Pobrana mHačana v<$o tcMru IZHAJA. «nk ponedeljek ob 4, zjutraj. BOLROCNINA mesečno 4.— Din; četrtletno 10 — Din. polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. URBDKIŠTVO v LJubljani Knafljeva ulica 5. telefon št. 3122. »123. 3124. 3126 in 3126. UPRAVA v Ljubljani, Prešernova ulica 54. ttlefen št. 3122, 3123. 3124. 3125 to 3126. [NSBRATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova ul. 4. telefon št. 2492. Leto IV. Ljubljana, torek 2. decembra I930 Štev, 47 pozantna proslava praznika uedinjenja v vsei državi Včerajšnja proslava 1. decembra je bila pravi vsenarodni praznik in veličastna manifestacija državnega edinstva ter zvestobe kralju in domovini Beograd, 1. decembra. Z izredno sveča- [ zervni oficirji in mnogobrojno občinstvo. V nostjo je Beograd danes proslavil uržavni praznih ujedinjenja. Prestolnica je dala izraza razpoloženju vsega naroda ter so odeja z izredno svečanostjo. Ni je oilj hiše, kj bi ne imela državne zastave, mnogo biš pa je biio okrašenih tudi s preprogami in zelenjem. V vseh cerkvah se je vršila ob navzočnosti predstavnikov oblasti in raznih korporacij svečana služba božja. Naj-slovesnejše je bilo opravilo v taborni r.ei-kvi, pred katero se je kar trio naroda. Navzoči so bili vsi člani vlade, ves diplomatski zbor, vsi višji oficirji in uradnici, rnno-gobrojne deputacije društev in organizacij, posebno številno sokolstvo, a pred cerkvijo je bila postrojena četa kraljeve garde. Okrog 11. sta prispela tudi Nj. V. kralj in kraljica v spremstvu kneza Pavla in kneginje Olge, na vsej poti od dvora do cerkve navdušeno pozdravljana od skoro nepregledne množice naroda. Cerkveno opravilo je opravil patrijarh Varnava ob številni asistenci visoke duhovščine. Po maši je imel patrijarh nagovor, v katerem je pozdravil vladarski par in nato spregovoril o pomenu današnjega dne, omenjajoč, da je Nj. V. kralj s 6. januarjem 1.9^9 združil narod in državo v eno celoto. Prav tako kakor ob prihodu, je narod tudi ob odhodu iz cerkve prirejal kraljevskemu paru navdušene ovacije. Tudi v vseh ostalih cerkvah so se vršile službe božje. V katoliški je opravil obrede nadškof dr. Rodič. Interne proslave so se vršile v vseh šolah in sokolskih društvih, v gledališčih pa so bile že na predvečer slavnostne predstave. V Zagrebu Zagreb, 1. decembra. Proslava narodnega praznika ie bila tudi v Zagrebu zelo svečana. Na predvečer so se vršile velike manifestacije, a tudi danes je prisostvovala svečanostim v cerkvah, v sokolskih telovadnicah in na šolah velika množica občinstva. V sokolskih društvih se je vršila svečana zaobljuba novo sprejetega članstva. pri skavtih pa je bila proslava združena z razvitjem novega prapora pla-nink. Vse mesto je v zastavah ;n zelenju. Sprejema pri banu so se udeležili zastopniki, vseh slojev in stanov. V Mariboru Maribor, 1. decembra. Veličastneje kakor kdaj poprej po pre« vratu je Maribor letos proslavil praznik uedinjenja. Že včeraj je bilo mnogo hiš v državnih trobojnicah, danes pa so bila redka poslopja, na katerih ni bilo nobene. Uvod v proslavo je izvršil Sokol Maribor matica s svojo akademijo v soboto zvečer v dvorani »Uniona«:. Bili so tu oficijeini zastopniki oblastev in uradov, okrožni ;n> spektor dr. Schaubach, mariborski župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold, predsed« nik okrožnega sodišča dr. Žiher, finančni inšpektor Sedlar, upravnik mestne policije Kerševan, oba sreska načelnika, zastopniki številnih korporacij in društev in napo« sled ogromna množica naroda. Svirala je god|ba »Drave«. Spored akademije je bil prav pester. Zaključek akademije so tvo« rile vaje s palicami .ki so prehajale v kras« no alegorično sliko. Danes ob 9. dopoldne se je zbral ob/mi« ški naraščaj v Narodnem domu in idkora« kal v telovadnico meščanske šole v Mi'k!o= šičevi ulici, kjer je predaval o zgodovini in pomenu 1. decembra obrtnozadružni in« spektor Založnik. Ob 10. se je deputacija Sokola matice pod vodstvom brata Bureša poklonila na starem mestnem pokopališču spominu pokojnega staroste dr. Vladimir« ja Serneca ter položila vnec na njegov grob. Ob 11. dopoldne je mariborska sokolska župa skupno z društvi Sokol Maribor ma« tica. Sokol Maribor I. in Sokol iz Studcn« cev priredila v dvorani Uniona proslavo 1. decembra obenem z zaobljubo novega članstva. Po uvodni deklamaciji naraščaj« nika in po nagovoru brata br. Irgoliča se je izvršila slovesna zaobljuba 100 novih članov pred častitljivim sokolskim pra« porom. Pomladek RK je pod vodstvom neumor« no delavne gdč. Hermine Bračičeve prire« dil danes istočasno v dvorani Uniona bo« žični bazar v korist revne dece. Popoldne je ;sto društvo priredilo čajanko. Ob 20. pa se je v vseh prostorih Narod« nega doma vršila mogočna proslava 1. de« cembra, ki jo je priredji' sreski odbor Na« rodne odbrane. Občinstva se je na prire« ditvi kar trlo in pevski zbori, ki so nasto« pili. so nudili poieg prijetne glasbe izred« no lep užitek. Proslava v gorenjski metropoli Kranj, 1. decembra Tudi gorenjska metropola je slovesno proslavila narodni praznik. Sokolsko društvo je že v soooto priredilo svečano akademijo, ki je krasno uspela. Telovadne točke so se menjata z nastopom domačega orkestra, gdč. Pirčeva pa ie zapela par lepih pesmi in žela zasluženo priznanje. Danes dopoldne se je vršila v župni cerkvi slovesna služba božia, katere so se poleg predstavnikov lokalnih oblasti udeležili tudi številni Sokoli v kroju, rc,- šolah so se vršile interne proslave. Sokcl-sko društvo pa je imelo ob številni udeležbi članstva, naraščaja, zastopnikov oblasti in občinstva svečano sejo, na kateri je t>il izvršena zaobljuba novega članstva in naraščaja, obenem pa je bil izročen sokolski znak, dar Nj. Vel. kralja, sestram Ažma-novim, ki so si priborile to odlikovanje na vsesokolskem zletu v Beogradu. Popo.Tdne je prosventi odsek Sokola predvajal rilm »Za domovino«. Predstava je mnogošte- vilnemu občinstvu, ki je napolnilo dvorano, zelo ugajala. Proslave v inozemstvu Praga, 1. decembra. AA. O priliki 121etci-ce zedinjenja kraljevine Jugoslavije prinašajo vsi listi dolge članke, izražajoč simpatije jugoslovenskemu narodu. Nekateri listi prinašajo tudi fotografije članov kraljevskega doma in članov vlade ter poudarjajo, da so Jugosloveni pod tem režimom vse bolj mirni in popolnoma zadovoljni. Ljubljana v znamenju 1. decembra Ljubljana, 1. decembra. Prvi december je Ljubljana, kakor običajno, proslavila zelo svečano in se je že v nedeljo okrasila z državnimi trobojnica- mi. Svečane službe božje Prva služba božja je bila ob 9. dopoldne v pravoslavni kapelici vojašnice vojvode Mišica. Daroval jo je prota Dimitrije Jankovič, prisostvovali pa so ji zastopniki civilnih in vojaških oblastev in drugi odlični predstavniki javnosti. Ob 10. je škof dr. Rožman v stolnici daroval slovesno službo božjo ob številni asistenci. Maši so prisostvovali vršilec dolžnosti bana dr. Pirkma-jer, divizijski general Veselinovič, zastopstvo SKJ, predstavniki državnih uradov, zastopniki raznih organizacij in korporacij ter številno občinstvo. Pred stolnico je bila postavljena četa 40. pehotnega polka Triglavskega z zastavo in godbo dravske divizije na čelu. Recepcija na banski upravi Ob pol 12. se je vršilo čestitanje na banski upravi, kjer je sprejemal vršilec dolžnosti bana dr. Pirkmajer čestitke ob izredno številni udeležbi zastopnikov celotnega javnega življenja. V dvoranah banske palače je bila gostom servirana zakuska in sta vršilec dolžnosti bana g. dr. Pirkmajer in njegova soproga na najljubeznivejši način vršila nalogo gostitelja. Ob živahnem in prijetnem razgovoru so gostje ostali v gostoljubni banski dvorani daleč čez opoldanske ure. Šolske in mladinske proslave V nedeljo dopoldne je državni konserva-torij v Ljubljani v proslavo narodnega praznika prirediil slavnostno produkcijo svojih gojencev. V začetku sta godalni orkester konservatorija in konservatoriiski zbor izvajala državno himno pod vodstvom dirigenta Marjana Lipovška. Občinstvo, ki je napolnilo Matično dvorano, je himno poslušalo stoje in odkritih glav. Drugi gojenci in gojenke so nato še absolvirali obširen program prav odlično. Pomladek RK je ob 15. priredil predstavi »Čarobno košaro« in »Sestrin varuh« za šolsko mladino. Predstavi je prisostvovalo mnogo občinstva. Sokolske svečanosti Glavna sokolska proslava se je vršila v dvorani Sokola Ljubljana. Dvorana je bila nabito polna in se je opažalo, da so bili navzoči tudi številni pripadniki bivšega Orla, ki pa so se odločili za prestop v SKJ. Načelnik SKJ br. Bajželj je imel lep govor o jugoslovenskem Sokolstvu. Nato je bila izvršena zaprisega novega naraščaja in novega članstva. Izredno svečan je bil prizor, ko je bil zmagovalni vrsti iz Beograda izročen prekrasen od kralja po-klonjen Dušanov meč, okrašen s številnimi zlatimi kamni. Istočasno je bilo zmagoviti vrsti poklonjerio darilo predsednika ČSR Tomaža Masaryka, krasen relief Tyrša. Hkrati je COS poslala starešinstvu SKJ tudi prisrčno pismo, v katerem se zlasti poudarjajo zasluge bivšega načelnika SKJ dr. Murnika. Prav iepe svečanosti so se vršile tudi na Taboru, pri Sokolu II in drugih sokolskih društvih. Večerna baklada Ob pol 7. je priredila godba dravske divizije po mestu baklado. Godbi je sledila velika množica rodoljubnega občinstva, ki je neprestano vzklikala Jugoslavija ter Nj. Vel. kralju in kraljici. Oba dni je bil Ljubljanski grad razsvetljen. Krona državnega praznika je bil v Ljubljani tudi letos novinarski koncert v veliki unionski dvorani. Ta iinpo-zantna umetniška in družabna prireditev, ki združi vsako leto na < ečer največjega narodnega praznika vso Ljubljano v najprijet-nejši harmoniji, je seveda tudi letos uspela sijajno. O zunanjem uspehu pač dovolj pove že samo dejstvo, da so vstopnice bile večji del razprodane že dopoldne. Zvečer ob 20. je do kraja napolnjena, svečano razsvetljena ter nad odrom z veliko državno trobojko, vladarjevo sliko in obilnim zelenjem okrašena dvorana nudila družabno sliko, kakršna je pač vsako leto edinstvena: na novinarski prireditvi. S svojo navzočnostjo so dali prireditvi sijaj vsi naj-odličnejši predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblastev, konzularni zbor in številni zastopniki našega kulturnega, poslovnega in organizacijskega življenja. V posebno častnem številu so prišle na prireditev tudi ljubljanske dame, med tisoči gostov pa je bilo opaziti tudi družbe iz raznih mest in krajev v dravski banovini. Slavnostni koncert je otvorila godba 40. pešpolka Triglavskega z državno himno, ki jo je zanosno odsvirala pod osebnim vodstvom g. višjega kapelnilia dr. Josipa Če-rina. Z vidnim zanimanjem je nato vse občinstvo spremljalo prvo izvajanje dr. Čeri-nove suite >Iz vrela ljubavk. Burno odobravanje je svedočilo nele priznanje krasni skladbi, marveč tudi tople simpatije jubilantu dr. Čerinu v povodu 401etnice njegovega nesebičnega in požrtvovalnega glasbenega delovanja. Novinarji so jubilantu poklonili krasen venec, prepleten s težkim trobojnim trakom. Naj nam bo dovoljeno, da podrobnejšo besedo o nastopih zbora re-alcev, Ljubljanskega zvona. Glasbene Matice in zmagovitega tenorista g. Marija Š i -menca prepustimo našemu glasbenemu recenzentu, poudarimo naj le, da občinstvo nikakor ni štedilo z odobravanjem in da je vsak nastop posamič, kakor tudi ves spored v celoti zelo zadovoljil. Po koncertu se je takoj razvila najpri-jetnejša družabnost. Ob pridnem sviranju sokolske godbe s Tabora so se zavrteli mnogi pari in tako je novinarska prireditev tudi letos otvorila sezono zimske družabnosti. Nato sta še govorila direktor I. hrvatske štedionice dr. Branko P 1 i v e r i č in predsednik zveze dr. Markovi č, ki se Je vsem zahvalil za izražene čestitke. Na banketu v hotelu »Pri srpskem kralju: je govoril tudi zunanji minister dr. Voja Marinkovič. ki je med drugim izjavil: »Vlada stoji pred težkimi in velikimi nalogami. Za del teh n ih. škoda, da je v drugem polčasu Ice nazadoval. LNP bi priporočali, da bi na (ies:iem krilu enkrat poskusili izvrstnega šiambergerja od Svobode! rri Mariboru je izredno ugajal mladi v ./. ar. ki ima vse prednosti, da postane velika sila Imponiral je tudi Barlovič s ?:gurnim in lepim odbojnim udarcem. Fant je iele?no zelo razvit. Wagner je igral tak-tično boljše od svojega partnerja. V krnski vrsti je ugajal edino le pridni Frangeš, ki ni popustil prav do konca. Stran-'. . i krilci Konič, Glavič in Ronjak so oili pridno na delu, no manjka jim pa še mnogo v taktičnem in tehničnem pogledu. Opasno orožje so imeli Mariborčani v napadu. Tu se je zaradi šibkega halfa izkazala desna stran, ki je tudi dosegla oba gola za Maribor. Bertoncelj in Stare sta brez težave preigrala Pogačnika. Klipsta-ter ni vodil preveč vzorno svojega napada. Zdi se, da mu manjka splošen pregled, pa tudi prehitro oddaja žogo. Leva stran Bačnik-Paulin je medsebojno vigrana. toda imela sta proti sebi dobrega stražarja Zemljaka. V splošnem, kar se tiče igralskega ma-terijala, smo se pri tej tekmi prepričali, da imamo v Ljubljani boljšo obrambo in boljše krilce, le za napad si bo moral LNP za svoje reprez. tekme poiskati nekaj moči v Mariboru. Kratek potek: Maribor ima početni udarec, Ljubljana prevzame in je stalno v napadu približno 7 min. zatem opasen napad Mb, Strehovec kiksne, Jančigaj lepo obrani. V 11 min. kot proti Mb, sodnik piska out. V 13. min. faul Barloviča na Sveticu, sodnik ne piska, pač pa piska v 15. min. offside Ermanu, čeprav ni bil. V 17. min. spregleda sodnik offside desne strani Mb. Odslej nevarni predori Mb. V 19. min. dobi žogo Bertoncelj nekrit ter z ostrim strelom strelja 1 : 0 za Mb. Jančigaja pri tem ne zadene krivda, ker so ga lastni igrači krili. Odslej Lb pritiska in dve minuti za prvim golom Erman, ki vodi solo in predribla obrambo, plasira neubranljivo 1 : 1 Ljubljana zopet v napadu. Lepe, prvorazredne kombinacije Svetic-Erman, Ice, ta predloži Sveticu, ki iznenada postavi rezultat v 27. min. 2:1 za Lb. V isti min. lep napad Lb, Erman dobi v lepi poziciji žogo, uide obema branilcema, a 5 m sam pred golom strelja visoko v oblake. Zatem izmenični napadi, toda i b ima več od igre. V serumagu pred golom Mb vratar s težavo čisti. Mb vrača napad, toda brez koristi, kajti obramba Lb je trda kot zid. Kljub temu inscenira Mb nekaj nevarnih napadov, kar s saltomorta-lom reši Jančigaj. Kmalu konec. V drugem polčasu Mariborčani takoj ob začetku ostro napadajo. V 2. min mora Jančigaj braniti nevarni kazenski šut. V 8. min. kot proti Mb Ice zastrelja. Obojestranski menjajoči se napadi. V 15. min. lepe poteze Ice, Erman, Svetic, ki strelja bombo viatarju Mb v roke. Lepe predložke skva-ri Pfeifer, ki je bolj na potu kot v korist. Mariborčani vračajo napade. V "21. min. dobi Uršič skoro neuporabljivo žogo, ki jo pa kljub temu z ostrim strelom strelja gol, ki ga pa sodnik radi handsa ne prizna. Izmenični napadi. V 30. min. krasen dribling Ermana in že je 3.1 za Lb. Odslej Mb češče napada. Paulin daje lepe predložke v sredo, gol visi v zraku. Jančigaj mora intervenirati. Lb vrača, v 32. min. kot proti Mb ostane neizrabljen. Isto se ponovi v 33. min. Odšle' stalno v napadu Mb. Klipstater forsira Paulina in Starca. Bertoncelj prenese na levo. Paulin vrača na desno, kjer stoji Bertoncelj v čisti offside poziciji iz katere v 35. mm. strelja neubranljivo 3 :2 Mariborčani pritiskajo in žele izenačiti. Jančigajeva lepa parada: z eno roko .je drži golove prečnice, z drugo odbije žogo. Kmalu za tem konec. Tekmo je vodil g. Pevalek. Grešil je v presojanju offsidov, imel pa je lahko stališče zaradi vzorne discipline obeh moštev. Publika, ki jo je bilo kljub lepemu dnevu pozne letne dobe precej, je zadovoljna odhajala z igrišča. ASK Primorje komb.: SK Grafika 6:0 (2:0) V predtekmi je nastopilo Primorje, ki je imelo v svojem moštvu tri igralce iz I. teama, proti Grafiki, ki je tudi nastopila s 4 rezervami. V igri so prevladovali mladi Primorjaši ter je posebno ugajal napadalni trio. Sodil je zadovoljivo g. Dolinar, le 11 m ne bi smel tako hitro diktirati. Železničar : Primorje 3:2 (1:2) Železničar: Bischof—Konrad I, NVagner Ronjak, Frangeš, Glavič—Kohont, Bačnik, Pezdiček, Pavlin, Konrad II. Primorje: Jančigaj—Svetic, Hassl—Zem= ljak, Slamič, Jug II—Jug I, Slapar, Erman, Jež, Uršič. Sodil je g. Šetima; publike okoli 300. V po-zni jeseni se je LNP posrečilo spraviti pod streho tudi tekmovanje za podsavezni pokal. Po nekaterih nevšečnih peripetijah, ki so nam spet enkrat pokli* cale v spomin, da v našem nogometu ni vse, kakor bi moralo biti, smo se preri* li do finala, za katerega sta se kvalifici* rala mariborski Železničar in Primorje iz Ljubljane Zmagal je Železničar povsem zasluženo in s tem postal letošnji podsa« vezni prvak. Tako se je tudi* agilni mari* borski Železničar končno uvrstil med pr* ve podsavezne klube in mu je treba k nje* govemu uspehu iskreno čestitati. Igralo se je v pravem stilu borbe za točke. Zato se igra ni mogla niti trenotek povzpeti do primerne višine, pač pa se je ves čas vodila z obeh strani precej ostro m z napenjanjem skrajnih sil v dosego uspeha. To je razumljivo zlasti iz okol* nosti, da je bilo čas eno moštvo, čas dru* go za malenkost, en gol, v vodstvu, pa se je potem igralo na izenačenje, odnosno za uspeh, ki je bil potreben za vod« stvo. Pri vsem tem je ostala igra v me* jah dovoljene fa:rnesse, kar je treba tudi poudariti in pozdraviti. Železničar j evo moštvo je bilo gotovo boljše in je napravilo prijeten vtis. Po* služuje se enostavnih sredstev, igra srni« selno in polaga važnost na to, da osta= nejo poedine vrste v kontaktu. Ožja ob* ramba je njihovo najmočnejše orožje, predvsem imajo v Bschofu prvorazredne, ga vratarja Srednja linija je odločila bit* ko. V tem tercetu je igral najvidnejšo vlogo srednji krilec Frangeš. ki je znatno prekosil svojo igro prejšnjega dne Dobra sta bila tudi oba stranska krilca, od ka* terih je imel lažje delo Ronjak kateremu ie pripadla naloga, da kr:je povsem ne« nevarnega Uršiča Levega krilca je igral bivši naraščajnik Primorja Glavič in pre« cej uspešno zadrževal Juga. Napad je igral velik del igre mlačno in je zaigral marši* katero ugodno priliko, le v začetku dru« i gega polčasa se je povzpel do nenadne odločnosti pred golom in v tem'času po» stavil končni rezultat. Še najbolj prodor« na moč v napadu je bil Bačnik na desni zvezi. Primorjani so predstavljali mnogo manj vigrano in uglajeno enajstorico. Obramba je igrala bolj požrtvovalno kot uspešno, ccraz pa je zakrivila krilska vrsta, ki ne zna ustvariti prave zveze z napadom. Žo® ge, ki jih pošilja napadu so ali neuporab* ne, aH pa sploh ne dosežejo cilja, marveč obtičijo na nogah nasprotne obrambe. Si* cer gre to do gotove meje tudi na rovaš samega napada, vsaj poedincev v napadu, k: se zelo udobno plasirajo, tako da jim pri najboljši volji ni noči dostaviti žoge. ' oda v glavnem je naloga halfov, da skr* h'" - za povezanost me1 poedinimi deli moštva in tej ^logi včeraj primorjanski half i niso bili kos zato tudi neuspeh ni izostal. Poleg vsega tega so nekater; igral* ci iz f rme, kar velja v prvi vrsti za Ur« šiča, nekoliko tudi za Juga I. dočim je v napadalnem triu te formacije edino Erman zanesljiv. Skoro vsem pa je poznati p.<* manj/kanje težjih tekem, kar se ocituje zlasti v startu, v katerem so zaostajali mnogo za Mariborčani Od vsega začetka so Mariborčani v frunti in skoro četrt ure stalno napadajo. Po dveh kotih pridejo v deseti minuti v voastvo. Ta dogodek vl'ie v igro nekoliko več temperamenta V 20 minuti strelja Slamič prost strel s kazenske črte še pred* no se nasprotnik formira i »zid« in žoga obtiči v mreži. Odslej so Primorjani ka* ke četrt ure večinoma v nasprotnem po* lju, posreči se jim izvesti par odličnih na* padalnih akcij. Eno teh akcij izkoristi Jež, ki v 25. mm pretvori idealen Slapar* jev predložek v drugi gol. Pojavlja se ;z* črpanost na obeh straneh, igra se razvle* če, žoga je večinoma v polju. Mariborski halfi koristnejše pomagajo svojemu na» padu, ki pa pred golom ni opasen. Začetkom drugega polčasa spet pritis* ne Železničar V 3 min. strelja Bačnik iz razdalje 25 m visoko. Jančigai steče ven žoga pa nad njim v mrežo. Ta gol gre na račun vratarja Par m nut nato zastrr Ija Pavlin sigurno situacijo. Železničr venomer napada; v 9 min. izkoristi Ba nik Slamičevo napako in potrese v tretj mrežo. Nato pre'de Železničar počasi defenzivno igro. Vkljub temu prena* igro z naglimi napadi v nasprotno polj. in daje nasprotnikovi obrambi obilo po* sla. Primorje prevladuje sicer do konca igre, toda uspeh vseh napadalnih priza« devanj je samo serija neizkor.ščenih kor« nerjev. Mnoge kočljive situacije reši Že* lezničarjeva obramba z odločnejšim star« tom in z žilavo obrambno igro. V predtekmi Ljubljana II : Amater 6:0 (2:0) so predstavniki ljubljanskega drugega raz. reda. sestavljeni iz igralcev Jadrana, Slo* vana, Korotana in Reke premočno odpra> vili Trboveljčane. V moštvu Amaterja so je odražal vratar od ostalih tovarišev, do* čim so imeli Ljubljančani najboljše moči v celi ožji obrambi in deloma v napadu. Sodil je g. Marinič zadovoljivo. Maribor : Ilirija 2:1 Včeraj se je vršila na igrišču Ilirije trening tekma med Ilirijo in ISSK Mariborom, ki je privabila precej gledalcev. Prireditev je bila brezplačna, ker Ilirija zaradi zabrane ne sme igrati javnih tekem. Lahko rečemo, da se je Maribor pokazal v prav dobri luči. Prvi polčas je bil Maribor v izraziti premoči, v drugem pa je začetkoma prevladovala Ilirija. Tekma je bila ves čas otvorjena, tempo zelo silen. Mariborčani so dosegli vodstvo v drugem polčasu, ko je branilec Ilirije Strehovec tako nesrečno prestregel Starčev center, da je šla žoga mimo presenečenega Malica v gol Ilirija je kmalu nato izsilila vrsto kotov in inscenirala več ostrih napadov, iz katerih se ji je posreč"'-' '"i"*1 Nekaj minut pred koncem je Maribor pQ Bertonclju zvišal na 2:1. Pri Mariboru je bila najboljša formacija napad, odlična desna stran Bertoncelj-Starc, izvrstno je bila disponirana tudi obramba, pa tudi krilska vrsta je zadovoljivo rešila svoio nalogo. Koren v golu je ubranil par težkih strelov. Ilirija se ie znašla šele v drugem polčasu, vendar ni podala dobre igre. zlasti napad ie igral i raztrgano. Najboljši del je bila obramba, izvrsten Berglez, pa tudi Malic je bravu-rozmo branil svoje svetišče. Med krilci je najbolj ugajal Unter, tudi Varšek je bil dober. Pogačniku je pa igra prejšnjega dne ležala v nogah. V napadu sta bili dobro razpoloženi obe krili, ki sta bili premalo zaposleni. Sodil je dobro in objektivno g Držaj. Ilirija komb. — Slovan 2:1. V nedelio je kombinirana Ilirija iz iu-niorjev, rezerve in seniorjev zmagala nad i Slovanom z 2:1. mer, 4. Senčar. Sporn je med tekmovanjem odstopil. ^ Seniorji, verificirani in plasirani nad 800 m: 1. Blatnik (P.). Po teku je predsednik ASK Primorje g. načelnik Sancin v restavraciji »Zvezda« v prisotnosti oficielnih zastopnikov obla« sti in tekačev izročil zmagovalcem darila. Bila je lepa nacionalna manifestacija na« ših športnikov. Tek Osvobojen ja v Mariboru Maribor, 1. decembra. Danes dopoldne se je vršil na 2800 m dolgi progi tradicijonelni tek osvobojenja skozi mesto za pokal narodnega borca Toneta Vahtarja. Proga je vodila od moškega učiteljišča po Majstrovi, Kolodvorski, Aleksandrovi in Gosposki ulici do Glavnega trga. Na startu je bilo 18 atletov iz Maribora. Ljubljane in Zagreba. Prvi je dospel na cilj Josip Herič (Železničar) v lepem času _______ ________ b__________7:02. Sledili so mu Evald Rak (Sokol) je g. Nemec. Napravil je srcer | 7:02.5, K. Kumer (Marathon) 7:02.6, Ervin ulov nekaj napak, sicer pa je so* j Straub (Železničar) 7:02.7, Cinotti (Želez.) 7:02.8. Rapid : Hakoah (Gradec) (3:3) (3:2) Maribor, 1. decembra. Včeraj je v Mariboru gostovalo graško moštvo Hakoah, ki se vsako leto enkrat pokaže v Mariboru, ne da bi zapust Io trajnejši vtis. Glavna odlika gostov je hitrost. Sicer pa operirajo s skromnimi sredstvi. Pokazali so le par dobrih taktič* nih potez, tehnično pa niso na posebri višini. Svoje napade so uprizorili preK-o kril. Sicer se pa to ni zgodilo pogostoma. Petorica v napadu je bila precej izravna* na, penzum njenega dela pa ni bil velik. V kombinatornem oziru je bilo moštvo boljše od domačinov. Rapidovci niso zaigrali dobro. Morda je bila to posledica tega. ker sta manjka* la Barlovič in Klipstatter Razven tega pa so igrali brez izrazitega sistema. Tudi za* radi ostre igre Hardinke in Se fferta je igra napravila precej mučen vtis. Poseono igra Hardinke zasluži vso grajo. Sodil glede foul dil dobro. V predtekmi je zmagala rezerva Rapida nad rezervo Maribora z 2:0 (1:0). Ostale nogometne tekme Beograd: V nedeljo so se pričele v Beo« gradu prvenstvene tekme. Jugoslavija in Soko sta si priborila prve točke. Jugosla* vija je porazila Obilica s 3:0 (3:0). Sokol pa Jedinstvo s 6:1 (2:1). — V ponedeljek na državni praznik je gostovalo v Beo» gradu prvo profesionalno moštvo Rumu« nije Ripensia. ki je odigrala svojo prvo mednarodno tekmo. Ripensia je nastopTa proti BSK ter je v prvem polčasu vodila z 2:0. Šele v drugem polčasu je BSK uspe« lo, da je izenačil rezultat in je tekma končala s 3:3 neodločena. Gledalcev je bilo 5000 Zagreb: V Zagrebu se je nadaljevalo prvenstvo. Rezultati so bili: Hašk : Gra» djanski 2:1, Concordia : Željezničar 1:0, Sokol • Grafičar 1:0. Viktoria : Sparta 2:0. Sedaj vodi Gradjanski z osmim; toč* kami pred Haškom. Železničarjem. Gra» fičarjem. Viktorijo. Concordijo. Sokolom in Sparto. Solit: Hajduk : Sašk 5:0 (3:0). Dunaj: V nedeljo se je vršila odločilna tekma za jesensko prvenstvo Dunaja. Ad» mira je porazila Rapida s 3:2 (1:1) ter je zopet postala jesenski prvak. Bratislava: SK Bratislava : Slovan (Du» naj) 5:0 (2:0). Praga: Slavia : Meteor VIII 5:0, Sparta : Kladno 4:1, Bohemians : Viktorija Žiž> kov 3:0, Nahod : Teplitzer FC 2:1, DFC : Smichov 1:1, ČAFK : Liben 6:2. Budimpešta: L*jpest : Hungaria 2:2, Va* sas : Nemzeti (1:0. Sedež JPS prenesen v Zagreb Glavna skupščina JPS proglasi za legalno upravo LPP, ki ji načeluje ~ Kuljiš. — Zagreb noče prevzeti Saveza? Beograd, 1. decembra. Včeraj se je vršila v Beogradu glavna skupščina Jugoslovenskega plavalnega sa-veza. ki se je pričakovala z izrednim zanimanjem, ker je bilo na dnevnem redu mnogo izredno važnih vprašanj Glavno vprašanje je bilo brezdvomno prenos S.i* veza, katerega je predlagal sam upravni odbor. Sedež Saveza je bil prenesen iz Beograda v Zagreb. Za predlog je glaso* valo osem klubov, proti štiri, dočim sta se dva kluba vzdržala glasovanja. Razpravljalo se je tudi o razmerah v ljubljanskem plavalnem podsavezu. Kakor znano, sta se v Ljubljani vršili dve glavni skupščini, od katerih je vsaka izvolila svoj upravni odbor. Za predsednika prve* ga odbora je bil izvoljen g. inž. Debeljak, za predsednika drugega odbora pa prof Kuljiš. Glavna skupščina je potrdila upra* vo, kateri načeluje prof. Kuljiš, tajnik pa i i je g. Poschl. Glavna skupščina je dalje sklenila, da se ukine somborski podsavez in da se osnuje nov podsavez na Sušaku. Dalje so bili ukinjeni vsi dosedanj rekordi ter je nova uprava saveza dobila nalog, da iz* vede revizijo rekordov in da se za nove rekorde priznajo rezultati, ki so bili do* sedaj doseženi na prvenstvenih tekmah v Lahka atletika Tek Uedinienja v LjubHani Ljubljana, 1. decembra. Danes se je vršil pod pokroviteljstvom vršilca dolžnosti bana dravske banovine dr. Pirkmajerja, ljubljanskega župana dr. Dinka Puca in komandanta Dravske di* vizije generala Veselinoviča tradcijoneln tek lTedinjenja, ki ga priredi vsako leto ASK Primorje. Tudi letos je bil tek. medna* roden, ker so se ga udeležili tekači KAC iz Celovca, ki so lani odnesli lepi pokal bana dravske banovne. Na startu je bil poleg mnogobrojne množice sam gospod župan dr. Puc; vršil* ca dolžnosti dravske banovine je zastopal banski svetnik dr. Ratej, dravsko divizijo pa kapetan Vizjak. Tekio se je na dveh progah. Kratka pro» ga je znašala približno 2700 m. dolga pa približno 5 km. Dolga proga je s svojim vzponom s Krekovega trga po Študentov« ski ulici na Grad zahtevala od tekačev precejšnje rutine in vztrajnosti. Tekači so bili razdeljeni v osem kategorij, od kate» rih pa niso bile vse zasedene. Na kratki progi je dosegel lep uspeh mladi Ogrin (Primorje), sin okrajnega glavarja v Kam« niku, ki se je moral še lani zadovoljiti'z drugim mestom. letos pa je svojega lan« skega zmagovalca Celovčana Sus:ttija pre« magal z lahkoto. Na daljši progi je kakor lani zmagal A. Susitti (KAC), ki si je !» tem že drugič priboril dragoceni pokal. Tekači so prišli na cilj v naslednjem vrstnem redu: Kratka proga: 1. Ofirn 'Primorje) 9.14.8. Glavnik (U riia) 9.22. 3 Reantschnige IAQ, 9.29 4. Susitti H. (KAC) 5 Ka* tschingg (KAC). 6. Pirnat. 7 Kmkel '). 8. Veseniak 9 Grobler 10 Abram. Lučovnik. 12 Žorga. daljša proga: 1 Susitti A (KAC) 19:43.8 Maihen'? (Ilirija) 20:16. 3 Kumer (Hi* >a) 20.28. 4. Blatnik 20-40 5 Senčar (Ili« 37. 6. Kavčič Klasifikacija po kategorijah je bila na» slednja: bazenu Ilirije v Ljubljani. Po daljši debati je bila izvoljena na* slednja nova uprava JPS: Predsednik dr. St. Hadži, I. podpredsednik dr. Milan Spe« har, II. podpredsednik Julij Bartole, ge» neralni tajnik Jovo Esapovič. tajnik Ivo Štajduhar. I blagajnik T. Bedenko, !I. blagajnik R Vidačič, tehnični referent Hrvoje Macanovič. člani odbora inž. M Debelak, inž. L. Sendjerdji, dr. M. Mara-dič. arh G. J. Lukič, B. Praunsperger in inž. M. Popovič, namestniki J. Sokačič, M. Trbuhovič. N. Keler. Kot zastopniki podsavezov so bili izvoljeni za Beograd D. Mirkovič, za Zagreb M. Simovič, za Split P. Šerič, za Dubrovnik A. Nardeli in za Ljubljano dr. Stanko Lapajne. De* legat susaškega podsaveza se bo imenoval kasneje. Glavna skupščina je trajala pozno v noč ter so bili sprejeti, še drugi važni sklepi, o katerih bomo še poročali. Današnja »Politika« javlja iz Zagreba, da je vest o prenosu Saveza v Zagreb na* pravila v zagrebških športnih krogih do* kaj neugoden vtis Osebe, ki so bile iz* voljene v novi upravni odbor, že sedi; izjavljajo, da odklanjajo sodelovanje, in sicer zaradi tega, ker nečejo prevzeti Sa* veza, ki ima razmeroma mnogo dolga. Kratka proga: Vojaki: Junger (ljubljan* ska bolničarska četa). Neverificirani, rojeni do leta 1912: 1. Reatschnigg, 2. Kanatschnigg (KAC). Izven konkurence: 1. Ogrin (P.), 2. Glav* nik (II.). 3. Vesenjak (II.J, 5. Abram (P.), 6. Lučovnik (P.). Neverificirani. rojeni 1912 do 1913: 1. Kinkel (P.), 2. Pirnat. Seniorji, neplasirani nad 800 m: 1. Gro* bler (P.) Seniorji, plasirani nad 800 m: 1. Susitti H. (KAC), 2. Žorga (P.). Dolga proga: Neverificirani. rojeni 1912 do 1913: 1. Kavčič. Seniorji, verificirani in plasirani nad 800 metrov: 1.-Susitti A., 2. Majhenič, 3. Ku* Krvava bitka v Cerovci Šmartno pri Litiji, 1. decembra. V gostilni >Pri Šnodlut v malem naselju Cerovci, ki spada pod šmarsko občino, je bila v nedeljo popoldne zbrana večja družba domačinov in delavcev, zaposlenih ▼ Slančevi Reki, velikem gozdu, ki ga je nedavno kupil g. Hafner iz Škofje Loke in začel te dni pridno z izsekavanjem. Sredi domače zabave je izginil iz gostilniške sobe delavec Pavel S m r e k a r, doma iz VeL Gabra na Dolenjskem. V razigranosti ie odprl avto, ki ga je pustil pri Šnodlovi gostilni lastnik lesne industrije g. Hafner. Smre-kar je zlezel v voz in je dejal v šaljivem to-uu: >Zdaj se bom pa peljal malo na špan-cir!« — Pač ni slutil, da ga bo njegovo početje stalo življenje. Fantu, ki je moral čuvati avto, Smrekar-jevo početje seveda ni bilo všeč in je velel: >Alo, brž iz voza, tukaj nimaš nič iskati!< — Smrekar se je pa začel upirati in je zagrozil mladeniču: iCe hitro ne izgineš, jo dobiš s tole flašo po glavi!« Med tem je pričel vleči iz žepa pollitersko steklenico. Fant je stopil v gostilno in je obvestil gospodarja in še nekatere druge pivce, da sitnari Smrekar v avtu in da si je tudi bržkone prilastil Šnodlerjevo pollitrovko. Takoj je odšel gostilničar Fenc z nekaterimi gosti pred hišo, da spravijo Smre-karja iz avta. Zahteval je tudi od njega, naj vrne steklenico Vinjeni mladenič se je začel upirati in nastalo je prerekanje. Ivo pa so mu steklenico odvzeli, je postal Smrekar na mah strašno jezen. Z odprtim nožem ie navalil na svoje nasprotnike. V prepir so posegli nato še ostali, s tem pa je bil dan znak za splošen spopad. ... ..... Kakor pripovedujejo nekateri ocividcl, se je takoj razvila strahovita bitka, kakršne v tem kraju ne pomnijo. Spopad se je izvršil prav blizu gostilne, a danes zjutraj so opazili tudi še nekaj sto metrov od gostilne precej sledov v obcestnem jarku: razho-jeno zemljo in mlake krvi. Kakor kažejo poškodbe udeležencev, je bil napadalec Smrekar najhujši. Svoje nasprotnike je divjaško obdelal. Najhujše je prizadet Karel Zidar, ki se je postavil Smre-karju v bran. Dobil je več prav resnih sunkov z nožem, ki so vsi življensko nevarni. Razrezan ima vrat in prsi, razen tega ima prerezana tudi pljuča. Tudi njegova glava e v«a v ranah, obrezane ima tudi roke. Napadalcu Smrekarju je skušal iztrgati noz, njegovo prizadevanje pa je bilo zaman, ■ svojim vmešavanjem ga je se bolj razkafiiL Demon alkohol je izpregovoril svojo stras- n°AIočno'0je' ranjen tudi Franc Potisek is Selška. Smrekar mu je zadal v vrat nevarno rano in mu je načel vratno žilo. Zaradi izgube krvi je ves slab in brez moči. Rane in manjše praske so dobili pri spopadu tudi ostali udeleženci, a oni so Smre-karja obdelali najbolj s koli in poleni. Kakor kažejo resne poškodbe, ki jih je dobil Smrekar, nasprotniki nikakor niso izbirah sredstev. Po vsem telesu je dobil smrekar občutne rane, in s koli so mu razbili vso lobanjo. Proti jutru so poklicali iz Litije zdravnika dr. Premrova, ki je kljub kasni uri prišel takoj na kraj nesreče in odredil, da so Smrekarja, ki je bil že v brezupnem stanju, odpeljali v ljubljansko bolnico. Ranjeni Zidar pa je izgubil toliko krvi in so njegove poškodbe tako težkega značaja, da je riskirano vsako premikanje. Zato je zdravnik odsvetoval njegov prevoz v bolnico... Zidar je star 20 let in sin posestnika iz tukajšnje okolice. V teku noči so poklicali iz šmartna tudi kaplana g. Vinka Lovšina, ki je prihitel ▼ Cerovco z avtom in je dal vse poškodovance v sveto olje. V ljubljansko bolnico prepeljani Pavel Smrekar je poškodbam podlegel danes dopoldne. Smrt ga jo rešila vsake odgovornosti ... Pariz zopet ogroža poplava Katastrofalno naraščanje Sene - Alarmna pripravljenost oariške garnizije - Okolica pod vodo Pariz, 1. dec. V večernih urah je začela Seina zopet naglo naraščati, tako da vlada velika nevarnost novih poplav v Parizu. Voda je dosegla že tako višino, da ogroža Austerlitzov most kljub temu, da je 25 velikih električnih črpalk noč in dan v obratu. Voda je vdrla tudi v nižje ležeče transformatorje, tako da je več delov mesta brez električnega toka. Resno ogroženi sta tudi železniški postaji Orse in Invalid, ki ju bodo morali bržkone že tekom noči izprazniti. Vlada je odredila strogo pripravljenost vse pariške garnizije za primer, da bi prišlo do katastrofe. Najbolj ogroženi deli mesta so bili že dopoldne evakuirani. Okolica Pariza je podobna enemu samemu velikemu jezeru, iz katerega moli le par hiš in dreves. V prihodnji številki »Ponedeljka«: Čudni običaji kraljev chicaškega podzemlja Napisal: Edvar* Dean Sullivan, Chicago VSEBINA: Mož z 200 svilenimi srajcami — Al Capo, nov „tankavto" — čuden pogreb — Riziko Edvard Dean Sullivan, Chicago Bantiftske vojne v Chicagu Najznamenitejši kriminalni primeri v Ameriki — S strojnimi puškami na nasprotnike! — Umori iz zasede Do Valentinovega dne 1929, ki je z razmesarjen jem sedmih ljudi upeljal novo strahotno metodo umorov v chicaškem podzemlju, so bile okoliščine, ki so obdajale smrt Hymia "VVeissa, najznačilnejše v zgodovini banditskih vojn. Weiss, znan pod imenom »Mali Hymie«, je bil po rodu Poljak, človek silnega'sovraštva in maščevalnosti. Weiss je pregnal iz mesta samega Torria, ki so se ga bali vsi. Svojo lastno banditsko skupino je popolnoma obvladal ter povečal njene dohodke. Po treh neverjetno drznih poskusih umora kralja chicaškega podzemlja, je bil Al Capone pripravljen ugoditi vsem Weissovim zahtevam. Kakor že omenjeno v enem prejšnjih člankov, je zahteval Weiss, da mu mora Al Capone izročiti dva svoja pristaša, ki ju je bil obsodil na smrt. , Vzrok vsega tega sovraštva je bil v prijateljstvu med VVeissom in O'Banio-nom. Za VVeissa je bil O 'Banion najhra-torejši, najveselejši in najboljši človek v vsem podzemlju. Po umoru 0'Baniona je sklenil Wei,ss osebno maščevanje. Po drugi strani pa so hoteli Caponovi pristaši usmrtiti Weissa, ker je kot vodja severne tolpe razvijal preveč energično svoje banditske zmožnosti. Kot O' Baninov naslednik je prevzel IWei.ss tudi vodstvo trgovine s pivom. Dve tretjini banditskih umorov v Chicagu sta v zvezi s pivom. Boj za beznice V Chicagu se prodaja pivo z nasiljem. Lastnik »spea.keasysa« (tajne beznice) nima mirnega življenja. Otvoritev beznice je ■možna šele po pogajanjih s to ali ono banditsko pivovarno, ki jamči za primerno zaščito. Dobro varstvo je mnogo važnejše nego dobro pivo. Dobro pivo ugaja samo gostom, dobro varstvo pa je neobhodna življeinska potreba lastnika. Pogajanja se vrše takole: dobavitelji piva podajo izjavo, kaj bodo delali in sporočajo lastniku, kaj bo moral delati on. Lastnik mora kupiti ob določenem času določeno množino piva in ga plačati takoj v gotovini. Vse je v redu, dokler se ne pojavi v beznici zastopniki konkurenčne organizacije, ki sporoči lastniku, da bo moral določenega dne točiti drugo p.ivo im ga plačati. V sličnih primerih pokliče lastnik svojega dobavitelja, ki pošlje na lice mesta svojo tolpo. Ko pride nasprotna organiza- Diamondova ljubica, plesalka Marion Roberts je na sumu kot soudeleženka. na atentatu na Dianionda. Oblasti jo obtožujejo, da je bila prisotna in da pozna zločince. oija s svojim pivom, se vname prava bitka. Beznice se polaste zmagovalci, premagani pa imajo še vedno priložnost govoriti z lastnikom in ga ustreliti. Dvaindvajset mesecev po 0'Banionovi smrti je bil umorjen tudi Weiss 11. oktobra je prisostvoval sodni obravnavi proti njegovemu pomočniku Jou Saltisu, ki je bil obtožen umora nekega Foleya. Ob treh popoldne je zapustil razpravno dvorano v spremstvu svojega telesnega gardista Pa-tricka Murraya, svojega šoferja Sama Pel-lera, odvetnika W. 0'Briana in odvetniškega pripravnika Benjamina Jacoba. Vsi skupaj so se odpeljali v Weissovem avtomobilu do Holy Name katedrale nasproti nekdanjemu 0'Banionovemu stanovanju. Izstopili so iz avtomobila in šli čez cesto. Weiss in njegov odvetnik sta šla spredaj in sta se resno pogovarjala. Nenadno pa se je vsula iz nekega okna na hiši State Street 740 toča svinčenk iz strojnih pušk. Weiss se je z dvanajstimi kroglami v telesu zgrudil mrtev na tla. Prav tako je bil ubit tudi njegov gardist M:uirray. Odvetnik Brian, ki so ga zadele štiri krogle, je zbežal v hišo nekega zdrav nika in je po štirih mesecih okreval. Nad petdeset krogel je obtičalo v zidovih katedrale, kjer so še danes. Morilci so en teden pred umorom najeli sobo v drugem nadstropju imenovane hiše. Ves teden sta prežala dva morilca na svojo žrtev, tretji pa jima je prinašal hrano. V splošni zmedi se je posrečilo obema morilcema zbežati s strojnico vred! Oproščen morilec! Sodišče, ki je razpravljalo o Weissovem pomočniku Saltisu, je pozneje ugotovilo naslednje: Pred obravnavo in med obravnavo so izginile važne priče in nihče ni mogel izvedeti, kje so. Po par dokazih obtoženčeve krivde je eden od porotnikov zblaznel in je bilo treba najti novega. Weiss je bil umorjen med obravnavo in pri njem so našli spisek izžrebanih porotnikov in prepis uradnega seznama povabljenih prič. Poleg tega so izjavile obremenilne priče, da so prejele pretilna pisma, v katerih se jim naznanja smrt, če bodo izpovedale v obso-jenčevo škodo. Pozneje so našli strojno puško Weisso-vih morilcev v neki sosedni hiši. Prav tako strcjno puško pa so r.ašli tudi v tretjem nadstropju hiše, iz katere bi mogli streljati morilci na dvoriščno stran Weissove hiše. Tudi tu so najeli morilci par tednov pred umorom sobo. Ob oknu so našli dva stola, po tleh pa cel kup cigaretnih ostankov, ki so pričali o čuječnosti morilcev. Tem ni bilo treba streljati, ker je šel Weiss slučajno proti cestnemu vhodu svoje hiše. Obtoženi Saltis je bil oproščen, čeprav je dokazalo njegov bivši zločin pet prič. To oprostilno razsodbo je povzročil Weissov obrambni fond v znesku 100.000 dolarjev! Grozen banket Takšen je bil položaj, ko je dosegel Al Capone uspeh v svojem prizadevanj« po sklenitvi primerja. Al Capone se je izjavil: »Hymie Weiss je mrtev, ker 'e bi' glavec. štiridesetkrat sem skušal urediti zadevo, da bi umeli v Chicagu uin iu ua. Kralj banditov Diamond, ki je zbežal v Evropo, odkoder ga je policija izgnala nazaj v Ameriko. Ob povratku so ga v New Yorku težko ranili neznani banditi, najbrže člani Al Caponove tolpe. bi mogli udobno živeti. Kako naj bo človek zadovoljen, če ga morajo noč in dan spremljati številne straže? Za vse nas je bilo in bo dovolj posla. Konkurenca se je spremenila v moritev. Toda z Weissom je bil vsak razgovor izključen. Med njegovo tolpo je nekaj pametnih fantov, š katerimi sem pripravljen skleniti mir.« Med temi »pametnimi fanti« so bili Maks Eisen, Bugs Moran in Schemer Drucci najvplivnejši. Po posvetovanju med Al Capo-novim zastopnikom Lombardom in Drucci-jem — oba sta bila potem ustreljena — so se sestali člani obeh tolp v neki italijanski restavraciji v Chicagu. Prijateljsko so si stisnili roke in sklenili, da je vse, kar jih je ločilo, pozabljeno. V bodoče se ne bodo več medsebojno morili in konkurirali drug drugemu, predvsem pa se mora likvidirati »ribbing« (chicaški bandit-ski izraz za zapeljavanje k umoru). Obe tolpi sta si prijateljsko razdeliti mesto. Vsak prestopek bo najstrožje kaznovan. Tega banketa se je udeležil tudi neki moj znanec novinar, ki je izjavil, da še ni doživel nekaj tako gnusnega, kakor je bil ta sestanek. Banditi, ki so bili še včeraj največji nasprotniki, so po sklenjenem »prijateljstvu« pripovedovali svojim zbranim žrtvam, kako so jih hoteli umoriti. Morilci so pripovedovali prijateljem umor-jencev vse podrobnosti umorov. In vsi so se smejali! Mir je trajal samo tri mesece. Drucci in Moran sta postala voditelja »severne tolpe«, kateri je prej zapovedoval 0'Banion. Umor Druccija je povzročil novo vojno stanje. Druccijeva smrt je bila silno čudna. Sedel je uklenjen v policijskem avtomobilu ter je nenadno zašepetal spremljajočemu detektivu nekaj v uho, kar je smatral detektiv za tako važno, da ga je pri priči ustrelil v glavo. Po Druccijevi smrti je bil Georze Moran edini vodja O' Banionove stare tolpe. Moran se ni nikoli preveč zavzemal za mir ter je le nerad pristal na premirje. Pod njegovim vodstvom so pričeli zopet pokati strojne puške. Prišlo je tako daleč, da so njegovi nasprotnik vjeli »najuglednejše« člane Mo-ranove organizacije, ki so jih na Valentinov dan 1929 postavili v vrsto ter jih s strojno puško ustrelili v hrbet. 28 ponails prepovedan w kriminalni roman Feliks Leban ni bil človek, ki razmišlja mnogo o svojih srčnih zadevah. Naiven do skrajnosti v vsem, kar ni bilo posredno ali neposredno v zvezd s trgovskimi posli, je osredotoči] vse svoje skrbi v eno samo brigo, kako bi čimprej in kar najbolj povečal vir svojih dohodkov. Ni se zanimal ne za lepe knjige ne za časnike. Slednje je čital le toliko, kolikor in kadar je bilo potrebno, da je zvedel za novosti v svoji stroki. V gledališče ni zahajal, javne zabave so mu bile odvratne. Le ob sobotah zvečer se je običajno sestajal s svojim vrstniki v tretievrstni krčmi »Pri lepi Jeri«, kjex_je služi'a za natakarico brhka in privlačna Ančka, ki si jo je znal tako pridobiti, da se je resno zagledala vanj, čeprav je vedela, da je ože-njen. Razmerja ž njo sicer ni imel, toda ni dosti manjkalo. V tem oziru je bil nekaka izjema med moškimi njegove vrste. Držal se ie načela, da more imeti pošten mošKi poleg zakonite žene istočasno le eno razmerje, in dokler se to razmerje ne razreši, ne sme zait v ljubavne odnose z nobeno žensko. To svoje načelo je uveljavljal na služkinji Tončki, ki se mu je tako zasužnjila, da vobče ni več mislila na posledice svo.e&a ra-merja ž njim. S takimi nazori, ki si jih je po astnem zatrjevanju pridobil sam, brez vsakega tujega vpliva, je stopil v zakonsko zvezo z Jano. ki ga je resnico ljubila in je videla v njem izpolnitev svojih dek'\ških sanj. Pred njo je spretno skrival vse, kar bi bilo moglo v njenih očeh zmanjšati njegovo moško avtoriteto v zakonu. Bil je popolnoma preverjen, da nui je žena vdana z vso zvestobo in da se čut: srečno v skupnem življenju ž njim. O svojem razmerju do nje n! razmišljal, ker je smatral, da človek ne sme nikoli premišljevati o nobeni zadevi, v: sc tiče srca. Poleg sobotnih zabav v krčmi »Pri lepi Jeri« ga je zanimal le še nogometni šport in je bil ves srečen, kadar so zmagali na igrišču člani športnega kluba »Merkur«, ki ga je podpiral z letnimi denarnimi prispevki. Ta njegova sreča je nekoč tako vplivala na njegovo razpoloženje, da je prihitel v uredništvo »Dnevnika« in navzlic svojemu geslu, da je čas zlato, čakal eno uro na športnega referenta in ga ozmerjal, kakor da ima pred seboj svojega vajenca. Športni referent je bil kljub temu, da si je nataknil rokavico, pri pisanju poročila o nogometni tekmi med »Merkurjem« in »Sparto« zagrešil netaktno trditev, da so člani »Merkurja« nastopali surovo in da je športno občinstvo izžvižgalo njih zmago. Zadeva s športnim urednikom je prišla v javnost in on je postal nasprotnik »Dnevnika« in njegove stranke. V javno življenje se ni vmešaval. Volitve so bile zanj nepotrebne. Dobrodelne prireditve je smatral za izsiljevanje denarja od ljudi, ki delajo in nimajo časa misliti na one, ki hočejo živeti na tuje račune. * z * Ko so pričeli odpirati trgovine, je spravil Leban svoje zapiske v aktovko in hotel oditi iz kavarne, da obišče svoje odjemalce v mestu. Že je bil vstal, ko je zagledal pri vhodu mladega gospoda, ki se je pogovarjal z natakarjem. Počakal je. Ko se je mladi gospod ozrl po kavarni, je stopil k njemu in ga pozdravil. »Vi ste, gospod Leban? Skoro bi vas ne poznal, tako ste se spremenili,« je odgovoril mladi gospod in ga držal za roko. »Da sem se spremenil, pravite?« »Pa še kako! Saj ste zaliti-drfušes! Gotovo so vaši posli imenitni.« »Kdaj ste prišli? Ali ostanete delj časa v Mariboru?« »Davi sem prišel. Brez potrebe sem se pripeljal z brzim vlakom. Kad hočete, človek ima polno skrbi, toliko, da n80-1 Pridno perico ižčem za oa iom Saši jv T oglasnem oddelki« 1'irra 1 Tapet, pomočnika dor.ro izvežbanega »am:-a gpr°jmem Naslov e >g'as. oddelku .Jntra. 19578-1 Dekle ki zna vsaj malo kuhati in opravljati vsa hišna de la, sprejme nadučiteljeva rodbina brez otrok. Najra je -iroto brez staršev. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 49504-1 Izprašan kurjač vajen parnih kotlov .n strojev j dobnnr «pričeva li išče službo. Naslov v iglaf.nem od telko »Jutra« 49015 2 Mesarski pomočnik prid™ in p ošten, želi dobro službo. Nastopi lahko takoj. Naslov pove 'is;!as. oddel. >.Jutra«. 4975.')—? Mehanike bi se rad učil 1! let star, zdrav in pošten fant. Na lov pove oglasni oddelek .Jutra. 4S277-? Fanta ali dekle pošteno in pripravno, ki bi imela veselje do prodaje čokolade, podnevi ali zvečer, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra« 49874-3 Enosob. stanovanje ■l vsemi pritiklinami oddam na periferiji mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49627 21 Stanovanje 3 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 49650-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin. Parket, elektrika in plin. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49388-23 2 stanovanji dvosobno io enosobno, s pritiklinami oddam takoj stalnima strankama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 49648-21 Stanovanje 2—4 sob. deloma uporabljivo tudi za pisarno, iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pri konvenienci cena postranska stvar«. 49973-21 Trisobno stanovanje moderno, v visokem pritličju vile blizu banske palače oddam. Vprašati pri stranskem vhodu, U. nadstropje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49532-21 Stanovanje 3 sob. kopalnice in pritiklit pri vili Stadion ob Dunajski cesti takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49865-21 Veliko prazno sobo g posebnim vhodom, sred mesta takoj oddam solid ni osebi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49078-2S Opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 49793—23 Sobo poleg univerze takoj oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 49827-23 Keklarica za boljše nogavice, dobro izvežbana. se takoj sprejme Naslov v oglasr.em oddelku »Jntra« 49711—1 Vajenca Inteligentnega, ki ima vesel.;e dc obrti, sprejme strojno mehanična delavnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 49835-1 r-4 Službo sluge Bčem Vložim kavcijo, go-vOTim nemške in slovensko. Nas-lo^ v oglasnem Oddelku »Jutra«. 49806-2 Najkoristnejši Miklavžev dar za šolsko mladino je nova otroška pisalna mizica. Nudite otrokom veselje do učenja! — Ohranite jih zdrave s telesno nego. Nova otroška pisalna mizica ki se uravnava za vse starosti otrok, od 6. do 18. leta, ustreza vsem pravilom o pravilnem držanju telesa pri učenju ter je obenem praktična shramba za vse šolske potrebščine. 15979 MIZICE izdeluje tvrdka I. REPŠE, Ljubjana, Dvorni trg štev. 1. Gdč. ali dijakinjo sprejmem kot sostanovalko s hrano. Naslon pove ogl oddelek »Jutra«. 49875/23 N Gospodični oddam takoj po zmerni ceni lepo opremljeno, parke tirano sobo v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49917-23 Sostanovalca | 2 opremljeni sobi sprejme mv lepo opremlje no sobo 9 klavirjem. Cen teT mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 498G8-23 Prazno sobo lepo, solnčno, oddam takoj boljfi osebi oz. novo poročencem brez otrok z souporabo kuhinje in pritiklin. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 49761—23 Sobo strogo separirano, z dvema posteljama, svetlo in tolnč no, z elektriko, oddam dijakom ali zakonskemu pa ru za 1. december. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49741—23 c posebnim vhodom vilam boljšim gospodom. Vila. Aleksandrova 17. 49743-23 ZOC dnArcu oa. v Mestni »ogrebni zavod Občina Ljubljana Avtopodjetje Magister sporoča v svojem ter v imenu šoferjev in sprevodnikov tužno vest, da je Janez Mandelj šofer, dne 30. novembra ob 22.30 preminul. PogTeb nepozabnega se bo vršil v torek, dne 2. t. m. ob 16. izmred mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče pri sv. Križu. Št. Vid pri Ljubljani, dne 1. decembra. ŽALUJOČI. V globoki tugi sporočava vsem prijateljem in znancem, da je naš ljubi sin Rikard Fasan danes dne 30. novembra 1930 po težki bolezr.i, večkrat previden s tolažili sv. vere, za vedno zatisnil svoje oči. Truplo pokojnika bo blagolsovljno v torek, dne 2. decembra 1930 ob 14. uri pred hišo žalosti na Bleiweisovi c. 18 ter nato prepeljano v Križe pri Tržiču, kjer bo pogreb ob 15.30 uri. Ljubljana, dne 1. decembra 1930. Ing. Fasan in soproga. Izdaja za konzocij cjutra» Adoli Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d.