov ter izobraževanja splošne in strokovne javnosti.
UPRAVLJANJE REZERVATA
Ogrožene vrste ptic
Iški morost je sredi intenzivno obdelanega Ljubljanskega barja ena zadnjih oaz za ptice, ki
so bile nekoč tu mnogo pogostejše. Na ekstenzivnih travnikih tako gnezdijo vse redkejši
kosci, v rezervatu se redno pojavlja tudi par velikih škurhov, eden izmed zadnjih na
Ljubljanskem barju. Na visokih steblikah lahko opazujemo repaljščice, v zimskem času
pa velike srakoperje. Pomembne strukture v rezervatu so tudi mejice in osamljeni grmi,
ki jih pogosto uporabljajo rjavi srakoperji, drevesne cipe in rumeni strnadi.
Druge živali
Med nevretenčarji so v Iškem morosti pojavljajo predvsem dnevni metulji, kot so močvirski
kosmičar, srebrni tratar in močvirski pisanček, ter kačji pastirji. Najštevilčnejši sesalci
v rezervatu so srne, poljski zajci in lisice. Lov je na območju rezervata prepovedan.
Redke vrste rastlin
Na ekstenzivnih, pozno košenih travnikih rastejo vrste, ki so zaradi gnojenja in izsuševanja
že izginile z večine drugih travnikov, pa tudi s pašnikov z večjimi obtežbami. Munec, veliki
poletni zvonček, močvirska in prstasta kukavica ter močvirska logarica so značilne
rastline vlažnih travnikov, ki za svojo rast potrebujejo tla z malo hranili.
NARAVA NA PRAGU GLAVNEGA MESTA
Kmetijska kulturna krajina zahteva aktivno upravljanje, ki s prilagojenimi praksami na
Iškem morostu poteka že več kot 10 let. Poleg zaposlenih strokovnjakov številne naloge
pri upravljanju pomagajo izvajati prostovoljci DOPPS. Pridružijo se nam tudi lokalni kmetje,
ki so v veliko pomoč predvsem pri spravilu sena, ter učenci in dijaki.
Večina zemljišč na območju je vključenih v ciljne operacije KOPOP, predvsem Habitati 
ptic vlažnih travnikov (VTR), Steljniki (STE) in Ohranjanje mejic (KRA_MEJ), in ekološko 
kmetovanje (EK). Rezervat leži tudi na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko 
dejavnost (OMD). Da omogočimo uspešno gnezditev travniških ptic, prvo košnjo, ki poteka od 
sredine travnika navzven ali od enega roba travnika do drugega, izvedemo pozno poleti (po 
1. 8.). Obnovili smo tudi več hektarjev zaraščenih zemljišč in testiramo možnosti za zajezitev 
širjenja invazivnih vrst.
NARAVI PRIJAZNO KMETOVANJE
Obiščite nas in doživite, kako lahko z naravi prijaznim kmetovanjem pripomoremo k 
ohranjanju bogate barjanske naravne dediščine.
Dodatne informacije:
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic 
Slovenije (DOPPS)
Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana
T 01 426 58 75 (vsak delavnik med 8. in 14. uro)
E dopps@dopps.si
W www.ptice.si/iski-morost/
FB www.facebook.com/pticeDOPPS/
Poslanstvo DOPPS je varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem 
prispevamo k ohranjanju narave in dobrobiti celotne družbe.
Za vsebino zloženke je odgovoren DOPPS. Organ upravljanja za izvajanje Programa razvoja 
podeželja RS za obdobje 2014–2020 je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.
Več o PRP na spletni strani www.program-podezelja.si.
Foto: Željko Šalamun
Močvirska kukavica
Foto: Eva Vukelič
Močvirski cekinček
Foto: Željko Šalamun
Veliki škurh
Foto: Kajetan Kravos
Kosec
Foto: Tomaž Mihelič
Foto: Barbara Vidmar
58 Svet ptic 03, oktober 2018