Letošnja zgodnja pomlad je »primorala« tudi gorenjske kmetovalce, da so le prve dni aprila začeli saditi krompir — Foto: F. Perdan teto XXVII. Številka 28 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka >n Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sreda, 10.4. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA > Uglašenost na istem valu Sedmi kongres ZKS končan — Sprejeti statut in resolucije — Izjavi o položaju slovenskih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah in o odnosih z Italijo — Izvoljeni organi — K Franc Popit, predsednik CK ZKS; Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS »Malokdaj smo se zbrali na kakem delovnem zboru, ki bi bil, kot pričujoči kongres, tako enoten v hotenjih in tako jasen v svojih ciljih ... Naš sedmi kongres ni samo spoznanje, da je taka pot za nas, komuniste, edina možna, temveč razprava na kon¬gresu potrjuje, da smo na tej poti zmerom bolj aktivni in uspe¬šni ...«, je rečeno v pozdravnem pismu predsedniku Titu s VII. kongresa ZKS, ki ga je prebrala Vojka Marušec. VII. kongres zveze komunistov Slovenije s 618 delegati in 250 gosti je v petek končal tridnevno delo. V sklepni besedi na popoldanski plenarni seji je predsednik Franc Popit dejal, da je kongres uspel in izpolnil pričakovanja. Ustvarili smo takšno enotnost, ki dela zvezo komunistov sposobno za revolucionarno ofenzivo. Razprave in dokumenti pričajo, da smo komunisti v Sloveniji uglašeni na isto valovno dolžino. Zdaj, ko je kongres končan, pa je naša dolžnost, da njegovega duha prenesemo v delovne organizacije med delovne ljudi, da iz besed preidemo v dejanja. Kongres je sprejel spremenjen in dopolnjen statut zveze komunistov Slovenije ter resolucije, ki pomenijo prispevek za ^ X. kongres ZKJ. Delegati so brez pripomb sprejeli najprej temeljno kongresno resolucijo Boj za uveljavljanje samouprav¬nih družbenoekonomskih in političnih odnosov ter vloga in naloga ZK. Potem pa so potrdili še pet akcijskih resolucij: Razvoj proizvajalnih sil in uresničevanje samoupravnih družbe¬noekonomskih odnosov; Organiziranje delavcev in delovnih ljudi v TOZD, krajevnih in samoupravnih skupnostih; Razvoj kmetijstva in podeželja; Vzgoja, izobraževanje in raziskovalno delo; Kultura socialistične samoupravne družbe. Na zahtevo delegatov je kongres sprejel izjavi o položaju slovenskih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah in o odnosih z Italijo. V prvi je med drugim rečeno, da zveza komu¬nistov Slovenije odločno in dosledno podpira slovenske narod¬nostne skupnosti v zamejstvu v njihovem boju za narodni obstoj, pravice in vsestranski razvoj. V izjavi o odnosih z Italijo pa VII. kongres ZKS obsoja in odločno zavrača zahteve itali¬janske vlade po delu ozemlja SFR Jugoslavije. Hkrati pa se pridružuje globoki ogorčenosti delovnih ljudi Slovenije in vse Jugoslavije zaradi izzivanja na naši meji. Kongres je tudi izvolil člane konference ZKJ iz Slovenije, Člane komisije za statutarna vprašanja ZKJ, člane nadzorne komisije ZKJ, člane centralnega komiteja ZKS, člane statutarne komisije ZKS, člane nadzorne komisije ZKS in goste z delegatskim naslovom na X. kongresu ZK Jugoslavije. Z Gorenjske je bil za člana konference ZKJ izvoljen Ludvik Kejžar z Jesenic. V novem, 70-članskem centralnem komiteju ZK Slovenije pa so z Gorenjske: Lovro Gajgar (Škofja Loka), Ljubo Jasnič (Jesenice), Martin Košir, Stane Mihalič in Franc Rogelj (Kranj), Marija Zupančič-Vičar (Jesenice). Član statu¬tarne komisije ZKS je z Gorenjske Matija Markelj iz Radovljice, dan častnega razsodišča pa Štefan Horvat iz Kranja. Po končanem kongresu se je takoj sestal centralni komite ZK Slovenije in na prvi seji izvolil za predsednika Franca "opita, za sekretarja izvršnega komiteja Franca Šetinca in za namestnika sekretarja izvršnega komiteja Vlada Janžiča. Nazadnje lahko simbolično ugotovimo, da še na nobenem tako pomembnem zboru kot je bil VII. kongres ZKS ni bil tako odločno v ospredju delavec kot nosilec razvoja in družbe. Samo delavec in njegovi zavezniki so lahko kos nalogam nove etape socialističnega samoupravljanja, v katerem bosta delavec in delovni človek sploh subjekt in nosilec odločanja o družbenih £ečeh. To spoznanje in cilj potrjuje tudi 533 pozdravnih pisem, ki jih je kongres med delom dobil iz vse Slovenije. A. Zalar mm* ' - - - J \ Občni zbor bo 20. aprila Po sklepu, ki so ga sprejeli 4. aprila na seji predsedstva, bo občni zbor občinskega sindi¬kalnega sveta Kranj v soboto, 20. aprila in ne v soboto, 13. aprila, kot je bilo prvotno določeno. Ta datum je bil objavljen tudi v 7. številki Informacij, ki jih izdaja občin¬ski sindikalni svet. Izšle so včeraj in so jih dobili v vseh osnovnih organizacijah sindi¬kata. Za spremembo datuma so se odločili zaradi tehničnih in vsebinskih zadržkov. Na občnem zboru bodo obravnavali vključevanje sin¬dikatov v gospodarska gibanja v občini, delavsko kontrolo, mednarodno dejavnost sin¬dikata, šport in rekreacijo, družbenopolitično izobraževa¬nje, razvoj kulture, varstvo pri delu, pravno zaščito delavcev, socialno politiko in novo orga¬niziranost sindikata. v ) Pri SGP Sava Jesenice si prizadevajo), da bi čimbolj mehanizirali in modernizirali graditev stanovanjskih in poslovnih zgradb. Zato so poleg nove betonarne na Plavškem travniku uredili poseben obrat za izdelovanje betonskih elementov, ki omogočajo hitrejšo in cenejšo graditev temeljev in Stropov zgradb. S strojem, ki ga vidimo na sliki, izdelujejo posebne zidake za hitro graditev temeljev, pri čemer ni več potrebno opažev. — B. B. V ponedeljek je bila v Ljubljani skupna seja predsedstva in izvršnega odbora republiške konference socia¬listične zveze. Na seji so potrdili predloge možnih kandidatov za ne¬katere vodilne funkcije v federaciji (iz Slovenije) in republiki. Predlog bodo dokončno potrdili čez teden dni na seji republiške kandidacijske konference. Kandidat za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije je član predsed¬stva ZKJ in sveta federacije Edvard Kardelj. Kandidat za predsednika predsed¬stva SRS je predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, za člane tega organa pa: predsednik gospodarskega zbora republiške skupščine Tone Bole, poklicna po¬slanka zbora narodov zvezne skup¬ščine Ančka Kuhar, poslanec zbora norodov zvezne skupščine Jože Lončarič, članica sveta federacije ški železarni Štefan Nemec, zbor občin — poslanka republiškega go¬spodarskega zbora Mara Žlebnik. Podprli so tudi kandidaturo Zo¬rana Poliča za predsednika zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ. Naročnik: Kandidati za vodilne funkcije in predsedstva SZDL Jugoslavije Vida Tomšič, predsednik SAZU Josip Vidmar in generalni direktor RTV Ljubljana Janez Vipotnik. Po položaju sta člana predsedstva SRS še predsednik CK ZKS in RK SZDL Slovenije. Kandidat za predsednika sloven¬ske skupščine je podpredsednik skupščine SFRJ dr. Marjan Bre- celj, za podpredsednika pa poslanec družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine in predsednik mestne kon¬ference SZDL Ljubljana Beno Zu¬pančič ter predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar. Veletrgovina Živila Kranj je v Cirčičah pri Kranju preuredila, klasično trgo¬vino v moderno, samopostrežno. Preurejati so jo začeli februarja letos, trgo¬vino pa so odprli v torek. Nova samopostrežna trgovina ima zdaj tudi deli¬katesni oddelek, opremljena je z modernimi hladilnimi napravami in z drugo opremo. Trgovina bo poslej veliko bolje založena z različnim blagom, saj so z moderno opremo zmogljivosti povečali za več kot še enkrat. Oprema je veljala blizu 300.000 novih dinarjev. —A. Ž. — Foto: F. Perdan Kandidat za predsednika oziroma mandatarja slovenskega izvršnega sveta je inž. Andrej Marine. Kan¬didati za predsednike posameznih skupščinskih zborov pa so: družbe¬nopolitični zbor — podpredsednik skupščine SRS Stane Markič, zbor združenega dela — inženir v jeseni¬ XIII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 12. do 21.4.1974 Razvoj surovinskih panog Pretekli teden so se r Sara- /eni sestali predstavniki zvez¬nega sekretariata za gospo¬darstvo in predstavniki repub¬liških in pokrajinskih sekreta¬riatov za gospodarstvo oziro¬ma industrijo in trgovino. Po¬govarjali so se o izdelavi družbenega dogovora o razvo¬ju osnovnih surovinskih panog — pridobivanja premoga, raz¬voja črne in barvaste metalur¬gije ter bazične kemije. Te pa¬noge imajo, prioriteto tudi v srednjeročnem načrtu Jugo¬slavije do leta 1975. Družbeni dogovor o energetiki V Beogradu so se predstav¬niki ZIS sestali s predstavniki republiških in pokrajinskih iz¬vršnih svetov. Sprejeli so pred¬log družbenega dogovora o osnovah razvoja elektrogos¬podarstva do leta 1980. Priča¬kujejo, da bo dogovor podpi¬san že ta teden. S tem doku¬mentom bodo ' usklajene in določene osnove politike raz¬voja elektrogospodarstva, elektroenergetske bilance po¬rabe in potrebnega povečanja proizvodnje. Z njim bo prav tako določen način zagotav¬ljanja denarja za gradnjo no¬vih elektrarn. Z družbenim dogovorom je predvideno po¬večanje proizvodnje za okoli 75 milijard kilovatnih ur. Za 1,1 odstotka dražje Cene na drobno so bile mar¬ca za 1,1 odstotka višje kot februarja. V primerjavi s ce¬nami marca lani pa so se dvignile kar za 21 odstotkov. Na povečanje cen je po podat¬kih zveznega zavoda za stati¬stiko vplivalo povečanje cen industrijskih proizvodov za 1,1 odstotka, zvišanje cen kmetij¬skim proizvodom za 1 odsto¬tek ter podražitev alkoholnih pijač in storitev v gostinstvu za 0,4 odstotka. Poprečna plača 2459 dinarjev Poprečni osebni dohodki, ki so jih izplačali februarja v Sloveniji, so znašali 2459 di¬narjev in so bili za 4 odstotke nižji od januarskih. V gospo¬darstvu je znašala poprečna plača 2405 dinarjev, v nego¬spodarstvu pa so znašali do¬hodki 2760 dinarjev in so bili za 17 odstotkov nižji kot ja¬nuarja. Minič v New Yorku Konec tedna je v New York dopotoval podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič. Vodi delegacijo SFRJ na izrednem zasedanju generalne skup¬ščine, ki je včeraj popoldne po lokalnem času začela raz¬pravljati o vprašanjih surovin in razvoja. Minič bo predvi¬doma govoril jutri. Pred pri- četkom zasedanja so se sestali predstavniki neuvrščenih de¬žel. Protesti italijanske mladine Republikanska mladina Italije zavrača irendentistič- ne zahteve za del Jugoslovan- skega ozemlja in zahteva do¬končno pravno priznanje se¬danjega stanja meja. To so iz¬javili mladi na zborovanjih v več italijanskih mestih. Titova štafeta krenila Prvi jo je ponesel delavec v topilnici cinka in svinca iz Ti¬tovega Velesa Lazar Sirka- rovski. Ob tej priložnosti se je v Titovem Velesu zbralo na zborovanju več kot 25.000 ob¬čanov, pionirjev, mladincev in vojakov skupaj z najvišjimi predstavniki Makedonije in pobratenih Titovih mest: Tito- grada, Titovega Užica in Ti¬tove Korenite. Stafetno palico so po zami¬sli akademskega slikarja To¬ma Andreevskega izdelali v topilnici svinca. Po Makedo¬niji je potovala pet dni. Danes jo bodo prevzeli srbski mla¬dinci. ji %M iLr A «S> Sreda, 10. aprila 1974 V ponedeljek, 8. aprila, je bila v Kamniku 52. seja občinske skup¬ščine, predzadnja v tem mandatu. Odborniki so sprejeli resolucijo o go¬spodarskem in družbenem razvoju kamniške občine, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih obča¬nov ter odlok o spremembi in do¬polnitvi odloka o posebnem občin¬skem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve. Skupščina je po daljši razpravi sprejela izhodišča za letošnjo splošno in družbeno po¬trošnjo ter občinski proračun. Kamničani računajo, da se bo v letošnjem proračunu zbralo 19 mi¬lijonov 383.000 dinarjev. Lanska čista proračunska poraba pa je zna¬šala 17,784.000 dinarjev ali 17,3 od¬stotka manj od letošnje predvidene porabe. Letošnjemu proračunu* bo¬sta dala največ sredstev davek iz osebnega dohodka od opravljanja samostojnih dejavnosti in posebni občinski davek od prometa proizvo¬dov in storitev. Drugi viri napajanja proračuna so v primerjavi z omenje¬nima malenkostni. Kamničani bodo občinski denaT potrošili za delo občinskih organov, za narodno obrambo, za dejavnost družbenopo¬litičnih organizacij, za negospodar¬ske investicije, za kulturnoprosvet- no dejavnost, za zdravstveno var¬ Akcije RK Radovljica Občinski odbor rdečega križa Ra¬dovljica je na zadnji seji v marcu sprejel več sklepov in stališč za pri¬hodnje akcije. Ugotovili so, da so bila lanska sredstva iz občinskega proračuna za redno dejavnost pre¬majhna, saj niso pokrila niti osebnih dohodkov. Zato so sklenili, da bodo letos zahtevali toliko denarja kol znašajo letni kalkulativni osebni do¬hodki zaposlenih. Nadalje so sklenili, da bodo razpi¬sali občinsko tekmovanje ekip prve pomoči za mlade člane RK. Povezali se bodo z občinsko konferenco zveze mladine, ki naj bi poskrbela za na¬grade in priznanja najuspešnejšim mladim tekmovalcem in ekipam. Razen tega bo komisija za mlade člane RK v kratkem pripravila po¬svetovanje predavateljev RK — zdravnikov in medicinskih sester. Le-ti bodo predavali na vseh šolah in pripravili ekipe za tekmovanje. Imenovali pa so tudi 6-člansko tek¬movalno komisijo. Zaradi preobremenjenosti in ne¬katerih akcij je občinski odbor skle¬nil, da bo proslava 30-letnice obno¬vitve RK Slovenije v občini namesto spomladi jeseni. Do takrat pa bodo zbrali predloge za podelitev priznanj najzaslužnejšim aktivistom in orga¬nizacijam rdečega križa. Razen teh priznanj bodo dobile zlati znak RKS tudi tiste organizacije in društva, ki so največ prispevale k uspehu RK. Razpravljali so tudi o prostorskih težavah občinske organizacije RK. Ugotovili so, da so se/lanji prostori neprimerni in da bi občinska orga¬nizacija čimprej morala dobiti ustreznejše. Nazadnje so »sklenili, da bo občinski odbor RK nakazal 2000 dinarjev za pomoč prizadetim od suše v Afriki. JR stvo, za komunalno dejavnost, za dejavnost krajevnih skupnosti in za intervencije v gospodarstvu. Odborniki na predlog proračuna niso imeli bistvenih pripomb. Le predstavnik občinske konference Zveze mladine Slovenije Kamnik je menil, da predvidena dotacija kon¬ferenci v višini 84.100 dinarjev ne zadostuje, čeprav je za 16 odstotkov višja od lanske. Ob upoštevanju pla¬čila redno zaposlenega v organizaciji in nekaterih drugih obveznosti ostane za dejavnost in pomoč ak¬tivom zelo malo. Skupščina predloga za višjo dotacijo ni sprejela. »Pro¬račun je napet in so dohodki in izdatki usklajeni, zato moramo nekomu vzeti, če želimo dati več mladini,« je v razpravi pripomnil predsednik skupščine Vinko Gobec._ Menil je, da so skupščina in družbe¬nopolitične organizacije pripravlje¬ne mladinski organizaciji pri raznih akcijah pomagati. Seveda pa se bo morala mladinska organizacija bolje organizirati in s privlačnejšimi obli¬kami dela zainteresirati mlade za aktivnost, ne pa z denarjem. J. Košnjek Do konca lanskega leta je bilo v solidarnostni stanovanjski sklad škofjeloške občine iz rednega sta¬novanjskega • prispevka vplačanih nekaj čez 7,827.816 din. V ta znesek so gospodarske organizacije prispe¬vale 6,171.842 din, negospodarstvo 1,518.543 din ter privatni sektor 137.430 din. Poleg tega pa se sred¬stva v višini 111.345 din namenjena gradnji in popravilu stanovanj ude¬ležencem NOV vodijo posebej. Z zbranim denarjem iz sklada je 19 družin že dobilo stanovanja. Sredstva sklada se lahko uporab¬ljajo za gradnjo najemnih stano¬vanj, za delno nadomestitev stana¬rine nosilcem stanovanjske pravice, premiranje namenskega varčevanja za stanovanja, raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem go¬spodarstvu, vračilo najetih kreditov ter dajanje kreditov pri gradnji in nakupu zasebnih stanovanj. Za dodelitev stanovanj ali pomoč pri reševanju stanovanjskih proble¬mov je trenutno vloženih v Skofji Loki 200 prošenj. Po sprejetih meri¬lih izpolnjujejo pogoje za dodelitev stanovanja iz solidarnostnega sta¬novanjskega sklada 103 prosilci: od tega je 63 mladih družin — 45 bi jih stanovanje potrebovalo v Škofji Lo¬ki, 8 v Zireh in 10 v Železnikih. Poleg navedenih ima še 41 občanov, kate¬rih dohodek na družinskega člana ne Občinska organizacija ZM Jese¬nice je v času volitev pripravila med mladinskimi aktivi v občini tekmo¬vanje za najbolje urejeno volišče. V to tekmovanje so se vključili do¬mala vsi aktivi, ki so v delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih izredno lepo uredili in okrasili volišča. Posebna komisija, ki je pregledala in ocenila vsa volišča v občini, je aktive razdelila v dve skupini, in sicer so bili v prvi skupini aktivi iz delovnih organizacij in šol, v drugi pa aktivi iz krajevnih skup¬nosti. V trgovskem podjetju Murka Lesce so se odločili, da bodo preuredili prodajalno Blagovnica v Radovljici. V preurejeni hiši nameravajo uvesti nekatere novosti. Tako bodo na primer v prvem nadstropju prodajali žensko konfekcijo in druge artikle za ženske, v pritličju bo oddelek za moške, v kletnih prostorih pa bodo imeli dekorativno blago. Preurejati so začeli decembra lani, dela pa bodo končali do srede junija. — A. Z. — Foto: F. P. Kamniška skupščina sprejela proračun V prvi skupini so najlepše uredili Podobno kot v petek na občinskem sindikalnem svetu so v ponedeljek • - tudi pri občinski konferenci sociali¬stične zveze razpravljali o izvedbi nadaljnjih volilnih opravil. Na občinskem sindikalnem svetu so se sestali predsedniki delavskih svetov in se dogovorili za sklicanje delegacij oziroma konferenc delegacij, ki so bile izvoljene na volit¬vah 28. in 31. nlarca. Pri občinski konferenci socialistične zveze pa so v pone¬deljek o teh nalogah razpravljali predsedniki krajevnih skupnosti in predsed- j niki krajevnih organizacij socialistične zveze. Na obeh sestankih so se dogo¬vorili o načinu konstituiranja in konkretnih pripravah delegacij na prvo sejo občinske skupščine. V ponedeljek popoldne se je sestal tudi izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju. Razpravljali so o tekočih nalogah po volitvah in v prihodnjem obdobju. A. Ž. V ponedeljek opoldne se je sestal občinski štab za določitev dogovora o splošni in skupni porabi v občini. Obravnavali so dokončni predlog splošne in skupne porabe občine Radovljica za letos. Ta teden se bodo tudi v radovljiški občini na prvih sejah sestale delega¬cije oziroma konference delegacij. Podobno kot v drugih gorenjskih občinah bodo izvolile predsetkiika delegacije oziroma predsedstvo konference delegacij in določile prvega delegata za sejo skupščine, ki bo 29. aprila. Razen tega pa bodo obravnavali in sprejemali tudi predloge za kandidate za zvezni zbor skupščine SFRJ in za zbor republik in pokrajin z Gorenjskega ter razpravljali o evidentiranih kandidatih za vodilne funkcije v občinski skupščini. A. Z. Danes popoldne bo v Škofji Loki skupna seja občinskega zbora in — zbora delovnih skupnosti skupščine občine Škofja Loka z naslednjim dnevnim redom: poročilo komisije za sred¬njeročni program pri skupščini občine Škofja Loka, predlog odloka o prenosu sredstev ukinjenih skladov na ustrezajoče samoupravne interesne skupnosti, družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo v občini Škofja Loka v letu 1974, osnutek družbene¬ga dogovora o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SRS za obdobje 1974 do 1980, predlog odloka o spremembi odloka o urbani- j stičnem programu občine Škofja Loka, predlog odloka o spremembi zazidal¬nega načrta za zazidalno cono Podlubnik v II. etapi, predlog odloka o prispev¬ku za uporabo mestnega zemljišča, predlog odloka o določitvi stanovanjskega standarda, predlog odloka o obvezni izdelavi zazidalnih načrtov in splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture na zemljiščih predvidenih za stanovanjsko gradnjo na Škovinah, v Dašnjici in na Kresu, predlog sklepa o. gradnji ceste Cešnjica—Dražgoše, predlog odloka o dopolnitvi odloka o prispevku za spre¬membo namembnosti zemljišč, predlog odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin v občini Škofja Loka, predlog odloka o najetju posojila za gradnjo doma upokojencev v Škofji Loki ter poročilo o dejavnosti občinske skupščine v tej mandatni dobi. -jg Občinska konferenca ZMS v ŠkofjiLoki bo ustanovila prostovoljno mladinsko pohodno enoto škofjeloškega odreda. V enoto se lahko vključijo mladinci in mladinke, ki so starejši od 14 let in še niso bili pri vojakih. Pohodna enota bo sestavljena iz stalnega in nestalnega dela. Mladinci in mladinke, ki se bodo s prijavnico odzvali na razpis občinske konference, bodo postali člani stalnega dela in bodo tudi zaprisegli. Z njo se bodo obvezali, da se bodo vestno udeleževali vseh akcij in pohodov enote. Mladinci, ki se bodo udeleževali le pohodov ali le nekaterih akcij, pa bodo sestavljali nestalni del enote. Mladinska pohodna enota škofjeloškega odreda bo ustanovljena še ta mesec. . -lb Jutri popoldne bo v Tržiču seja ko¬miteja občinske konference ZKS. Na _ seji bodo razpravljali o poročilu predsednika občinske komisije za ugotavljanje izvora premoženja ter obrav¬navali predlog komisije za organizacijo in razvoj, kako kadrovsko okrepiti ter j bolje organizirati nekatere osnovne organizacije in stalne aktive ZK v občini. Jutrišnjemu zasedanju komiteja bo podana tudi ocena volitev v organe občinske skupščine. Jutri bo skupna seja sekretariata občinske konference ZMS in komisij« za družbenoekonomske odnose pri mladinski konferenci Tržič, na kateri bodo obravnavali priprave na ustanovitev aktivov mladih delavcev v tržiški občini' Veliko prošenj za stanovanja piranje občanov, saj so se v pretek¬losti, čeprav ne posebno pogosto, Že dogajale stvari, ki jih bo v prihodnje treba preprečiti. J. Govekar Kako je z volilnimi rezultati? Takšna in podobna vpra¬šanja te dni dobivamo v ured¬ništvo. Eden od bralcev nam tudi piše, da ne more razume¬ti, da teden dni po končanih volitvah, še ni znan volilni rezultat. Prosi tudi za objavo le-teh. Na občinski konferenci so¬cialistične zveze v Kranju smo poprašali, kje so vzroki, da ne le v kranjski, marveč tudi v drugih gorenjskih občinah po¬nekod volilni rezultati še niso znani. Povedali so nam, da se je izdelava poročil zakasnila tam, kjer je bilo treba čakati na glasovnice iz JLA. Zakon pravi, da morajo volilne ko¬misije dobiti te glasovnice v treh dneh po volitvah. Iz ob¬jektivnih razlogov pa se je ta rok ponekod zavlekel. Zato volilne komisije niso mogla narediti dokončnih uradnih poročil. Zvedeli smo tudi, da so zdaj volilni rezultati, razen redkih izjem, že povsod znani. In kako priti do njih oziroma izvedeti zanje? Za to morajo na terenu poskrbeti krajevne skupnosti. Objaviti jih morajo na krajevno primeren način- Sicer pa se bodo gorenjska občinske konference soci aH- stične zveze posvetovale, da bi na primeren način javno objavile volilne rezultate i* vseh krajev Gorenjske. A.Z. Mladi lepo okrasili volišča volišče člani aktiva mladih delavcev v obratu Planike v Zabreznici, drugo najlepše volišče je bilo v Elektrod¬nem oddelku Železarne, tretje pa v Zarji, TOZD Delikatesa. V drugi skupini so prvo mesto do¬segli mladi iz Planine pod Golico pred sovrstniki iz Hrušice, tretje mesto pa si delita aktiva Plavž in Dovje- Mojstrana. Najbolj prizadevni aktivi bodo prejeli priznanja in nagrade, ki so jih prispevali: občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet in občinska organizacija ZM. J. Rabič -jk presega 900 din, mesečno vloženo prošnjo za najemno stanovanje: 35 v Skofji Loki, 5 v Železnikih in 1 v Zireh. Za rešitev navedenih stanovanj¬skih problemov bi bilo potrebnih 7 garsonjer, 73 enosobnih, 18 dvosob¬nih in 5 trosobnih stanovanj. Potreba po stanovanjih je ugotov¬ljena na podlagi vloženih prošenj in dokazil ter opravljenih komisijskih ogledov, upoštevajoč vse pri tem po¬membna merila. Podrobnejši pregled potrebnih stanovanj bo mogoče sestaviti šele, ko bo komisija solidar¬nostnega sklada sestavila prioritet¬no listo tistih občanov, ki na stano¬vanja čakajo. Letos solidarnostni stanovanjski sklad v škofjeloški občini predvideva v aprilu nakup 16 stanovanjskih enot, v septembru 20 stanovanjskih enot ter v novembru prav tako 20 stanovanjskih enot. Ker je v Želez¬nikih predvidena gradnja dveh 29 stanovanjskih blokov, bo sklad tudi v tem kraju v okviru potreb tega področja ter razpoložljivih sredstev kupil stanovanja za občane z nižjimi osebnimi dohodki ter mlade družine. Kranj Radovljica Škofja Loka Trzic Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki omenili tudi potrebe po nekaterih drugih krajih v občini ter se zavzeli, naj se upravni odbor sklada v prihodnje zavzema pri delitvi za čimbolj stimulativno pod- STOLPEC ZA UPOKOJENCE i Vprašanje: Kdo odloča o upravičenosti dodatka za po¬moč in postrežbo? Odgovor: Neogibno potre¬bo po pomoči in postrežbi dru¬gega za opravljanje osnovnih življenjskih potreb ugotavlja invalidska komisija. Le-ta tudi ugotavlja, ali je pomoč in po¬strežba drugega neogibno po¬trebna za opravljanje vseh ali samo večine osnovnih življenj¬skih potreb. Osnovne življenj¬ske potrebe pa so oblačenje in slačenje, obuvanje in sezuva- nje, umivanje in hranjenje ter opravljanje telesnih potreb. Med hranjenje seveda ne spa¬da pripravljanje hrane. Za pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ni premoženjskih pogojev. Če so izpolnjeni po¬goji, pripada dodatek ne glede . na višino pokojnine ali oseb¬nega dohodka zavarovanca. Zavarovanje za nekatere primere Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je obvezno; glede na zavarovane primere, za katere se morajo zavarovanci zavarovati, pa ločimo zavaro¬vance, ki se obvezno zavaru¬jejo za vse zavarovane prime¬re, in pa zavarovance, ki se obvezno zavarujejo samo za nekatere zayarovane primere. Prva skupina zavarovancev je obvezno zavarovana za sta¬rost, invalidnost, neposredno nevarnost za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu, telesno okva¬ro in smrt. Samo za nekatere zavaro¬vane primere, kot je na primer invalidnost in telesna okvara kot posledica nesreče pri delu ali posledica dela v določenih okoliščinah, so zavarovani: de¬lavci (naši in tuji državljani), ki delajo manj kot polovico delovnega časa, vajenci in učenci strokovnih šol s prak¬tičnim poukom, študentje vi¬sokošolskih zavodov, učenci strokovnih šol, otroci in mla¬dostniki z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklic¬no usposabljanje, ter učenci na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z mot¬njami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol ali specialnih za¬vodov ali kadar so na prak¬tičnem delu pri delovnih ali drugih organizacijah in pri državnih organih, ter otroci in mladostniki v vzgojnih zavo¬dih za vedenjsko in osebnost¬no motene. Druga skupina zavarovan¬cev so osebe, ki sicer niso zava¬rovanci v pokojninskem in in¬validskem zavarovanju, posta- -hejo pa invalidi oziroma dobe telesno okvaro kot posledico nesreče, ki jih je zadela pri opravljanju nalog kot pripad¬niki partizanskih enot ali ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pome¬na, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementar¬nimi nezgodami ali nesrečami. Zavarovani so tudi, ko poma¬gajo organom za notranje za¬deve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpol¬njevanju nalog s področja var¬stva z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrže¬vanja reda in miru, prepreče¬vanja in odkrivanja kaznivih dejanj in odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. V to skupino zavarovancev sodijo tudi ose¬be, ki postanejo invalidi, ko opravljajo naloge javne var¬nosti kot rezervni miličniki ali ko opravljajo na poziv držav¬nih organov določene javne funkcije ali državljanske dol¬žnosti ali so kot vojni ali mi¬rovni vojaški invalidi na po¬klicni rehabilitaciji pri prak¬tičnih delih ali vajah ali posta¬nejo invalidi ko kot športniki sodelujejo v okviru organizi¬rane športne dejavnosti pri športnih akcijah. V vseh teh naštetih primerih ffre za sodelovanje občanov, ki s>cer niso zavarovani, pri po¬membnih akcijah splošnega Pomena, zato je prav, da jim je za nesrečo v takšnih okolišči¬nah zagotovljena socialna var¬nost. Kranjska občinska skupščina je na zadnji seji sprejela družbeni plan razvoja občine za letos. Ta pomemb¬ni dokument je po obširni razpravi doživel nekaj .korektur. Se vedno pa je zelo ambiciozno zastavljen in v mnogočem odvisen od objektivnih in tudi subjektivnih naporov in pogo¬jev. Načelnik oddelka za gospodar¬stvo kranjske občinske skupščine Mafjan Ropret je na seji poudaril: Borba se bo odigrala nad tremi elementi — družbeni proizvod, bruto osebni dohodki in zaposlovanje. Kako je plan zastavljen v primerjavi z minulim letom, kakšni so izgledi za uresničitev, kje so težave in kje nevarnosti — o tem je spregovoril Marjan Ropret. »Družbeni plan smo sprejeli v dokaj negotovem obdobju, saj na primer precej večjih organizacij -združenega dela v občini še ni sprejelo svojih gospodarskih načr¬tov. Optimizem, ob takšni, recimo precej nespodbudni ugotovitvi pa se kaže, da delovne organizacije nada¬ljujejo s planiranjem na osnovah, ki so bile sprejete aprila lani s petletnim družbenim planom do leta 1975.« SKOK, KI SE NE SME PONOVITI Kakšni so bili nekateri gospodarski rezultati in pojavi v minulem letu in kako kažejo predvidevanja za letos? »Celotni dohodek se je lani v občini povečal za 28,8 odstotka v primerjavi z letom 1972. Letos predvidevamo, da se bo povečal za 27.4 odstotka v primerjavi z minulim letom. Zanimivo in spodbudno je, da se lani celotni dohodek ni povečal le zaradi povišanja cen, marveč zaradi povečane rasti proizvodnje, ki je v industriji na primer porasla kar za 14,6 odstotka. Seveda pa so lani močno porasli tudi materialni stroš¬ki. Ti so bili za 5,7 odstotka večji od rasti celotnega dohodka in so znašali 34.5 odstotka več kot leto poprej. Podobno je bilo z obveznostmi. Zakonske so porasle za 104 odstotke, »Problem Bukovščica«, kot bi lahko krstili afero, nastalo za¬radi enomesečne prekinitve pouka na odročni podružnici osnovne šole Petra Kavčiča Škofja Loka, je odpravljen. O njem smo podrobno pisali pred tedni, ko so vaščani zagrozili, da bodo bojkotirali bližnje volitve delegatov. No, zdaj je uprava osemletke našla ustrezno zame¬njavo za prejšnjo učiteljico, ki ima trenutno porodniški dopust. Odgovorni poudarjajo, da bo za¬mujeno mogoče nadoknaditi naj¬kasneje do konca junija in da se staršem ni treba bati kvarnih posledic neprostovoljno podalj¬šanih zimskih počitnic njihovih otrok. Lepo! Po logiki enostav¬nega časnikarskega poročanja bi pod zapletom lahko potegnili, črto in nanj pozabili. Toda s tem bi bralcem naredili medvedjo uslugo, kajti bukovški pripetljaj ni zgolj naključje, zgolj napaka loških pedagoških delavcev (in slednji ne zanikajo krivde), mar¬več v precejšnji meri pojavna oblika mnogo globljih težav, ki razjedajo slovensko šolstvo. Ob¬staja bojazen, da vsemu ogorče¬nju navkljub tudi v prihodnje utegne priti do podobnih zaple¬tov. Zakaj? JE PROSVETA RES TRETJERAZREDNA REČ? Kranjski družbeni plan je letos pred pomembno preskušnjo — Skok materialnih stroškov in ob¬veznosti iz leta 1973 se ne sme ponoviti — V ko¬munali močan zaostanek za petletnim načrtom: za ceste je na primer na voljo le dobra desetina potrebnih sredstev — Pogovor z načelnikom oddelka za gospodarstvo kranjske občinske skup¬ščine Marjanom Ropretom Sodobni izobraževalni programi so v zadnjem času povzročili znatne premike -v kvaliteti, metodah in po¬gojih šolanja mladine, zlasti v nižje- stopenjskih zavodih. Preprosto ni moč prezreti velikih finančnih vla¬ganj v gradnjo infrastrukture, ki jih spremljajo zmeraj popolnejši načini pouka. Malone povsod množično na¬bavljajo najsodobnejše učne pripo¬močke, uvajajo dopolnilne oblike vzgajanja, prehajajo na individuali¬zacijo dela t. učenci itd., itd. Vendar pa hkrati marsikje primanjkuje stro¬kovno zadosti usposobljenih kadrov, zmožnih zagotoviti pričakovani nivo pogodbene pa za okrog 40 odstotkov. Letos do tako skokovite rasti na tem področju ne sme priti, sicer ne bo splaval po vodi le celotni program, marveč bo najbolj prizadet tisti del, ki mu pravimo osebni dohodek in družbeni standard. Zanimivo je, da so se lani sredstva za osebne dohodke (v masi) povečala za 25 odstotkov, vendar so bili realni osebni dohodki na zaposlenega v go¬spodarstvu zaradi 4,5 odstotka pove¬čanja zaposlenih za 2 odstotka nižji kot leto prej. Letos se to ne bi smelo zgoditi. Rešitev je v ustreznejši stopnji rasti zaposlovanja. Delovne organizacije so letos predvidele, da se bo število zaposlenih povečalo za 6 odstotkov. To pa je veliko preveč. Saj plani in računi kažejo, da realni osebni dohodek lahko obdržimo na lanskem nivoju le, če se bo zapo¬slenost povečala največ do 4 od¬stotke. To, uresničitev investicij¬skega programa (letos bi morali uresničiti 629 milijonov gospodar¬skih naložb), bolje gospodariti z materiali in navsezadnje izboriti si tudi pravičnejše cene, so glavni pogoji, da bomo po eni strani uresničili letošnji plan, da bomo obdržali, če ne že izboljšali lansko stopnjo rasti standarda, in kar je najpomembneje, sledili uresniče¬vanju petletnega razvojnega načrta v občini. Borba ali igra se bo torej odigrala nad tremi elementi: druž¬beni proizvod, bruto osebni dohodki in zaposlovanje.« MOČAN ZAOSTANEK Ko ste govorili o drugem, konkretnem delu letošnje¬ga plana, predvsem o ko^ munalnih vprašanjih, ste ugotovili, da na tem podro¬čju močno zaostajamo za začrtanimi cilji do 1975. leta. Od kod »luknje« v učiteljskih vrstah? Zgrešeno vrednotenje pedagoškega poklica peha naše šolstvo v vedno večjo krizo »Res je. Samo naslednja dva primera zgovorno potrjujeta to ugotovitev. V o"bčini moramo sami skrbeti za obnovo in vzdrževanje 192 kilometrov cest. Od teh je le 12 odstotkov asfaltiranih. V petletnem- programu imamo prioritetno listo re¬ intelektualnih storitev. Kaže, da bo kmalu prišlo do krize, saj je razlika med zahtevami in dejanskim sta¬njem vedno večja. Navzlic politiki intenzivnega štipendiranja naraščaj- nikov, navzlic propagiranju učitelj¬skega in profesorskega poklica, se iz leta v leto manj bodočih izobražen¬cev usmeri v študij pedagoške smeri; Zlasti pereče so razmere v osnovno¬šolskih ustanovah. Vzrokov je cela vrsta, pravijo poznavalci. Prvega bi kazalo iskati v značaju, v naravi poučevanja, ki terja ogrom-. no priprav in ki v novih pogojih zahteva znatno večjo angažiranost. Nadalje sta pri učiteljih nižje stop¬nje nenehno navzoča strah in odpor pred zaposlitvijo v odročnih hribov¬skih zaselkih — in sicer kljub dej¬stvu, da so oblasti opustile nepri¬ljubljeno administrativno razporeja¬nje ljudi na posamezna delovna mesta in da je odločitev o izboru kraja službovanja prepuščena člo¬veku samemu. Nič manj negativno najbrž ne vplivata neustrezno na¬grajevanje ter spremenjeno pojmo¬vanje življenja, ki v potrošniški družbi postavlja v ospredje denar in materialne dobrine. Ugled prosvet¬nih delavcev v očeh širše skupnosti nezadržno pada, zato ni čudno, če trumoma odhajajo v bolj »perspek¬tivne« gospodarske panoge. Učitelj dejansko izgublja vlogo gibala kul¬turnih dogajanj v podeželskih regi¬jah, kjer je nekdaj užival nedeljeno sipoštovanje. Slediti je treba družbenemu planu Poglavje zase so tudi struktu¬ralni premiki znotraj pedago¬ških kolektivov, podvrženih iz¬raziti feminizaciji. To pomeni, da je v zbornicah osemletk in sred¬njih šol moški pravcata bela vrana, kar — ustrezno naši čvrsto zakoreninjeni patriarhal¬ni miselnosti — še dodatno pod¬pihuje mnenje o prosveti kot • »pomožni«, tretjerazredni »bran- ži«. Od 98 pedagogov razrednega pouka v škofjeloški komuni jih je, denimo, le 10 zastopnikov krepkejšega spola. konstrukcije cest v občini. Lani apri¬la je znašal plan za predvidene re¬konstrukcije 2,1 milijarde starih di¬narjev. In kaj mislite koliko denarja imamo za ta namen na voljo letos? Le skromnih 172 milijonov starih dinarjev! In drug primer. Do 1975. leta bi morali v Kranju na področju kanalizacijskega programa zgraditi šest (!) glavnih zbiralnikov (po dva ob glavnih rekah — Savi in Kokri in po dva prečna). Naj ilustriram, koli¬ko stane en zbiralnik. Glavni zbiral¬nik 4 ob desnem bregu Save stane okrog 600 do 700 starih milijonov. Na voljo pa imamo letos zanj le 140 starih milijonov. Rešitev tega pro¬blema vidim v interesni skupnosti za komunalne dejavnosti, ko bo enkrat zaživela.-V Kranju bi morali leta 1975 in 1976 planirati že nova zajetja pitne vode ne pa samo novih rezervoarjev. Da je ironija večja, pa letos primanjkuje 400 milijonov starih dinarjev za dograditev črpali¬šča na Gorenji Savi, kar bi rešilo problem pitne vode na desnem bregu Save.« MALO — ZA TOLAŽBO Dovolite ob teh, vse prej kot obetavnih ugotovitvah, kanček vedrine. Ker je tako malo denarja, najbrž ni bilo posebnih težav za razpore¬ditev. Kako ste pravzaprav rešili problem velikih po¬treb na eni in skoraj »praz¬ne vreče« na drugi strani? »Okrog parih cest smo imeli nič koliko razprav. Nazadnje smo se opredelili za nasledrtje rešitve. Zago¬toviti je treba denar za ureditev arkadnega prehoda v Gregorčičevi ulici. Plačati je treba ureditev kanalizacije na Delavski cesti, uredi¬ti javno razsvetljavo v ulici Moša Pijade in nadaljevati z rekon¬strukcijo Delavske ceste. Slednja bo rekonstruirana le do sredine klanca oziroma do tam, ko bi bile potrebne rušitve stavb. Naprej pa bo široka šest metrov. Nadalje bomo plačali načrte za ureditev Mohorjevega klanca in sejmišča. Tu bo najprej potreben idejni, potem pa še glavni projekt. Predvidena je tudi naj- skromnejša modernizacija Partizan¬ske ceste (šest centimetrov bitogra- moza in 2 do 3 centimetra debela zgornja plast). Potem je tu še obveznost za raz¬širitev ceste Grad—Šenturska gora. Cesta bo široka vsaj pet metrov in dela že potekajo. Obnovljen bo tudi most na obvozni cesti za vprežna vozila Polica—Pivka in most v Zab- nici. Pri slednjem zmanjka nekaj de¬narja, podobno kot pri obnovi ceste »KROMPIR NAMESTO MESA« Hoteč zvedeti, kako odgovorni premagujejo kronično kadrovsko sti¬sko, smo obiskali prof. Franca Vid¬marja, tajnika TIS Škofja Loka. »V razmerah, kakršne so, ne gre drugače kot da si pomagamo z ose¬bami, ki nimajo zadostnih kvalifi¬kacij,« je povedal. »Kajpak trpi ka¬kovost pouka, a boljše rešitve ne najdemo.« Za zdaj opravlja dolžnosti, za ka¬tere niso dovolj strokovno usposob¬ljeni, okrog 20 mož in žena. Če ne bo v kratkem prišlo do bistvenih spre¬memb, zna gornje število prej nara¬sti kakor upastii Priče smo pojavu, ko spričo pomanjkanja zrezkov otro¬kom strežejo krompir, če uporabimo prispodobo. »Bolje krompir kot nič,« trdi ena stran in zavrača zagovor¬nike doslednega spoštovanja spreje¬tih načel. Le-ti opozarjajo, da odsto¬panje od izoblikovanih stališč ne vodi nikamor in da je treba vztrajati pri proklamirani ravni pouka. Kom¬promisne, zasilne rešitve so dvorezni meč in peljejo v nazadovanje. Zal praksa načelnežem ne pušča kaj prida maneverskega prostora. Posebno pri podružničnih zavodih, katerih gojenci so že tako v podreje¬nem položaju, bo improvizacija ne¬izogibna. Ukinitev hramov učenosti v oddaljenih vaseh bi predstavljala skok iz dežja pod kap, saj bi bilo nemogoče odpraviti negativne posle¬dice vsakodnevnih zamudnih voženj mladeži v centralne šole in nazaj domov, voženj, ki izključujejo sle¬herno popoldansko utrjevanje snovi in seminarsko delo. Mar sploh je kaj možnosti, da se položaj uredi, normalizira in spravi v okvire začrtanih pro¬gramov? Morda, pristavljajo od¬govorni na TIS, toda ne brez kompleksnega ukrepanja, ki za¬jema trajno usmerjanje študen¬tov' pedagoške akademije v smer razrednega pouka, pa uvajanje višjih denarnih dodatkov na težje delovne pogoje — in seveda obvezno povečanje deleža učite¬ Bela—Bašelj. Pri slednji računamo tudi na samoprispevek občanov. In dolgove bo treba plačati za rekon¬strukcijo ceste na Podblico.« Kaj pa republiška skup¬nost za ceste? »Iz tega denarja je predvideno dokončanje del na cesti Bitnje—La¬hore in ojačitev vozišča Kranj—Je¬zersko na relaciji Kranj—Preddvor. Ni še jasno, kako boda porabljena sredstva za zaključitev obvoznice. Manjkajo še nekateri načrti. Tudi pri cesti Kranj—Jezersko še ni načrtov. Sta sicer dve varianci, ni pa investicijskega in glavnega projekta. To bi bilo vse, čeprav se bo treba o nekaterih stvareh še odločiti. Nazadnje naj rečem še to, da na razširitvi parkov ne bo moč narediti niti kvadratnega metra več, da je za javno fcnago predvideno 100 mili¬jonov starih dinarjev in za javno razsvetljavo 50 milijonov. Pri vod- no-regulacijskih delih bo glavni poudarek na urejanju Zarice in na utrjevanju obrežja reke - Save. Na področju urbanizacije pa naj bi občinska skupščina sprejela urbani¬stični program občine in urbanistič¬ni načrt mesta Kranja. Nekaj denar¬ja bomo porabili za načrte za Krožno cesto v Stražišču, za načrte za cesto Planika—Drulovka in za spremembo trase Delavske ceste na Gorenji Savi. Razen tega je predvi¬dena revizija urbanizma v vzhod¬nem delu občine (Cerklje, Šenčur), nadalje revizija urbanističnega na¬črta za Preddvor in sprejem urba¬nističnega načrta za Jezersko. Fi¬nancirali pa bomo tudi urbanistični načrt za letališče. To so torej nekatere glavne stvari iz letošnjega družbenega plana. Kot vidite, je denarja malo, ponekod zgolj za tolažbo.« * A. Žalar Prvi dogovor V petek popoldne so v Kranju prvi na Gorenjskem podpisali družbeni dogovor o financiranju splošne in skupne porabe v občini. Predsednik občinske skupščine Franc Sifkovič je ob tej priliki poudaril, da pomeni sklenitev tega dogovora pomembno in kvalitetno novost pri uresniče¬vanju ustave in razvijanju samo¬upravnih odnosov. Dogovor so- pod1 pisali predstavniki občinske skupšči¬ne, občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta, pred¬stavniki samoupravnih interesnih skupnosti in pooblaščeni predstav* nik iz gospodarstva. A. Ž. ljev iz srednjih in premožnejših slojev prebivalstva. Če zraven prištejemo še prizadevanja za re¬habilitacijo, ' za prevrednotenje učiteljskega poklica v javnosti ter za tesnejše sodelovanje šolni¬kov in občanov, smemo v do- glednem času pričakovati bist* ven preobrat v pozitivni smeri. Ampak dotlej bodo zapleti bu« kovškega kova vselej mogoči. I. Guzelj , Na osnovnih šolah v škofje¬loški občini znaša osip učencev približno 5 odstotkov, na osemletki Petra Kavčiča pa je, denimo, od generacije, ki je začela drsati klopi pred dobri¬mi osmimi leti, lani končalo 8 razredov (torej »šlo skozi« brez vmesnega ponavljanja) 88,05 odstotka otrok. Oba podatka uvrščata loške nižje- stopenjske izobraževalne usta¬nove v sam gorenjski vrh, kar pa ne velja" za najpomemb¬nejše kazalce materialnega standarda. Po teh podatkih so Škofjeločani šele nekje med 45. in 60. mestom v Sloveniji. In vendar bodo morali v soli¬darnostni sklad, iz katerega republika financira razvoj šol¬stva v nerazvitih komunah, prispevati — kot kaže zdaj — okrog 300 starih milijonov din. Kljub dejstvu, da jih prišteva¬jo k razvitim, naj bi z zako¬nom predvidene strokovne službe na posameznih central¬nih zavodih uredili šele v dveh ali treh letih: za psihologe, pe¬dagoge in socialne delavce tre¬nutno pač ni denarja. Sreda, IVI A IPCKIC IOISO betonski mešalci LIV v paviljonu IM M J UtN tj O I blagovnice FUŽINAR na sejmu v Kranju Največji doslej metrov s prehrambenimi artikli, 500 metrov z gradbenim mate¬rialom, 250 metrov s kmetijskimi stroji itd. Na zunanjih površinah pa bodo na 450 metrih motorna vozila in kolesa, na vsem drugem prostoru pa kmetijski stroji. Pri nakupu blaga bodo imeli kupci različne popuste: od 2 do 60 odstotkov. 2-odstotne popuste je odobrila kranjska občinska skupščina, ki je za toliko odstot¬kov znižala prometni davek za predmete prodane na sejmu. Za kmetovalce pa bodo še po¬sebno zanimiva predavanja o uporabi kmetijskih strojev. 14. aprila ob 10.30 bo KZ Sloga Kranj pripravila predavanje o uporabi ventilatorjev za sušenje sena, ob 14.30 pa predavanje o uporabi kombajnov pri izkopa¬vanju krompirja. 15. aprila ob 10. uri bo Metalna iz Maribora seznanila poslušalce z uporabo strojev za predsetveno in med- vrstno obdelavo tal, s stroji za zaščito rastlin, gradnjo plastič¬nih silosov, s traktorskimi rota¬cijskimi kosilniki in namešča¬njem steklenjakov. Popoldne ob 14.30 pa bodo predstavniki KZ Sloga govorili o delovanju molz¬nih strojev in upravljanju z nji¬mi. 20. aprila ob 10. uri bo SIP Šempeter pripravil predavanje o linijah za spravilo krme. Vsa predavanja bodo spremljana z diapozitivi. Vsak dan ob 17. uri bo v hali C tudi modna revija. Manekenke in manekeni bodo prikazali modele, ki so jih izdelali v 30 podjetjih. Poudarek na kmetijski mehanizaciji — predava- nja.o praktični uporabi razstavljenih strojev V petek se bodo spet odprla vrata Gorenjskega sejma v Kra¬nju, ki je letos dal prednost raz¬stavljavcem kmetijskih strojev in opreme. Na svoj račun pa bo¬do lahko prišli vsi obiskovalci, saj bo izbira med številnimi po¬nudniki najrazličnejšega potroš- nega blaga res velika. Do leta 1970 je Gorenjski sejem prirejal spomladanske sejme v prostorih delavskega doma v Kranju. Na njih so razstavljali predvsem domači proizvajalci. Leta 1971 pa je bil spomladanski sejem prvič v novih prostorih v Savskem logu. Razstavljavci so imeli na voljo 2000 kvadratnih metrov notranjega in prav toliko zunanjega razstavnega prostora. Prvič je bila razstavljena v več¬jem obsegu tudi kmetijska meha¬nizacija. Sodelovali so le domači proizvajalci oziroma nekaj tujih kooperantov. Že prihodnje leto je postal sejem mednaroden in lani se je preimenoval v kmetij¬skega, ker je pretežen del blaga namenjen kmetovalcem. Letos bo sejem po svojem ob¬segu prekašal vse dosedanje in se bo po zasedenosti zunanjega prostora, na katerem razstavlja¬jo proizvajalci kmetijskih stro¬jev, popolnoma približal ali celo prekašal tradicionalni avgustov¬ski sejem, ki je še vedno osrednja sejemska prireditev v Kranju. Z razstavljenim blagom bo zasede¬nih 4000 metrov notranjih in prav toliko zunanjih površin. So¬delovalo bo prek 100 razstavljav¬cev, od tega 70 domačih. Vendar bodo le-ti zastopali še približno 100 domačih in 60 tujih firm. Obiskovalcem-kupcem bo na voljo različno blago široke po¬trošnje: pohištvo, gospodinjski aparati in druga oprema za dom, konfekcija, metrsko blago, obu¬tev, prehrambeni izdelki, knjige in igrače ter drugi predmeti. Največ pa bo seveda kmetij¬skih strojev in pripomočkov. Kmetje in kmetijske delovne organizacije bodo lahko kupile različne traktorje, celotne linije za spravilo sena, različne pri¬ključke in druge stroje, ki jih po¬trebujejo za delo na polju in kmečkem gospodinjstvu. Če razstavljeno blago združi¬mo v nekaj skupin, lahko-pove- mo, da bo na notranjih površi¬nah 1650 metrov zasedenih s po¬hištvom, 500 metrov z gospodinj¬skimi aparati in z drugo opremo za dom, 450 metrov s konfekcijo, tkaninami in obutvijo, 1500 PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU Do zdaj v se niste vozili tako lahke samokolnice SAMOKOLNICA 6-901 Izdelana je iz jeklenih cevi in jeklene pločevine prostornina posode: 40 I nosilnost: 100 kg' kolo: 0 400 x 100 pnevmatika ali 0 320 x 65 - polna guma teža: 15 kg ysebina- posode: 100 1 in 130 1 kapacitete: 3,5 m' betona na uro pogon: enofazni ali trofazni elektromotor, bencinski motor Betonski mešalec lahko dobite v dveh izvedbah: z jeklenim zobniškim vencem z. litoželezriim zobniškim vencem POSTOJNA - SLOVENIJA tel. 21-232 BETONSKI MEŠALEC PRIHRANI VEC KOT STANE jHk Pred nekaj manj kot štirimi leti so se Žirovci z referendumom odločili za uvedbo krajevnega samoprispev¬ka za sofinanciranje gradnje telo¬vadnice, 4 učilnic s kabineti, vzgoj- novarstvene ustanove in napeljave centralne kurjave. Obenem so se tudi vse delovne organizacije v kraju odločile prispevati po en odstotek od bruto osebnih dohodkov za izpe¬ljavo omenjenega načrta. Vsa obno¬vitvena dela v šoli so bila izvedena predlanskim, nekako istočasno pa so učitelji šole po temeljitejši analizi ugotovili, da gradnja samo štirih učilnic s kabineti še zdaleč ne bo zadostovala in pokrivala sedanjih, kaj šele bodočih potreb. V letošnjem šolskem letu je na šoli 23 oddelkov, od tega ima 14 oddelkov pouk do¬poldne, 9 pa popoldne, kar z dru¬gimi besedami pomeni 1,64-izmenski pouk. Če bi se zgradile prvotno predvidene 4 učilnice, bi bil pouk 1,28-izmenski, šele 12 novih učilnic pa bi zagotavljalo enoizmensko šolanje. Zato je bil na razširjeni seji sveta žirovske osnovne šole že pred časom predlagano spreje¬tje programa inž. Milivoja Lapuha skupno z mnenjem, naj bo telo¬vadnica velika 16 x 32 metrov, ter Zadnjemu zasedanju občinske skupščine Tržič je bil posredovan odgovor na odborniško vprašanje, kako preprečiti onesnaževanje stru¬ge Tržiške Bistrice od tovarne Lepenka na Slapu navzdol. Z one¬snaževanjem je bila seznanjena tudi republiška vodna inšpekcija, ki je zahtevala, da se onesnaževanje pre¬preči ali vsaj zmanjša na dovoljeno mero. Oddelek za gospodarstvo in finan¬ce tržiške skupščine v odgovoru na odborniško vprašanje ugotavlja, da je Kartonažna tovarna Ljubljana, TOZD Lepenka Tržič že ukrepala. Uredila je čistilne bazene, ki love odpadno tehnološko vodo, vendar Sodelovanje kovinsko predelovalne industrije Komisija za družbeno ekonomske odnose pri komiteju občinske kon¬ference zveze komunistov v Radov¬ljici je pred nedavnim pripravila po¬svetovanje s predstavniki Verige Lesce, TI O Iskra Lesce in Iskre Oto- če. RžžpraVljali so o tesnejšem med¬sebojnem sodelovanju. Poudarili so, da je pri vseh prihodnjih integra¬cijskih gibanjih treba upoštevati oba partnerja — ZP Iskra in Združene železarne. Menili so tudi, da bi bilo sodelovanje koristno, zato bodo začeli pripravljati dolgoročni pro¬gram. V Verigi so pokazali še posebej zanimanje za vključevanje nove tehnologije ter za postopno preus¬merjanje proizvodnje. Povečane šole na Trati, v Železnikih in Žireh — Vsi načrti predvidevajo dolgoročnejšo rešitev prostorske stiske — Enoizmenski pouk Med Finigarjevo in Savsko cesto r Lescah, kjer so stanovanjski bloki Verige Lesce in nt nebne stanovanjske hiše delavevv i; te tovarne, gradbeno podjetje Gorenje i~ Radovljici' ureja okolico. Asfaltirali bodo dvorišča in parkirne prost ttre, zelenice pa hod o uredili stanovalci samq. Denar ~a ureditev lega dela Lesc je prispevala torama Veriga Lesce — Foto: A. Zidar Za uresničitev dogovorjenih ciljev bodo najprej sestavili tričlansko ko¬misijo, ki bo preučila možnost, da bi se TI O Iskra Lesce preselil v novo proizvodno halo Verige. Hala bo vse- ljiva junija letos. Nadalje bodo v vseh kolektivih posebne delovne skupine pripravile izhodišča za dol¬goročno sodelovanje. Komite občin¬ske konference ZK in komisija za družbenoekonomske odnose pa bo¬sta še ta mesec pripravila širše po¬svetovanje z vsemi predstavniki ko¬vinsko predelovalne industrije v ob¬čini (vključno s Plamenom in Iskro Lipnica), da bi tudi te. vključili v so¬delovanje. JR s stališčem, da bo zaradi razširjene¬ga programa — trakt 12 višjih od¬delkov — potrebno prispevati do¬datna sredstva po izteku plačevanja sedanjega samoprispevka leta 1977. Vsi prisotni so menili, da bodo Ži- rovci pripravljeni podpreti tako za¬mišljen program. Vse za ublažitev prostorske stiske Odbor za gradnjo šolskih prosto¬rov v občini je na podlagi vseh dose¬danjih ugotovitev sprejel sklepe, da se zgradi telovadnica s predlaganimi dimenzijami s tribuno in pripadajo¬čimi prostori ter, da se osvoji III. lo¬kacija, ki vključuje tudi vzgojnovar- stveni objekt in trakt višjih oddel¬kov s potrebnimi pripadajočimi pro¬stori. Glede na finančna sredstva je bilo ugotovljeno, da je najbolj smotrno najprej začeti graditi te¬lovadnico in vrtec, medtem ko bi do¬datnih 12 učilnic začeli graditi takoj, ko bodo zbrana vsa potrebna sred¬stva. Tako razširjen program nam¬reč zahteva 8,950.000 din, za kar pa se bo brez dvoma treba odločiti za podaljšano plačevanje samoprispev¬ka. Onesnažena TržiSka Bistrica Javni anonimni razpis za idejno- projektno rešitev novih vzgojnoiz- obraževalnih objektov pri osnovni šoli v Žireh je že razpisan. čiščenje še ne ustreza predpisom. Lepenka je sprejela pravilnik o delo¬vanju čistilnih naprav. V skladu z njim vodi poseben dnevnik o stopnji onesnaženosti Bistrice, kar ugotav¬ljajo v tovarniškem laboratoriju. Lepenka je že naročila cevi za pranje klobučevine, ki ne bo več te¬meljilo na čisti vodi, temveč na teh¬nološki. Tako bo lahko krogotok tehnoloških voda bolj zaprt. V ta namen bodo namestili v tovarni zgo- ščevalni boben, ki bo vodo, potrebno za tehnološki proces, zbiral v bazenih in jo vračal v proizvodnjo ter preprečeval odtok v Bistrico. Delovna organizacija namerava letos zgraditi še nove čistilne naprave, ki bodo začele služiti namenu že letos ali najkasneje v začetku prihodnjega leta. V TOZD Lepenka zagotavljajo, da potem onesnaženost Tržiške Bistri¬ce zaradi odpadnih voda ne bo pre¬segla predpisanih meja.' -jk O Tudi nekaj več kot desetletje sta¬ro šolsko poslopje na Trati — OŠ Cvetka Golarja — je že premajhno. Ima le 15 učilnic, pouk pa je 1,31-iz- menski. Pred nekaj leti predvidena gradnja 4 dodatnih učilnic s površi¬no 484 kvadratnih metrov bi pripo¬mogla toliko, da bi bil pouk le 1,1-iz- menski. Končno so se odločili za še nekoliko drugačno rešitev. Na raz¬širjeni seji na Trati je bilo dogovorjeno, da bodo šolo za dva metra razširili proti severu, večji prostor pa bi bilo potem mogoče uporabljati kot telovadnico, preda¬valnico, s predelno steno pa bi bilo mogoče pridobiti tudi dve učilnici. Za izdelavo idejne skice prizidka je bil zaprošen projektant šole inž. Jvo Štrukelj. Med dvema idejnima skicama se je pozneje odbor odločil za tisto, ki predvideva nadstropno varianto, ker se funkcionalno in urbanistično bolj prilagaja okolju: Obenerr) so člani odbora menili, da je gradnja prostorov s površino 745 kvadratnih metrov glede na realne potrebe šole in kraja dosti bolj upravičena. Sprejeto je bilo stališče, da se takoj naroči izdelava glavnega projekta. Stroški gradnje bodo po se¬danjih izračunih znašali 3,150.000 din ali za 700.000 din več kot je pred¬videval program iz leta 1968. Konfekcija Mladi rod Kranj odbor za kadre razglaša' prosti delovni mesti: 1. FAKTURISTA 2. TRGOVSKEGA POMOČNIKA Pogoji: - 1. ekonomski ali upravno administrativni tehnik' 2. končana trgovska šola Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema sektor, Kranj, Pot na kolodvor 2. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta Velika izbira modelov lastne proizvodnje Razstava in prodaja stanovanjskega pohištva 5 % popust Kredit do 15.000 din Prodaja za devize Dostava na dom Stara zgradba osnovne šole v Že¬leznikih je bila zgrajena pred skoraj dvajsetimi leti in je imela le 8 učil¬nic. Po izdelanem projektu pred de¬setimi leti naj bi šola že takrat do¬bila 12 novih učilnic, vendar jih je zaradi pomanjkanja finančnih sred¬stev dobila le 6. Torej ima šola 14 učilnic ter novo telovadnico, ki je bila zgrajena leta 1969. V zadnjih petih letih pa se je s postopnim uki¬njanjem pouka po podružničnih šo¬lah izredno povečalo število učen¬cev. Na organizacijo pouka pa po¬sebno vpliva še dejstvo, da se jih v šolo vozi skoraj polovica. Pouk na šoli je 1,64-izmenski. Po nekaj pred¬logih je odbor za gradnjo na zadnji seji obravnaval idejno skico inž. ar¬hitekta Milivoja Lapuha in menil, da je varianta najbolj sprejemljiva — 8 učilnic z 856 kvadratnih metrov površine — saj bo šolstvo v Železni¬kih rešeno dolgoročnejše in bo pouk enoizmenski. Odbor je obenem me¬nil, da bi se morala zbrati sredstva za nadaljevanje gradnje osnovne šole v Železnikih na celotnem območju občine, brez Žirov, kot so se zbirala za uresničitev sprejetega programa v letu 1968. j q ^ splošni Belje — PIK poslovni center Kranjska gora Objavljamo prosta delovna mesta za takojšnji nastop: 1. skladiščnika Pogoj: VK delavec trgovske ali mesarske stroke, 5 let de¬lovnih izkušenj, sposobnost vodenja in organizacije celot¬nega skladišča centra; 2. mesarja sekača Pogoj: VK delavec mesarske stroke, 3 leta delovnih izku¬šenj, prodaja in predelava vseh vrst mesa. Poizkusna doba 60 dni, stanovanje ni zagotovljeno. Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj objavlja prosto delovno mesto zavarovalnega zastopnika premoženjskih zavarovanj v zastopu 3-135 Preddvor, ki obsega naslednje območje: vas Goriče, Trstenik, Povije, Babni vrt, Pangeršica, Čadovlje, Zabije, Letence, Srednja vas, Zalog, Tenetiše, Golnik, Spodnja, Srednja in Zgornja Bela, Breg, Hrib, Mače, Nova vas, Bašelj, Hraše, Tatinec in Srakovlje. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje: 1. dokončana osemletka 2. odslužen vojaški rok (za moškega kandidata) 3. stalno bivališče v območju zastopa 4. veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi Poizkusno delo traja 60 dni. Ponudbe sprejema odbor za medsebojna razmerja do vključno 25. aprila 1974. STANOVANJSKO PODJETJE RADOVLJICA » na predlog vlagatelja prodaja del hiše na Lancovem št. 1, to je stanovanje v I. nadstropju s podstrešjem in po¬lovico hleva. Izklicna cena je 73.106 din, in sicer pod naslednjimi plačil¬nimi pogoji: 30 % kupnine takoj po podpisu kupne pogodbe, razliko v 15 letih z 2 % obrestno mero. Prodaja bo z zbiranjem pismenih ponudb, ki jih je treba poslati v zaprti ovojnici z oznako »ponudba za nakup stanovanja« na naslov Stanovanjsko podjetje Radovljica do 30. aprila 1974. Pred tem rokom pa mora ponudnik vplačati kavcijo v višini- 5 % izklic¬ne cene na naslov: Stanovanjsko podjetje Radovljica, tekoči ra¬čun 51540-601-12409. Stanovanje je zasedeno in imajo nosilci stanovanjske pravice predpravico nakupa. Kupec nosi vse stroške v zvezi z nakupom stanovanja, in sicer: prometni davek, takso za legalizacijo podpisa, stroške zemljiško knjižnega prenosa, stroške razpisa, stroške cenitve in eventualne druge podobne stroške. Lahko bi rekli, da je zanj gle¬dališče najljubši hobi. A s tem bi ne povedali vsega. Vitki, viso¬korasli Janez Gaber, 19-letni ma¬turant škofjeloške gimnazije, namreč razen nastopanja na odrskih deskah redno igra ko¬šarko v dresu KK Kroj. Pesmi Marjana Čufarja Obiskal sem ga na domu med Savo in Stolom. Odprl mi je njegov naj¬mlajši brat in me popeljal v majhno skromno izbo, napolnjeno z zvezki in s papirji, razmetanimi okro^ sta¬rega pisalnega stroja na nizki mizici, za katero je sedel Marjan Cufar, mladenič, ki piše pesmi. Predstavljal sem si drobnega plaš¬nega fanta, Marjan pa je velik in močan kot kakšen košarkar. »Moji začetki pesnikovanja segajo tja v otroška, se pravi osnovnošolska leta, resno pa sem se lotil dela pred štirimi leti, ko sem začel objavljati v gimnazijskem listu Mozaik in v Li¬stih, literarni prilogi tovarniškega glasila Zelezar. Navadno pišem ponoči, ko je mir, ko pod mrtvo vlago utemeljene sa¬mote, daleč od samega sebe in veče¬ra predelanega v noč, neko stoletje praznih let, brni v času izgubljenem že davno. In takrat vidim slapove zvezd, ki ugašajo v preostanku ne¬skončne zemlje, neodločno lebdeče nad senco človeka-tujca. Vendar upam, da ta iznakažen portret živ¬ljenja hiti v navzočnost drugega ju¬tra v drugem času, in da bo potem naš razum dozorel v približajočem se višku dneva.« »Čustveni ste vi, pesniki, toda mar današnji čas ne želi več poe¬zije, mar mu ušesa polnijo samo nenehni hrupi avtomobilov in letal?« »Življenje je v bistvu poezija. In kdor si želi živeti, si želi tudi poezije, čeprav se morda tega sam še ne za¬veda. Seveda ni nujno, da je ta smi¬sel poezije romantičen, zanesenjaški, to je ponavadi ušteta realnost, ki ti iz ust iztrga kroglo ljubezni. Današ¬nji čas prebiva tu, spremenjen v pti¬co na dozoreli hitrosti in zato: Smrt je jutro vseh, ki v srcu ti leže živ¬ljenje.« »Se razen poezije ukvarjaš še s čim drugim?« »S športom in glasbo (igram kita¬ro), ki mi poleg poezije največ po¬meni.« »In kaj je tvoj naslednji cilj?« »V kratkem bo izšla moja prva pesniška zbirka, pod naslovom: Ju¬tro vseh, ki je že v tisku. To je zbirka nekaterih objavljenih in še neobjav¬ljenih pesmi. O njih pa naj spregovo- re drugi.« Tomaž Iskra Poleg rednega pouka in obveznih vaj z učenci si pedagoški kader ra¬dovljiške glasbene šole v zadnjih letih kljub finančnim težavam prizadeva vključiti svojo dejavnost v kulturno življenje v občini in zunaj nje. Zaradi boljše organizacij¬ske povezave so se letos dogovorili z zvezo kulturno prosvetnih organi¬zacij in kulturno skupnostjo za skupen program, ki bo sestavni del glasbeno instrumentalne dejavnosti zveze kulturno prosvetnih organiza¬cij. Razen na samostojnih nastopih instrumentalnih solistov in skupin bo glasbena šola sodelovala na vseh prireditvah in proslavah v občini in na gostovanjih. Ta mesec je v programu več nastopov. Minulo sredo in včeraj sta bila že dva nastopa v dvorani gra¬ščine. Solisti in skupine so izvajali — Janez, pomudiva se najprej pri kulturnem udejstvovanju. Kdaj si prvič oblekel kostum? »Pravzaprav nisem začel s ko¬stumom, temveč bolj skromno, z recitacijami na raznih osnovno¬šolskih proslavah. Pod reflektor¬je pa sem prvič stopil leta 1970.« — In vendar imaš za seboj že pre¬cej vlog. Kako ti to uspeva? »Ne vem. Posebnega recepta ni. Potrebna sta le dobra volja in veselje. Ker so vaje ponavadi zvečer, mi ostane popoldan in ponoči še vedno dovolj časa, ki ga posvetim učenju.« — Bi mi hotel našteti predstave, v katerih si doslej sodeloval? .»Ognjeni krst je pomenila uprizoritev Grmenja brez dežja v eksperimentalnem gledališču Oder-galerija. Kasneje smo v skoraj enaki zasedbi naštudirali tudi Vstajenje Jožeta Švejka; v Loškem gledališču pa so me pri¬tegnili k Veselemu večeru, k Lo¬ki skozi stoletja in sedaj še k Sneguljčici. Poleg tega sem lani nastopal tudi na odprtem letnem odru na Loškem gradu, in sicer v Visoški kroniki.« — Doslej sva govorila le o tvojih nastopih v okviru eksperimentalne¬ga gledališča in v Loškem gledališču. Kakšna pa je dramska dejavnost v gimnaziji? »S čim posebnim se ne moremo pohvaliti. Letos pripravljamo maturantje uprizoritev lahkotne komedije iz študentskega življe¬nja Srečni dnevi. Predvideno je gostovanje v Mariboru, pri naših kolegih — gimnazijcih, morda pa bomo nastopili tudi pred širšim občinstvom.« Kulturno umetniško društvo iz bohinjske Srednje vasi je letos pozi¬mi dvakrat gostovalo na Rečici pri Bledu in v Gorjah in se predstavilo z igro Zmešnjava nad zmešnjavo in A njega ni. Steber tega odra je danes Cilka Zupanova, ki je režiser, masker, scenograf in še vse drugo, kar potrebuje podeželski oder. Rodila se je pred petdesetimi leti v bohinjskem Nemškem rovtu. Prvič je stopila na odrske deske na Bledu, ko je kot desetletna deklica igrala v Kekcu. Nadarjenost je bila odkrita. Potem je nastopala na Rečici, v Podbrezjah in v Hotavljah, kjer je bila nazadnje tudi režiserka. Zdaj pa že celih osemnajst let dela in režira v bohinjski Srednji vasi. Vsako leto tod naštudirajo po tri do štiri dramska dela in potem gostujejo tudi izven Bohinja. Po mnenju Cilke Zupanove so danes na podeželskih odrih najbolj priljub¬ljena dela Finžgarja, Nušiča in Bevka. Za letošnji praznik žena so mladinke v Srednji vasi same izde¬lale čestitke in voščilnice po zamisli iznajdljive Cilke. Ženam pa so upri¬zorili tudi igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Obiskali in obdarili so tudi najstarejšo vaščanko sedem- inosemdesetletno Frančiško Ka- valar. Kulturno umetniško društvo Tri¬glav ima prek 60 članov. Zanimivo je, da imajo skoraj vsi igralci svoje narodne noše. V KUD pa so včla¬njeni tudi pevski zbor in folklorna sekcija, ki jo vodi Janez Iskra iz Fužine. Društvo ima precej težav zaradi neprimernih prostorov. Ni¬majo svojega kulturnega doma. Imeli so sicer že ves gradbeni ma¬terial in celo temelje so že zgradili, vendar ko je 1949. leta požar uničil 59 hiš, so gradbeni material porabili za obnovo pogorelih hiš. Nastopi glasbene šole Radovljica Društvo je včlanjeno v občinsko zvezo kulturno prosvetnih organiza¬cij in je doslej za uspešno delo dobilo klasična in sodobna dela domačih in tujih avtorjev pod vodstvom svojih učiteljev. Tretji takšen nastop pa bo drevi ob 18. uri prav tako v dvorani radovljiške graščine. Tudi ta nastop je namenjen staršem in drugim pri¬jateljem glasbe. Mladost na gledališkem odru Razen tega so v petek radovljiški gojenci glasbene šole nastopili sku¬paj z vrstniki iz kranjske glasbene šole na koncertu v gledališču Tone Cufar na Jesenicah. 24. aprila pa bo glasbena šola iz Radovljice gostila gojence glasbenih šol iz Kranja in z Jesenic. 19. aprila bodo mladi radov¬ljiški glasbeniki sodelovali pri spre¬jemu Kurirčkove pošte na Bledu, v Lipnici in v Radovljici. Glasbena šola bo sodelovala tudi na vseh mladinskih proslavah v počastitev meseca mladosti. JR — Na začetku sva omenila šport¬no udejstvovanje. Kako je s tem? »Pri Kroju iz Školče Loke že nekaj let aktivno igram košarko. Za povrh treniram gimnazijske košarkarice ter fante in dekleta — odbojkarje. Imam namreč tu¬di ustrezne vaditeljske kvalifika¬cije.« — In kam misliš iti po končani gimnaziji? Na igralsko akademijo? »Ne. Najbolj me privlači študij računalništva. Z gledališčcn* se bom raje ukvarjal amatersko. Tako ima človek več užitka, saj mu ni treba nenehno trepetati, ali bo kreacija vloge uspela ali ne.« Cilka Zupan — steber odra KUD Triglav Najin pomenek je bil končan. Ja¬nezu se je mudilo k vaji Srečnih dni, pri katerih je igranje izpodrinila re žiserska funkcija. Vsestranski fant, ni kaj! R. Prosen že več pohval in priznanj. Pa tudi sami podeljujejo ob slovenskem kul¬turnem prazniku prizadevnim in marljivim članom priznanja in po¬hvale. Cilka Zupanova pa je letos prejela najvišje občinsko priznanje Linhartovo srebrno plaketo. Pred dvema letoma je dobila zvezno priznanje, lani pa društveno pri¬znanje za dan žena. J. Ambrožič Partizanski pevski zbor bo ob svoji 30. obletnici dne 26. aprila 1974 priredil slavnostno prireditev v hali Tivoli ob 20.15. Poziva¬mo vse bivše člane zbora, da do 15. aprila sporoče svoje na¬slove in število vstopnic za obisk prireditve. Naslov: Partizanski pevski zbor Ljubljana, Beethovno¬va 10/11. Pripravljalni odbor Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 12. do 19. aprila od 19. . do 7. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, tele¬fon 68-260. V" njegovi odsot¬nosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka, telefon 60-440. m je pripravila za vas od 1. do 20. aprila razprodajo polken ter pleskanih in furniranih notranjih vrat tip Jelovica iz leta 71 in 72 znižanje cen do 60 °/<> izkoristite ugodno priložnost in se oglasite v poslovalnici Škofja Loka delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 7. do 13. ure sreda od 7. do 16. ure sobota od 7. do 11. ure pri) a Izth f SCHIEDEL -YU-Kamin dimnik št. 1 v Evropi 1 m v „J ' . rl ! 1 PGP l GRADNJA ŽALEC Obiskovalci spomladanskega sejma v Kranju! Ne pozabite obiskati paviljona Mercator v hali A V paviljonu Mercatorja si lahko ogledate in nabavite po konkurenčnih cenah — pohištvo — stroje za gospodinjstvo — lestence — preproge — TV aparate v črno-beli in barvni tehniki t \l teti r ^ Skratka, vse za vas in vaš dom v paviljonu Mercatorja. Ugodnosti sejemskega nakupa v paviljonu Mercator, sejem¬ski popust, brezplačna dosta¬va na dom ter prodaja na po¬trošniški kredit do 15.000 din brez porokov. Mercator JELOVICA. Škofja Loka Mercator vas pričakuje v svojem paviljo¬nu v hali A. Glasov izlet: Cerkniško jezero, Postojnska jama, Predjamski grad (2. zapis) Pot od Unca proti Cerknici nas bo vodila tudi skozi Rakek, kjer pa se ne bomo ustavljali. Kraj je pomem¬ben zaradi svoje železniške postaje, kajti od tod izvažajo v slovenskem merilu največ lesa. Zato je tu okrog tudi toliko lesnih skladišč. Celo obrat ljubljanske Kartonažne to¬varne je tu. — Rakek je bil nekoč prav majhna, nepomembna vasica — do 1. 1857, ko je bila tod mimo speljana znamenita železnica Du¬naj—Trst. Odtlej je Rakek pričel napredovati, posebno še' zato, ker je bil med obema vojnama tudi obmej¬na železniška postaja. — Naj še to omenim, da je bil tu doma slovit operni pevec in dramski igralec Ivan Levar (1888—1950). — Le še 5 km poti in že se bomo ustavili sredi Cerknice. V TOVARNI BREST Ker pa bomo imeli za seboj že 75 km vožnje (od Kranja do Cerk¬nice), se bo res treba le naposled odduškati. Najlepša priložnost za to bo obisk velike in moderne razstav¬ne dvorane tovarne pohištva Brest. Danes tako velika in na daleč okrog znana tovarna čudovitega po¬hištva, se je razvila iz prav majh¬nega obrata — žage in zabojarne! Danes pa Brest zaposluje čez tisoč delavcev in je seveda tudi gospodar¬sko največje podjetje v teh krajih. Tovarna ima svoje podružnične obrate še v Martinjaku, Pudobu in na Rakeku. Posebnost Bresta je tudi njegovo sodelovanje s kulturnimi organiza¬cijami. Sicer pa skoro redno prireja v svojem salonu pohištva tudi raz¬stave sodobne umetnosti, posebno grafike. Ker bo razstavljeno pohištvo bolj paša za oči, se bomo o zgodovini, razvoju in perspektivi te pomembne tovarne porazgovorili v tišini pro¬storov, kjer bomo posedli. STARA CERKNICA Podobno ime, kot ga imajo naše Cerklje na Gorenjskem! Pa še po¬dobno gi pravijo, da so Cerkljanje! Staro jedro Cerknice je prostran trg Tabor, ki leži na majhni vzpetini. Na severu je skalna Kamna gorica s cerkvico sv. Roka iz 1. 1640. Na vzhodni plati pa je Gradišče (858 m), prazgodovinska keltska naselbina. — Sedanje središče Cerknice je ob asfaltirani cesti. Tu je tudi nova šola in druge javne zgradbe. Obrati to¬varne pohištva Brest so nekoliko izven kraja — pod Slivnico (1114 m). Brestov razstavni salon pa je seve v središču Cerknice. V Cerknici pa tudi v bližnji okolici živi le malo kmetov — ni zemlje za obdelovanje. Zato so skoro vsi Cerkljanje zaposleni v industriji ali pa v javnih službah. Iz Cerknice so doma: glasbenik Fran Gerbic (1840—1917), v njegovi Servis za male molzne stroje ALFA LAVAL Štefan Kobal, Vižmarje Tacenska 90 Na Gorenjskem sejmu v Kranju razstavljam svoje izdelke, in to: hlevsko opremo — stojišča, napajalnike na razstavnem prostoru Kmetijske zadruge Sloga Kranj. Obveščam tudi vse lastnike molznih strojev ALFA LAVAL, da ob pri¬liki obiska sejma prinesejo tudi polzatorje molznih strojev v kontrolo, ki jo bomo opravili na raz¬stavnem prostoru. Za obisk se priporoča Štefan Kobal KRANJ ►MD7AMA CERKNICA O&feH PIVKA rojstni hiši je sedaj urejen muzej; zdravnik-psihiater in filozof dr. Al¬fred Šerko (1879—1938), sodobni pe¬snik Jože Udovič (rojen 1912) in drugi. — Do leta 1900 je bil v Cerk¬nici sedež okrajnega sodišča. — V času zadnje vojne je kraj močno trpel; mnogo prebivalcev je moralo v internacijo, dne 14. in 19. septem¬bra 1943 so Nemci požgali skoro pol trga (včasih je bila Cerknica trg!). Spomenik padlim v NOB obsega kar 137 imen, kar je vsekakor velik in časten delež tega razmeroma majh¬nega kraja. KRAŠKI SVET Tu, okrog Cerknice, stopamo v neki poseben, svojstven slovenski svet — na Kras. Saj je tu naokoli vse polno vrtač, prepadov in jam. Kraški svet je podoben rešetu, ki ne drži vode. Zato je na Krasu tako malo studencev, vsaj pravih ne. Izpodnebna voda ponikuje skozi po¬nore in požiralnike v globine pod zemljo. Tam kemično razkraja ska¬lovje, gloda in dolbe tokove, rove in jame — potem pa si po njih utira pot, dokler ne pridre kot velika voda na plan. Pa že po kratkem toku na površini spet ponikne v podzemlje. Take so skrivnostne kraške vode. Tu, v bližini Cerknice pod Križno goro, je slovita Križna jama, ena najlepših slovenskih jam, a zaradi bližnje, večje in bolj urejene Po¬stojnske jame, manj znana. — Je pa Križna jama znana tudi po tem, da so se vanjo zatekali jamski med¬vedje; visoka Slivnica pa zaradi »čarovnic«, ki so imele tu zgoraj, visoko nad dolino, svoje plese in za¬bave s samim hudobcem! O teh stva¬reh je več vedel (in verjel) dobro¬dušni stari Valvasor. CERKNIŠKO JEZERO Iz Cerknice jo bomo seve ubrali po taki poti, da si bomo tudi slovito, presihajoče jezero ogledali z več plati. Torej se bomo podali na pot mimo Marofa in Martinjaka, skozi Grahovo in potem k Otoku in Zad¬njemu kraju. Skušali bomo priti do požiralnika Velike Karlovice, ki jezersko reko kar požira. — To je res narobe svet: drugje dere voda iz gora ven, tu pa teče ogromna voda v goro ... Cerkniško jezero — ob povodnji doseže kar 24 kvadratnih kilometrov — so najbrž poznali že stari Rim¬ljani, saj je bilo v tedanjem kot je v sedanjem svetu nekako čudo na¬rave. Prvi pa ga je obširneje popisal in tako odkril evropskemu svetu šele J. V. Valvasor, kranjski zgodovinar in krajepisec v drugi polovici 17. sto¬letja. Cerkniško jezero, ki je sicer dokaj plitvo, največja globina doseže ko¬maj 5 m in pol, se hitro napolni. Če začne zarana močno deževati, je do mraka že vse zalito. Če pa traja deževje dlje časa, priteka voda tudi po ves teden. — Kot pa hitro nara¬šča, tako hitro spet upada, če je sušno obdobje le predolgotrajno. Ribolov na Cerkniškem jezeru je bil tudi nekaj posebnega. Velike ribe, posebno ščuke (do 17 kg težke), so lovili kar na žimnate zanke. Sploh je bil ta ribolov kot kak obred. Kmetje so čakali, da prične voda upadati in so pred požiralniki razpenjali mreže. Ulov je bil dostikrat tako obilen, da so ribe za zimo sušili na soncu ali v dimu. Danes je rib manj, ribičev (ki se pripeljejo od vsepovsod z avto¬mobili) pa več! Seveda, Cerkniško jezero ne zaliva polj in vasi. Ljudje so že v prejšnjih stoletjih spoznali muhe presihajoče vode. Zato imajo svoja polja le na višjih tleh, do koder voda ne seže. Pa tudi svoja naselja so si ljudje posta¬vili v bregove. Tako so nenadne vode zalivale le travnike in senožeti. Te pa so že ob pravem času pokosili in seno pospravili. Le tujcu se ob po¬gledu na tako veliko vodnato površi¬no zbudi misel na povodenj, doma¬čin pa se le smehlja, navajen je... C. Z. Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Objavljamo imena tretjih dvajset izžrebanih Glasovih naročnikov spo¬mladanskega žrebanja: Okorn Alojz, Kebetova IS, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike: Derlink Anton, Osojnik 1, Želez¬niki Bitenc Franc, Pot na Zali rovt 3/1, Tržič Berčič Franc, Lipica 5, Šk. Loka Balantič Vida, Zagorica 3, Staho¬vica Vreček Franc, Štefetova 30, Šen¬čur Blaznik dr. Pavle, Jamova 52, Ljubljana Jošt Henrik, Naklo 51 Kranner Marjan, Ul. M. Korbar- jeve 15, Kranj Stenovec Janez, Planina 12, Kranj Traven Anton, Zg. Brniki 58, Cer¬klje Novak Anica, Vodice 32, je izžrebala naslednje naroč¬nike: Lužar Vinko, Bukovica 53, Vodice Bukovnik Pavla, Hotemaže 32, Preddvor Valter Angela, Nova vas 15, Pred¬dvor Ravnikar Marija, Mlaka 10, Ko¬menda Zadnikar Katarina, Golo brdo 20, Medvode Dežman Tone, Strahinj 15, Naklo Klančnik Franci, Sp. Duplje 19 Jenko Jože, Pr. Polica 15, Cerklje Hrovat Ivan, Begunje, Slatna 9 Novak Mirko, Tomšičeva 42, Kranj V naslednji številki bomo objavili ostale izžrebance. Potovanje bo v soboto 20. aprila 1974. Vsem izžre¬bancem bomo poslali še posebna obvestila. Petinšestdeset pastirovanja Kadarkoli se spominjam pašnih Planin mogočne Pokljuke, mi neho¬te pohiti misel na pastirja in sirarja. Planine so tesno povezane z njego¬vim imenom. Janez Ravnik je to, rojen 1897. leta v Nemškem rovtu nad Bohinsko Bistrico. 2e kot sedemletni deček je šel v Planino. Tjakaj so ga dali starši zaradi slabega zdravja. Pomagal je Pastirju. Ko je bil star 12 let, je že prevzel svoj trop krav na planini Za Savnekom na Jelovici. Poslej je Janez vsako leto poganjal trope po raznih planinah. Po prvi vojni, ko je planina Za Šavnekom krivično prišla Pod italijansko oblast, se je s tropom Preselil na planino Pečane na Jelo- yici, kjer je začel tudi sirariti. Potem Je celih dvanajst let siraril po Planinah. Leta 1924 je prišel pastirovat na Bled. Prevzel je trop krav na Rečici. Prek sto glav je takrat štel njegov trop in med njimi je bilo prek 20 toolznic. Sam je predelal v planini toleko v maslo in skuto. No, danes tega ne delajo več, marveč mleko po dobrih gozdnih cestah odvažajo vsak dan v dolino. Celih 31 let je Janez Prebil na Rečiški planini; tudi med drugo vojno, ko je velikokrat po¬lagal partizanom. Ko je bil pred dobrimi 20 leti upo¬kojen, se je preselil v Bohinj. Se vedno poganja živino Srednjeva- §čanov iz Bohinja na planino Ukane to Konjščico. 20 do 25 živinčetov in Par molznic šteje zdaj njegov trop. Spominja pa se, da je bilo včasih na Planini Ukane po 18 majerjev in Prek 200 krav. Zdaj so le še trije, ki »majo okrog 70 krav. Janez je za dolgoletno uspešno planšarstvo prejel od vaščanov Re¬sice priznanje, turistično društvo Bled in gozdarsko kmetijska za¬druga Srednja vas pa sta ga za visoki jubilej in delo nagradila. Zadnja leta Je namreč redno sodeloval tudi Pri tradicionalnem Kravjem balu v Bohinju. J. Ambrožič ObiSčite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Tudi letos boste na spomla¬danskem kmetijskem sejmu v Kranju ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po kon¬kurenčnih cenah Modno čevljarstvo • Kern Stanko, Partizanska 5, Kranj Pričakujemo vas v hali A-desno od 12. do 21. aprila. V torek, 2. aprila, je naša zvesta bralka Marija Vidic iz Gregorčičeve 2 na Jesenicah praznovala 93. rojstni dan. Zvesta pravimo zato, ker vedno komaj čaka na Glas in ga bere toliko časa, dokler ne pride drugi. Vedno ga ima pri sebi in ga skrbno hrani, da ga ne bi kdo porabil za kaj drugega. Pri tem moramo povedati, da je bila tudi ena od prvih izžrebancev našega lista, namesto nje pa je šla na izlet njena hčerka Angela. Marija Vidic se je rodila 1881. leta pri Lisjaku v Planini pod Golico. Z možem Francem, jeseniškim železarjem, kije umrl 1948. leta, ko mu je bilo 75 let, sta imela kar 15 otrok. Po njih ima Marija kar 20 vnukov, 22 pravnukov in eno prapravnukinjo. Pri tem je zanimivo to, da so nosilke potomstva same ženske. Ko smo jo vprašali, kdaj ji je bilo najbolje, in kdaj je bila najbolj srečna, je povedala, da ji je najbolje sedaj in da je srečna vedno, kadar jo obiščejo njeni potomci. PERMOZARJEVA HlSA .jti enonadstropna hiša ob cesti zbudi pozornost že zara- ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ di svoje umirjene arhitekture, ^11 posebej pa še pritegnejo ljubiteljevo ^m jm oko okenca, vokvirjena v klesan fl zelen kamen zamreže- ■ iH na s starinskimi »gavtri« in seve tudi obokana kamnita vhodna HM j *J V f m vrati je še ostanek (le V .?. £ zgornja polovica) nekdaj lepe freske H | P sv. Florijana, varuha hiš pred požari. J «•> Prijatelj Polajnar pravi, da je bila Hl f đ i podoba še pred šestdesetimi leti ■ V^B^-f fi vidna. Kajti ta na H tega gasilskega H 4 M no zviška zl'va vodo na gorečo stav- Wf j ■ Na pa ■ ~ ^popolnoma drugače m 'ifMBPP ff jati kleči, sklenjeni roki dviga k ragpSjL molitvi — gasilski opravek pa je jOpM« \ HVr prepustil angelčku, ki iz posode v ^^HbI^P^ drobnih ročicah zliva vodo na \ r ognjene zublje. ^^HHmil^HHHMVi Poleg freske nad vhodnimi vrati je Janez Ravnik v svečani obleki majerja. Poleg je Orenčeva Micka izpod imela Permozarjeva hiša še dve Studorja. Tudi ona je bila več let majerica na Ukancu. podobi na vogalu, na vsako stran po eno, obe pa v kar preimenitnih ^^ kamnitih, baročno oblikovanih -"TT^t'Tl okvirjih. Zal, nobena od teh dveh Ofci j I m \ fresk ni več vidna. Po pripovedi V-S^^LL , m ' starejših Cerkljanov sta bila na B Jflrtfc V-^M^f'^ f o slikah upodobljena Jezus in Marija. •^BKtf&gftfcS^ \ flffifeK ^ggklJf Sicer pa ima stara hiša tudi svojo BjGPflKT V^jF zgodovino. Nekdaj se je tej domačiji * .Jr reklo »pri Jajcu«. Takrat je bila v " JjKL ^^ 'mT hiši gostilna, znana po tem, da so se > ^ v njej zbirali »luterajnarji«. ; Pozneje dobila drugo ime, reklo se po domače SEM HR TJA PO CERKLJANSKEM Najbolj hudo pa ji je bilo, ko so ji morali pod kolenom odrezati desno nogo, ker se je od vboda z žebljem zastrupila. Povedala je tudi, da je v svojem življenju jedla vse od kraja, raje pa je imela kislo kot sladko. — B. Blenkuš (62. zapis) K O Permozarjevi hiši v Cerkljah št. 93, katere sliko smo objavili ob prejšnjem zapisu, velja povedati še nekaj besed. Podoba sv. Mihaela z zmajem — delo slikarja Ivana Franketa iz l. 1864 — ki je pregnala iz cerkljan¬ske farne cerkve »liberalni« dar, podobo sv. Cirila in Mčtoda, umet¬nino Jurija Šubica. Škurtu«. Menda je bila tu doma prava bogatija: k hiši je pripadalo kar za štiri grunte zemlje, vrh tega pa so imeli v hiši še vinsko trgovino. Iz teh časov je bil najbrž tudi nasli¬kan sodček (z grozdnim vencem) nad vhodom v hišo. Pač znamenje za vinsko kupčijo. Ker pa so velika bogastva minljiva, je tudi Skurtova sreča zašla. Pred kakimi devetdeseti¬mi leti (Polajnarjev podatek) je šla domačija »na kant« in posest je bila razprodana. Velike kleti v hiši so ostale za spomin ... No in tako je hišo in del posesti tedaj kupil stari Permozar, ded sedanje lastnice. Prišli pa so Permo- zarji v Cerklje s Poženika. »PASJI DOHTAR« B il pa je stari Permozar tudi vešč živinozdravnik, seveda le nešolan praktik. Ohranjen je nanj šegav spomin, kako je zdravil gosposke cucke. Zaradi slovesa, ki je segel v deveto vas in še naprej, so k sposobnemu živinozdravniku od časa do časa pripeljali tudi kakega psa iz bližnjih graščin ali pa celo iz Kranja in Kamnika. Lastnikom psov je naro¬čil, naj pridejo po svojo žival čez štirinajst dni. Dotlej jim bo psa zagotovo ozdravil. Sedaj pa se je Permozar lotil svoj¬stvenega zdravljenja. Psa je zaprl v klet in mu dal vsak dan le posodico sveže vode. Jesti pa nič. Kajti »pasji dohtar« je vedel, da so gosposki psi le presiti, bolni pa ne. In ko je prišel gospodar po svojega psa, ki poslej pri jedi ni bil nič več izbirčen in »bolan«, je Permozarju rad plačal pet goldinarjev za zdravljenje. HRIBAR — ZMAJ K er smo že sredi anekdot, povejmo še eno o osveti cer¬kljanskega župnika Dolinarja nad ljubljanskim županom (pa tudi cerkljanskim častnim občanom!) Ivanom Hribarjem. L. 1890 je Ivan Hribar poklonil farni cerkvi prekrasno in veliko oljno podobo slovanskih blagovest- nikov sv. Cirila in Metoda. Slika je bila dragoceno umetniško delo slovi¬tega slikarja Jurija Šubica. Poseb¬nost podobe so bila oblačila obeh svetnikov, ki ju je slikar odel prav tako, kakršna sta v Ciril-Metodovi kapeli v cerkvi sv. Klemena v Rimu. Tam je njun grob. Ko pa je prišel v Cerklje za dekana Franc Dolinar, mu kar na lepem ni bilo prav, da je v oltarju (resda le stranskem) nameščena podoba, dar liberalca, kakršen je bil Ivan Hribar. In dekan je uredil tako, da se je podoba sv. Cirila in Metoda morala umakniti v ljubljansko Narodno galerijo, na mesto slike slovanskih blagovestnikov pa je bil postavljen sv. Mihael. Vsekakor je tudi ta podoba dognana umetnina, delo slikarja Ivana Franketa iz 1. 1864. (Podoba je bila v cerkvi že prej, vendar na drugi strani.) In ljudje so se kmalu po odstranit¬vi sv. Cirila in Metoda začeli muzati: zmaj predstavlja liberalne¬ga hudobca Hribarja, sv. Mihael pa ni nihče drug kot vrli dekan Dolinar! C. Z. j I gradnjo magistrale so Madžari .el() pohiteli, saj je bilo lani gotovo e »kromnih 15—20 km, v enem letu »o skoraj končali z deli. Tudi /?noge druge ceste so na novo asfal¬ta i, kar je brez dvoma potrebno za aglo razvijajoči se avtomobilski Promet in seveda tudi za turizem. °va avto cesta bo po najbližji poti L0^ezovala Budimpešto z zahodnimi petami, vključno s Slovenijo. Enoličnost široke pokrajine, ki P°minja na Furlanijo, poživljajo . e.iene plantaže sadnega drevja in si °Ki'adi ter redko posejane panon- j e vasi. Jesenska podoba teh prede- v< polna raznobarvnih odtenkov ^ravnost vabi slikarje. Prijatelj *nez pa je slikar, zato je bilo še bolj ^'mljivo, da smo mu ob teh l^otovitvah pritrjevali. Njegova is- in zavzeta prizadevan ja, da hi lvali 2 njjm pa M) nekateri rirnt'm«rili, ker jih je spet premagal t:^ež. ki se ga niso mogli otresti M (,o predmestja Budimpešte. H BUDIMPEŠTA Živ-k •'<() se hližamo prestolnici, iX|>'''nni'jši postajamo. Vodnik ne Vyt,stl več mikrofona iz rok. .)(K';'jno opisuje pokrajino in njene Ma i-,1()st'' posega v zgodovino ^ barske, opozarja zdaj na to zdaj kar je mogoče videti ob hitri " naobeli straneh široke avto Zrj Zdi se, kot da je njegovo o teh krajih neizčrpno. V razlagah kdaj pa kdaj pove ludi kakšen dovtip ali šalo, ki si jo sproti izmisli. Njegova mladostna duhovi¬tost nas poživlja in zabava. Janez, kot se spodobi glavnemu organiza¬torju, mu pridno pomaga. Smeh in dobra volja prevzame tudi dremuhe. Ženski del se že začenja pripravljati za prihod v Budimpešto. Brišejo se z osvežilnimi kompasovimi robčki, ki smo jih poleg prospektov dobili na pot, urejajo si pričeske in vse, kar sodi zraven, da bi sveže in čile izstopile iz avtobusa. Pokrajina postaja vse bolj sliko¬vita in urejena. Za nami je že tudi znano 26 kv. km veliko jezero Ve lonce. Ce je verjeti vodniku, so ga stari Ogli krstili tako po Benetkah. Tudi ob njegovih obalah je več letovišč, zlasti pa je jezero znano po okolici rib in po športnem ribolovu. Veliko je novih naselij, zasebnih družinskih hiš. Tudi tu, v bližini Budimpešte niso bili urbanisti pre¬več natančni. Prostora je resda veliko, toda kmalu ga bo zmanjkalo, če bodo tako hiteli /. gradnjo. Tudi oblike hiš so zelo raznovrstne, kar je pravzaprav presenetljivo pri vsem centralizmu, ki je povsod navzoč. Vozimo se po rahlo gričevnatem svetu in šele pred goro Buda j. zaslutimo bližnje velemesto. Madžarska jesen Na jugu so se nizki sivi oblaki spustili nad zadimljeni industrijski center C/.epel. Vsa nižava je bila siva. turobna in čisto drugačna kot lepo urejena gričevnata zahodna stran, od koder se bližamo. Morda je vtis pokvaril zoprn jesenski dež, ki ni in ni prenehal. »Le kaj bomo videli in kaj počeli, če bo kar naprej deževalo?« so se malodušno spraševali nekateri. »Pili tokajec!« je cinično zavpil nekdo in zadnjih sedežev, ki so kot vedno na dolgih potovanjih rezervi¬rani za najmlajše in najglasnejše. »Se bomo vsaj enkrat naspali,« je vskočil drugi. Na vpadnici, ki se je spuščala navzdol proti Donavi, se je vse bolj zgoščal avtomobilski promet. Vzhičeno smo zrli na prostrano panoramo glavnega mesta, ki se je razkrila pod nami kamor je segel pogled. Široka, zeleno-siva Donava v velikem loku obkroža Pešto, ki je s šestimi vitkimi mostovi povezana s starim Budimom na desni obali. Neskončno morje zgradb, palač, kupol, zvonikov po dolgem in počez sekajo ravne črte ulic in bulevarov. Zares čudovit pogled. Hipoma smo pozabili na dež. Hitimo skozi budimsku predmest¬je, kjer že občutimo utrip velemesta. V vzporednih ulicah vidimo živo rumene tramvaje in taksije. Po glavni cesti se v obe smeri pomikajo kolone vozil, osebni avtomobili, avtobusi in dosti motociklov. Med obema dvopasovnjcama sredi zeleni¬ce stoji velik spomenik 18-letnemu ruskemu vojaku, ki so ga esesovci na 'tem mestu podlo ubili februarja 1945, ko je v borbah za osvoboditev Budimpešte kot parlamentarec z belo zastavo prišel na pogajanja. Kip, ki predstavlja mladega rdečear- inejca /. zastavo, je eden od mnogih. ki so jih meščani postavili v znak hvaležnosti sovjetskim vojakom, ki jih je na tisoče žrtvovalo žvljenje za svobodo n jihovega mesta. V Budimu so tu in tam še vedno vidni sledovi težkih bojev med nemško in sovjetsko armado. MENJALNICA POD MOSTOM Tako kot vsa velemesta, ima tudi Budimpešta glavno vpadnico. To je veličasten viseči most. srebrno bron- zirana jeklena konstrukcija, moj¬strovina tovrstne gradnje, imenovan Erzsebet hid — ali Elizabet in most, po drugi verziji pa tudi Katarinin most. Široko štiripasovno cestišče z mosta se nadaljuje po osrednji magistralni ulici Košut — Rakoši do glavne železniške postaje in naprej na vzhod. Prek vozlišča na zahodni, desni obali Donave smo se tudi mi zape¬ljali čez ta most i/. Hudima v Pešto. Pod mostom, kjer ponavadi parki¬rajo avtobusi i/, tujih dežel, je širok prostor, kamor smo se po daljšem motovil jen ju v prometni gneči uspeli prerinit i. Na desetine avtobusov iz Jugosla¬vije, Poljske. Češkoslovaške, NI)R in drugih držav je že stalo pod krovom mostu, potniki pa so se prerivali in vpili v vseh mogočih jezikih. Očitno so prevladovali naši državljani iz sosednjih republik. Tudi mi smo prišli, tako kot oni, z namenom, da bi čimprej zamenjali dinarje za forinte, o čemer smo bili poučeni že pred prihodom. Spričo tega, da je bila sobota, nismo mogli računati, da bodo banke odprte, posebno, ker je bilo že pozno popoldne. Za hotel, kamor smo bili namenjeni, pa nismo vedeli, ali bomo lahko tam menjali in tudi, koliko bomo dobili za naše dinarje. Uradni tečaj je veljal takrat 77 par za forint. Komaj se je naš avtobus dobro ustavil, že se je skozi odprta vrata prikradel možak srednjih let, ki je hitro počepnil med sedeže in začel z neverjetno spretnostjo menjati ban¬kovce. Za forint je hotel le 50 par. Seveda ni bilo nikogar med nami, ki ne bi izkoristil ugodne priložnosti. Možak je v nekaj minutah čepe opravil menjalno operacijo na obo¬jestransko zadovoljstvo in se hitro izmuznil iz avtobusa v gnečo. Založeni z madžarskimi bankovci, niti dovolj prepričani, če so pravi, smo že računali, kaj bomo dobili zanje. Še pred mrakom smo bili v hotelu. Z Janezom sva dobila sobo v 1. nadstropju. Svetovljansko izkuše¬na, za kar sva se imela, sva ocenila, da hotel Nemzeti sodi še v tisto obdobje, ko so samoljuhni Madžari začeli tekmovati z Dunajem v gradnji palač, hotelov in drugih zgradb, torej s konca prejšnjega stoletja, i/, časa avst roogrskega dualizma. Medtem ko pročelje hotela še nekako zbuja pričakovanje standardnega razkošja, je notra¬njost avle in široko položno stopni¬šče, vsa v plišastem, kvazimarmor- natein in zlatem, podobna gledali¬škemu depoju za kulise. (Se bo nadaljevalo) - Jošt Kole ^ 19 NAGRADE: 15 Podravkinih dukatov skovanih posebej za to priložnost v »Zlatarni Majdanpek«, 50 Srebrnih tolarjev NAGRADNA IGRA Sodelujte v posebni Podravkini nagradni igri za Slovenijo: 250 Podravkinih kožic za juho PODRAVKA 500 Podravkinih jušnikov KAKO BOSTE SODELOVALI PRI IGRI? Kupujte Podravkine juhe, spravljajte prazne vrečke in škatlice. Ko jih boste zbrali 10, jih pošljite v kuverti na naslov: C \ PODRAVKINI DUKATI 61001 — LJUBLJANA Poštni predal 31 l J Vaša pisma bomo sprejemali do 31. maja 1974. Dobitnike bomo izžrebali. Izid žrebanja in seznam dobitnikov bo objavljen v GLASU takoj po žrebanju. Dober tek in srečo v igri vam želi Kranj CENTER 10. aprila franc. barv. film PLAVOLASEC z ENIM CKNIM ČEVLJEM OB ie. in is. uri, premiera franc. barv. filma BREZ UKAZA ob 20. uri 11. aprila franc. barv. film BREZ UKAZA ob 16., 18. in 20. uri Zadnja priložnost Režija: S. Fleiecher Gl. vloge: George C. Scott, Tony Mu- sante O filmu kot je Zadnja priložnost re¬snično ni kaj dosti povedati. Takšnih in podobnih kriminalk smo videli že nič- koliko. Tole bi lahko označili kot zelo slab proizvod svojega žanra, saj so obrabljeni triki te filmske zvrsti režijsko slabo povezani, dejanje samo pa je samo zunanje in ne posega globlje v duševnost glavnih junakov. Sicer pa je zgodba postavljena na Pirinejski pol¬otok in govori o priletnem moškem, bivšem kriminalcu, ki si je po nekajlet¬nem premoru zaželel novih pustolov¬ščin, da bi dokazal svoje sposobnosti. Kot strokovnjak za avtomobile in dober voznik je dobil nalogo, da na dogovor¬jeno mesto prepelje nekega pobeglega kaznjenca. Seveda ni šlo vse po načrtu in nazadnje je moral reševati tudi svojo glavo. • Nedvomno bo marsikoga pritegnilo ime Georga Scotta, Oskarjevega nagra¬jenca za vlogo generala Pattona v isto¬imenskem filmu. In dejansko smo va¬jeni gledati tega izvrstnega ameriškega igralca v mnogo boljših filmih. M. G. \ -J 12. aprila amer. barv. CS film ZADNJA PRI- LOZ NOST ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 10. aprila franc. barv. film UMOR V BA¬ZENU ob 16., 18. in 20. uri 11. aprila amer.-ital. barv. film SOVRAŽI SVOJEGA BLIŽNJEGA ob 16., 18. in 20. uri 12. aprila franc. barv. film BREZ UKAZA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 10. aprila amer. barv. film AVTOMOBIL SMRTI ob 18. in 20. uri 11. aprila franc. barv. film UMOR V BA¬ZENU ob 18. in 20. uri 12. aprila amer. barv. film DOKTOR DE¬TEKTIV ob 18. in 20. uri murka "IB54* LESCE '7<4 Kamnik DOM 10. aprila amer. barv. film DOKTOR DE¬TEKTIV ob 18. in 20. uri 11. aprila amer. barv. film PETERICA V AKCIJI ob 18. in 20. uri 12. aprila amer. barv. film PETERICA V AKCIJI ob20. uri Radovljica 10. aprila franc. barv. film ZAROTNIKI SVOBODE ob 20. uri 11. aprila amer. barv. film KABARET ob 20. uri ^ 12. aprila franc. barv. film VRV IN PI¬ŠTOLA ob 20. uri Jesenice RADIO 10. aprila špan. barv. CS film JOE IZ NEVADE 12. aprila jug. barv. film SLEDI CRNE DEKLICE Jesenice PLAVŽ 11. aprila ital. barv. film PRIDITE K NAM NA KAVO 12. aprila špan. barv. CS Tilm JOE IZ NEVADE Kranjska gora 10. aprila franc. barv. film NEPOZNANI JE PRIŠEL Z DEŽJEM 11. aprila špan. barv. CS film JOE IZ NEVADE SREDA, 10. aprila, ob 19.:«) — I. Potrč: KREFLOVA KMETIJA; gostovanje v Mest¬nem gledališču ljubljanskem; PETEK, 12. aprila, ob 19.30 — Svetina- Povše: UKANA; gostovanje na Bledu. N Ura pravljic V sredo, 10. aprila, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju Ura pravljic za otroke od 5. do 8. leta starosti. v S Priprava na nove vzpone Vrhunski plezalci in alpinisti iz 25 slovenskih alpinističnih odsekov pozimi niso mirovali. Vendar so slabo vreme, sneženje in snežni meteži večkrat preprečili dobro zasnovane ple¬zalne načrte. Kljub temu so alpinisti opravili več težkih zimskih plezalnih vzponov, ki so bili obenem tudi priprava in preverjanje »forme« kandidatov za letošnje jugoslovanske alpini¬stične odprave. Dosežki letošnje zime so bili zadnja priprava za V. Jugoslovansko alpinistično himalajsko odpravo (JAHQ)-na 7902 metra visoki Kang- bačen. Deset naših najboljših alpinistov bo na tem vršacu, ki smo ga skušali premagati že leta 1965, poskušalo srečo sredi poletja ali jeseni. Razen tega bo dvajset naših alpinistov poleti skušalo premagati grebene in stene Kavkaza. Kanadska planinskoalpinistična organizacija pa je naše plezalce povabila v Kanado, v gore Mt. Mc. Kinley. To je obenem priznanje našim alpinistom, ki dosegajo tudi v mednarodnem merilu lepe uspehe. U. Z. Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na tele¬fon 47-024. KZ Naklo — valilnica S "-"S Gorenjski pio¬nirji na Učki V počastitev stote obletnice planin¬ske zveze Hrvatske je pionirski odsek pri PD Kranj minulo nedeljo, 7. aprila, organiziral množični izlet na Učko. Da je bil res množičen, najbolje potrjuje podatek o številu udeležencev: kar 1'25 so jih našteli. V pohodu, ki ga je ob po¬moči več mentorjev vodil načelnik odse¬ka Franc Benedik, so sodelovali učenci osnovnih šol iz Predoselj, Preddvora, Šenčurja, Cerkelj in Gorič, iz kranjskih osemletk Simon Jenko, France Prešeren in Lucijan Seljak ter varovanci vzgoj- j nega zavoda Preddvor. Odprava se je ! m«! vzponom od Matulj do Učke ustavila tudi v koči na Poklonu. Gostoljubni domačini so jo odprli nalašč za to priložnost. Izlet je izjemno dobro uspel. Kranjski planinci zdaj poudarjajo, da bi v prihodnje kazalo pripraviti še več podobnih množičnih mladinskih ekspe- dicij, ki so izrednega družabnega in ; propagandnega pomena. 1 \ S smučmi z vrha Grintavca od 9. do 19. ure Cenjene stranke obveščamo, da sodelujemo s kompletnim programom kmetijske mehanizacije na XIII. mednarod¬nem spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju od 12. do 21. aprila. Obiščite nas Odsek za turno smučanje pri Planinskem društvu Kranj je organiziral preteklo soboto smučarski spust z vrha Grintavca! Pogumtt' smučarji, predvsem planinci in alpinisti, so 9e spustili po Grintavški strehi do Kokrškega sedla, odtod pa do Taške. Ker sneg tudi visoko v gorah hitro kopni, je bil sobotni spust, vod1' ga je inž. Tomaž Jamnik, eden zadnjih v 1®" tošnji sezoni. -jk Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. TOZD Komercialni servis — agromehanika Cesta JLA št. 1, telefon št. V Kranju planinska šola V Kranju je začela delati planin¬ska šola pri pionirskem in mladin¬skem odseku Planinskega društva Kranj. Trajala bo 8 tednov in jo obiskuje 45 pionirjev in pionirk osnovnih šol kranjske občine. Udele¬ženci se izobražujejo po programu Planinske zveze Slovenije in se spoznavajo z varstvom narave, orientacijo, gibanjem v gorah itd. Pionirke in pionirji, ki obiskujejo šolo, bodo znanje posredovali vrst¬nikom v sekcijah Planinskega dru¬štva na osnovnih šolah. -jk 23-485 in 24-778 Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; na¬ročniki imajo 25 % popusta. Nepla¬čanih oglasov ne objavljamo. prodam Pralni stroj IGNIS — SUPER- AVTOMAT prodam po nizki ceni. Cilka Ravnik, Šenčur, Gasilska . 12, telefon 41-004 2232 Zelo ugodno prodani ohranjen ŠTEDILNIK, 4 plošče plin, 1 plošča električna. Fon, Lesce, Alpska 39, tel. 75-523 2265 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno kuhinjo COCTAIL in spalnico IDEAL, staro 2 leti. Jeraj, telefon 75-445, Radovljica, vsak dan od 7. do 14. ure 2266 Prodam globok otroški voziček z okenci, nemški, znamke Panorama ter STAJICO in KOŠEK. Komen- skega 3, Kranj 2267 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Hlebce 24, Lesce 2268 ' Prodam dobro MRVO, OTAVO in UJCERNO. Zerovc, Zeleška 9, Bled 2269 Prodam 1000 kg SENA. Porenta Peter, Sv. Duh 48, Škofja Loka 2270 Prodam navadne ZIDAKE. Biz¬jak Miha, Novi svet 17, Škofja Loka 2271 Prodam 10 ČEBELJIH DRUŽIN. Informacije Basaj, Suha 40, Kranj Prodam rabljen HLADILNIK. Poizve se Trubarjev trg 1 2273 Prodam 150 kosov OPEKE MON- TA (25X25X16). Dr. Hribernik Ivan, Kranj, Stražiška 6 2274 Prodam delovnega VOLA. Sp. oesnica 50 2275 . Prodam CIRKULAR z motorjem »n nekaj betonskih STEBROV za Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ĆP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru¬ženo podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Na¬ročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ograjo. Križe 84 pri Tržiču 2276 Prodam drobni KROMPIR, STEYER 18 in avtogeni aparat. Zapoge 11, Vodice 2277 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Ogled vsak popoldan. Knafelj, Doslovče 15, Žirovnica 2278 4 PLATIŠČA 4,5 J x 13, poceni prodam. Sorška 27, Škofja Loka 2279 Prodam francosko POSTELJO E PROGRAM. C. JLA 72, Kranj 2280 Prodam ČAJNE. Sp. Bela 1, Pred¬dvor 2281 Prodam semenski KROMPIR de- sire in igor. Cirče 26, Kranj 2282 Ponovno imam BELO VINO. Fink Stana, Cesta JLA 3 2283 Prodam trofazni ŠTEVEC in ŠTEDILNIK GORENJE na trdo gorivo. Zg. Bitnje 71 * 2284 Prodam 10 šest tednov starih PRAŠIČKOV in KROMPIR desire. Voklo 30 - 2285 Prodam- 6 tednov stare PUJSKE. Dolar, Vrba, Žirovnica 2286 Prodam dve GUMI 650,— 16 T in obračalnik MARATON 140 B, vse malo rabljeno. Moše 11, Smlednik 2287 Prodam 500 kg SENA in nekaj SLAME. Lahovče 37 2288 . Prodam eno leto starega KONJA, močnega, ali zamenjam za starej¬šega. Naslov v oglasnem oddelku 2289 Prodam 500 kg SENA in dvoje balkonskih VRAT ter 4 trodelna OKNA, vse popolnoma novo. Ljub¬no 4, Podnart 2290 Ugodno prodam BARVNI TELE¬VIZOR. Naslov v oglasnem oddelku 2291 Prodam PRAŠIČA za zakol. Babni vrt 6, Golnik 2292 60-basno klavirsko HARMONI¬KO ugodno prodam. Krišelj, Visoko 76, tel. 22-813 popoldan 2293 Prodam BIKCA, simentalca, star trinajst mesecev. Šenturska gora 3, Cerklje 2323 Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg težka. Zalog 34, Cerklje 2324 vozila Prodam FIAT 850 SPORT. Na¬slov v oglasnem oddelku 2188 Prodam osebni avto RENAULT 8, letnik 1968 z rezervnimi novimi gumami. Tomšičeva 44, Kranj 2171 Prodam ZASTAVO 750, letnik Ribenska 12 a, Bled 2185 Prodam AMI 8, letnik 1971 okto¬ber. Prevoženih 40.000 km, garažiran in skrbno ohranjen. Informacije po¬poldne od 15. do 17. ure. Ravnik Janez, Šenčur, Gasilska c. 12, telefon 41-004 2246 Prodam RENAULT 8, letnik 1967. Ogled vsak dan do 8. ure in po 20. uri. Mezeg, Cirilova 16, Kranj (Orehek) 2294 Ugodno prodam brezhiben molzni stroj ALFA LAVAL. Tavčar Ivanka, Vodice 60 2295 Prodam osebni avto DYANE 6, letnik 1970, 52.000 km. Ogled od 17. ure dalje, Vavtar, Bled, Kaju- hova 44 2296 Prodam ZASTAVO 1300 DE LUXE, letnik september 1970, prevo¬ženih 53.000 km. Kristane Janez, Bled, Cesta gor. odreda 4, tel. 77-782 • 2297 Prodam AMI 8 BREAK, letnik 1970. Urh Janez, Zasip 109, Bled 2298 Prodam PRAŠI CA za zakol in se¬menski KROMPIR desire in igor. Suha 27, Škofja Loka 2299 , ZASTAVO 750 LUX, november 1971, prodam. Kržišnik, Škofja Loka, Poljanska 44 2300 Nujno prodam AUSTIN MAXI 1500, Švegelj, Cankarjeva 8, Tržič Prodam avto . KOMBI MORIŠ, dobro ohranjen, izoliran, primeren za prevoz mesa, zelenjave itd. Goriče 6, Golnik 2302 ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, poceni prodam. Stržinar, Škofja Loka, Titov trg 11 2303 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Gradnikova 3, Kranj. Ogled vsak dan od 15. ure dalje 2304 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Sp. Besnica 21 2305 Kupim starejši letnik FIAT 1300 v dobrem stanju ter registriranega za leto 1974. Takoj vplačam 5000 din. Ostalo na obroke ali po dogo¬voru. Informacije na tel. 21-589 Prodam FIAT 750, letnik decem¬ber 1969. Telefon 24-009 2307 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1972. Šenčur, Kranjska 14 2308 Prodam dobro ohranjeno ZASTA¬VO 750, letnik 1969. Cop, Spodnje Gorje 121 2309 Zamenjam OPEL REKORD, let¬nik 1965 za FIAT 750. Naslov v ogla¬snem oddelku 2310 AMI 8, letnik 1970, prodam. Ko¬ri jar, Smlednik 3 2311 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Mulej, Partizanska 25, po 18. uri , 2312 FIAT 124, ugodno prodam. Gor- janc, Bistrica 159, Tržič. Telefon 61-771, delavnik dopoldan 2313 FIAT 850, generalno obnovljena školjka, letnik 1969, 60.000 km, pro¬dam. Klicati po 15. uri na tel. 50-134 ' 2321 Prodam avto VW EXPORT tip, letnik 1968, v odličnem stanju. Te¬lefon 22-521 ' 2322 Prodam nov MOPED na štiri pre¬stave in dve novi navadni HARMO¬NIKI. Ambrož 1, Cerklje 2325 posesti GOSTINSKI LOKAL s stanova¬njem v Besnici nudi v najem Kme¬tijska zadruga Sloga Kranj. Pogoj: Odkup inventarja od sedanjega na¬jemnika 2258 GRADBENO PARCELO v oko¬lici Kranja, najraje Šenčur, kupim. D. Mihelič, Kranj, Kidričeva 8 2314 Ugodno prodam dvosobno STA¬NOVANJE z vrtom v Kranju, takoj vseljivo. Ponudbe pod »Dogovor« 2315 Prodam trosobno STANOVANJE z vrtom. Ogled od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 2316 stanovanja Zamenjam novo dvosobno STA¬NOVANJE s centralno na Planini ali dvosobno Gradnikova 5, takoj vseljivo, za trisobno v okolici vodo¬vodnega stolpa ali v Šorlijevi. Gra- hek, telefon 21-313 • 2192 zaposlitve Kvalificiranega KUHARJA-ico sprejmem takoj za nedoločen čas. Ostalo po dogovoru. Pobor Milivoj, Hraška 13, Lesce 2317 Hišni svet Sorlijeva 14—16 sprej¬me CISTILKO za stopnišča. Plačilo po dogovoru. 2318 V lokalu za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in grafične galanterije na Bledu zaposlimo: prodajalko ki ima trgovsko kvalifikacijo ali primerno prakso Ugodni pogoji. Ponudbe sprejema ČGP Delo, podružnica Kranj, Koroška 16, telefon 21-280. ZIDAR išče zaposlitev. Pišite ali se osebno zglasite na naslov: Huje 2, Kranj, Vojislav Vukašinovič 2319 Priučen ZIDAR išče delo — tudi izkopavanje kanalizacij, gramoznic ipd. Mustaf Kušej, Rupa 23 b 2320 Odbor za medsebojna razmerja KŽK z n. sol. o. TOZD Klavnica Kranj razglaša prosto delovno mesto šoferja tovornjaka Pogoji: 1. šofer, B, C in E kategorije 2. opravljeni izpit za promet¬no stroko 3. 5 let prakse na vozilih nad 5 ton Rok za prijave je do 15. aprila 1974 TRGOVSKO PROIZVODNO PODJETJE ZARJA JESENICE NA XIII. MEDNARODNEM SPOMLADANSKEM KMETIJSKEM SEJMU V KRANJU OD 12. DO 21. APRILA 1974 renomiranih podjetij. Dragi kupci, oglejte si naše Na sejmu razstavljamo in prodajamo izdelke bogato založene oddelke Pohištvo in gospodinjska oprema - kuhinje - spalnice - dnevne sobe - bela tehnika - razno tehnično blago Jpsi*^ : Konfekcija in metražno blago - za vse vas po izbiri in postavi - za vaš lepši izgled Obutev in torbice - za pomlad in poletje - za ugodno počutje UGODNI POGOJI - SOLIDNA POSTREŽBA - DOSTAVA NA DOM - VAŠE ZADOVOLJSTVO IN SREČA Tip Maloprodajna cena Z-101 50.037,10 dobava takoj Z-1300 46.671,25 dobava takoj Z-1300 LUX 49 603,25 dobava takoj Z-1500 FAMILIARE 57.936,25 dobava takoj Z-750 27.731,60 VAZ-2101 52.758,75 VAZ-2102 FAMILIARE 58.726,60 VAZ-2103 novi kreditni pogoji od10.IV.dalje * družinski kredit •k na osebo 20.000 din * ZASTAVA 101 — 30.000 din na osebo * rabljene avtomobile vzamemo v račun i *dobava takoj / * Prodajna mreža: t LJUBLJANA W MARIBOR E CELJE — AVTOMOTOR ■ KOPER M KRANJ ■ KRŠKO Na XIII. spomladanskem mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 12. do 21. aprila 1974 še za 2 °° znižan prometni davek SPECIAL 63.485,20 Komisija za medsebojna razmerja delavcev Veletrgovine Živila Kranj TOZD Veleprodaja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. administratorja v skupni pomožni enoti 2. skladiščnega evidentičarja 3. fakturista v fakturnem oddelku 4. šoferja za tovorni avto hladilnik Pogoji: pod tč. 1.: in 2.: dvoletna administrativna šola, znanje stroje- pisja, ' pod tč. 3.: srednja strokovna izobrazba, lahko tudi začetnik; pod tč. 4.: kvalificiran voznik motornih vozil, sposobnost za sa¬mostojno opravljanje nabave in prodaje zmrznjenih izdelkov po naročilu. Obenem komisija za medsebojna razmerja delavcev skup¬nih služb objavlja prosto delovno mesto strojnega knjigovodje na upravi podjetja Za to delovno mesto se zahteva srednja strokovna iz¬obrazba. Vlomi v garaže V noči od petka, 5. aprila, na so- i boto, 6. aprila, je neznanec vlomil S v garažo Janeza Rozmana v Lanco- ! vem. Iz avtomobila je bila ukradena ' lastnikova denarnica in vozniško ; dovoljenje. Neznanec je vlomil tudi v garažo Alojza Tomažina iz Lanco- vega in preiskal avtomobil, vendar ni ničesar našel. V isti noči je bilo vlomljeno še v dva osebna avtomobila, in sicer v parkiran avtomobil Vinka Praprot- nika iz Radovljice, od koder je vlo¬milec odnesel aktovko z dokumenti. To so kasneje našli v bližini. Vlom¬ljeno je bilo tudi v garažo Jožeta Piklja v Radovljici. Neznanec je preiskal avtomobil, vendar ni našel ničesar uporabnega. Hoja po tirih V petek, 5. aprila, dopoldne je Janev Ljube (roj. 1957) z Jesenic šel po železniških tirih od Potokov proti Jesenicam, pri tem pa ga je povozil vlak. Delovna organizacija Splošno mizarstvo Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 3 kvalificiranih mizarjev 2. pomožnega delavca Pogoji: pod tč. 1.: kvalificiran mizar z odsluženim vojaškim rokom; pod tč. 2.: starost nad 15 let. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Nastop možen takoj ali po dogovoru. gt JHk 3EP §reda, 10. aprila 1974 Okradel prijatelje Muhamed Beganović si je v juliju 1972 poiskal delo na Jesenicah, ven¬dar pa delati ni začel, ker mu delo, kot je kasneje povedal, ni ugajalo. Našel si je znance in prijatelje v samskem domu podjetja Kovinar. Tu je tudi prenočeval, ko je eden od prijateljev odšel na dopust. Begano¬vić pa je prijateljevo prijaznost kaj grdo izkoristil. V posteljni omarici je našel ključ omare, jo odprl in vzel žensko in moško ročno uro, zlato verižico z obeskom ter pulover. Vse skupaj je bilo vredno 700 din. Ker je potreboval denar, je vse te vzete predmete za majhen denar prodal. Kupcem pa je natvezil, da je pred¬mete priigral pri kartah. Svojo nadarjenost za tvezenje ne¬resnic je Beganović dokazal tudi v nekem drugeifi primeru. Prijatelju in sošolcu je ves v skrbeh povedal, da ga čaka v Ljubljani važen opra¬vek, sam pa nima primerne obleke in čevljev. Prijatelj je vedel, da je Be¬ganović brez službe in denarja, zato je rad privolil. Dal mu je celo ključ svoje sobe in velikodušno dovolil, da si je Beganović sam »postregel«. Ta pa je to dobro izkoristil. Opravka ni imel v Ljubljani nobenega, pač pa je obleko in čevlje še isti dan na Jese¬nicah prodal. Mimogrede je iz sobe prijatelja vzel še električni gramo¬fon s ploščami in tudi to je prodal. Za vsa tri kazniva dejanja je Be- ganovića okrožno sodišče v Kranju obsodilo na leto dni zapora. Kazen pa mu je odložilo za dobo dveh let, če v tem času ne bo storil novega kaznivega dejanja in če bo do okto¬bra letos plačal oškodovancem škodo 1390 dinarjev. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da Bega¬nović še ni bil kaznovan, da je pri¬pravljen povrniti škodo in da se je sedaj redno zaposlil. Otroška igra zanetila * ** * * Slovenija avto * ** m * Čas spomladanskih izletov .... oglejte si motorna kolesa in dvokolesa na našem razstavnem prostoru na sejmu Kmetovalci — ugodna prilika za nakup motornih kosilnic in žag ALPINA — z nižjim prometnim davkom. V ponedeljek, 8. aprila, popoldne je začelo goreti v gozdu Alojza Čimžarja z Zgornje Bele. Na srečo je pogorela le suha trava, škoda na gozdnem drevju pa je majhna. Ogenj sta zanetila otroka, ki sta se v gozdu igrala z vžigalicami. Eksplodirali bencinski hlapi V nedeljo, 7. aprila, popoldne so v stanovanju Cveta Krstiča na Pla¬nini 12 v Kranju eksplodirali bencin¬ski hlapi. Žena Boža je v kopalnici z bencinom čistila oblačila. Iz dvo- litrske steklenice je bencin nalila v lavor, duh po bencinu pa se je razši¬ril po vsem stanovanju. Zato je mož odprl okno v kopalnici, z ženo pa sta se umaknila v kuhinjo. Bencinski hlapi pa so se razširili do prižgane trajno žareče peči v predsobi in eksplodirali. Eksplozija je poškodo¬vala pohištvo po vsem stanovanju, nastale pa so tudi razpoke v zidu. Po prvih ocenah je škode za okoli 20.000 dinarjev. Ob eksploziji je Boža Kri- stičeva dobila lažje opekline. Vlom v trgovino V noči od petka, 5. aprila, na so¬boto, 6. aprila, je neznanec vlomil v Elektrotehniško podjetje v Kra¬nju. Nasilno je odtrgal železno mre¬žo na kletnem oknu in tako prišel v notranjost. V trgovini je vzel 4 ka' setne magnetofone in' dva tranzi- storska radijska aparata. Škode je za 17.731 din. Plinarna Ljubljana, skladišče Kranj Pogoj: dvoletna strativna šola Cesta Staneta Žagarja razpisuje prosto delovno mesto fakturistke admini- Nastop dela takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo ponudbe ali se osebno zglasijo v 15 dneh po objavi v kadrovski službi podjetja Kranj, Cesta JLA 6. IH/Of ^i/l/ Trčil v drevo V petek, 5. aprila, ob 1.40 se je na Cesti svobode na Bledu pripetila prometna nezgoda. Milan Mole (roj. 1951) iz Most je sedel v tuj kombi in zapeljal od Mlinega proti Bledu. V desnem nepreglednem ovinku pa je zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom, kombi se je prevrnil in treščil v drevo. V nesreči je bil ranjen sopotnik Bojan Šparovec (roj. 1921) z Bleda. Škode je za 10.000 din. Izsiljevanje prednosti Na Cesti maršala Tita na Jesenicah se je v petek, 5. aprila, ob 18. uri pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Janez Filipič (roj. 1938) iz Žirovnice je s prednostne ceste zavijal v levo, pri tem pa je izsilil prednost pred mopedistom Antonom Gričarjem (roj. 1950) z Jesenic, ki je pravilno po desni strani pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju je bil voznik Gričar lažje ranjen. Fičko zapeljal s ceste V nedeljo, 7. aprila, ob 22.30 je voznik osebnega avtomobila Bojan Sire (roj. 1956) iz Sebenj prehitro pripeljal v blagi levi ovinek. Avtomobil je zato zaneslo v desno, kjer je oplazil drevo ob cesti, od tu pa ga je odbilo na travnik, kjer se je večkrat prevrnil. V nesreči sta bila lažje ranjena sopotnika Peter Cimžar (1956) in Maks Istenič (roj. 1953), oba iz Dupelj. Škode na avtomobilu je za 10.000 din. Konj se je splašil V ponedeljek, 8. aprila, dopoldne se je- na poljski poti v Selu pri Zireh v bližini ceste prvega reda pripetila nezgoda. Ivana Legat (roj. 1925) je vodila konja z vozom proti cesti prvega reda, od koder je tedaj pripeljal tovornjak, vozil ga je Drago Zupane (roj. 1946) iz Koritna. Na ozki poljski poti je bilo premalo prostora, da bi se lahko oba srečala, zato je voznik tovornjaka ustavil, Legatova pa je konja pognala do izogibališča. Ko je tovornjak spet speljal, se je konj splašil in oddivjal po cesti naprej, voz pa je zadel ob kup kamenja na cesti in se nagnil. Pri tem sta padli z voza Ivana Legat in njena 79-letna mati Neža Legat. Obe sta bili ranjeni in se zdravita v jeseniški bolnišnici. Izsiljevanje prednosti Voznik kombija Stanko Bezanič (roj. 1941) iz Ptuja se ni prepričal, če je cesta prosta, ko je v ponedeljek, 8. aprila, ob 13.25 zapeljal s parkirnega prostora na Cesto maršala Tita na Jesenicah. Zaradi tega se je vanj zaletel voznik mopeda Viktor Pongrac (roj. 1951) s Hrušice. V nesreči je Viktor Pongrac padel in se ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico. L. M. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi, ko nas je sredi dela, poln lepih •načrtov v 23. letu starosti za vedno zapustil edini sin in brat Janez Štern Ciprnov iz Zaloga Ob teh težkih trenutkih se najlepše zahvaljujemo požrtvovalnim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili v njegov, mnogo prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni izreči č. g. župniku iz Zaloga in častiti duhov¬ščini iz Cerkelj, č. g. kaplanu za tolažilne besede, fantom iz Zaloga, ki so ga nosili na njegovi zadnji poti, družbeni organiza¬ciji, gasilcem in mladincem iz Zaloga. Najlepše se zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje, vence in za poslovilne besede ob odprtem grobu. ( . Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči starši, sestra Cilka, sestra Anica z možem in ostalo sorodstvo. Zalog, Pš. Polica, Podgorje, 8. aprila 1974 Uspelo občinsko prvenstvo v krosu Ob 15-letnici ŠŠD Tabor Žiri je bilo organizirano občinsko prven¬stvo v krosu za občino Škofja Loka. Nastopilo je 136 tekmovalcev in tekmovalk OŠ Železniki, Trata, škofja Loka, Gorenja vas, Žiri, Gimnazija Škofja Loka ter »Čev¬ljar« Žiri. šport med vikendom NOGOMET — Gorenjski ligaši v ZCNL so v 13. kolu osvojili 3 točke. Triglav je na domačem igrišču odpravil tacensko Savo, Tržič je bil uspešen v Kozini, kjer je iztržil točko z domačim Jadranom, kranjska Sava pa je morala priznati premoč Taboru. Rezultati: Triglav : Sava (Tacen) 3:1 (1:0), Jadran : Tržič 3:3 (2:0), Tabor : Sava (Kranj)3:2 (1:0). Pari prihodnjega kola: Sava (Kranj) : Jadran, Tržič : Tolmin, Primorje : Triglav. ROKOMET — Dekleta Alplesa so v II. zvezni ligi — zahod morala v Koprivnici polo¬žiti orožje pred domačo Podravko. V moški republiški ligi sta se Kamnik in Mlinotest razšla z delitvijo točk, Tržič paje doma po lepi igri premagal trboveljskega Rudarja. Izidi — ženske: Podravka : Alples 16:9 (9:3), moški: Kamnik : Mlinotest 22:22 (12:8), Tržič : Rudar 24:20 (13:12). Pari prihodnjega kola — ženske: Alples : Branik, moški: Polet : Kamnik, Jadran : Tržič. ODBOJKA — Za presenečenje 16. kola II. zvezne lige — zahod so poskrbeli Kamničani, ki so v Borovu premagali domačine. V slovenski moški ligi Bled v dru¬gem delu igra tako kot je treba, saj je tudi v tem kolu kot gost zmagal v Mislinji. Je¬seničani pa so doma brez težav osvojili točki s Trimom. Rezultati: Borovo : Kamnik 1:3, Mislinja : Bled 1:3, Jesenice : Trimo 3:1. Pari prihodnjega kola — moški: Kamnik : Čajevec, Jesenice : Koper, Bled : Sava, ženske: Maribor : Jesenice. KEGLJANJE — V nadaljevanju republiške moške kegljaške lige so Jeseničani v Pi¬ranu dobili dvoboj s Koprom. Rezultat srečanja: Koper 7393 : Jesenice 7421 (Hafner 951, Udir 956, Smit 885, Oblak 903, Crv 934, Tarman 912, Šlibar 927, Šavnik 943). Pari prihodnjega kola: Triglav : Rudar (četrtek ob 15.30), Triglav : Hmezad (sobota ob 15. uri), Gradiš : Jesenice (četrtek ob 15. uri). PLAVANJE — Zimski bazen v Kranju je bil gostitelj najmlajših plavalcev Slo¬venije. Na republiškem mitingu je nastopilo 50 pionirjev in pionirk skupine C do 8 let. Izkazala sta se domačina Mirjam Poljka ter Igor Veličkovič. Rezultati — pionirji, 25 m hrbtno: 1. Veličkovič (Tr.) 21,9^2. Medvešček (Fuži- nar) 29,0, 3. Marjanič (Tr.) 29,0, 25 m prsno: 1. Sluga (Lj.) 24,3, 25 m prosto: 1. Ve¬ličkovič (Tr.) 19,1, 2. Jurman (Rudar) 22,5, 3. Majer (Branik) 23,5; pionirke, 25 m hrbtno: 1. Poljka (Tr.) 24,0, 2. Lorenci (Branik) 28,4, 3. Valjavec (Tr.) 28,7, 25 m prsno: 1. Škafar 26,4, 2. Mastikosa (obe Celje) 27,0, 3. Praprotnik (Tr.)28,7. -d h Kvalitetno PIVO pivovarne LAŠKO ' g;.:'.' Lestvica: L. Seljak 5 5 D. Jenko 6 5 S. Jenko I. 7 5 M. Valjavec 6 4 F. Prešeren #.6 2 S. Žagar 6 1 S. Mlakar 5 1 S. Jenko II. 5 0 Zadnje kolo bo na aprila na OŠ Simona 10 10 10 8 4 2 2 0 sporedu 13. Jenka, istega 162: 63 208:117 217:183 167: 88 114:133 154:210 100:197 61:150 KRANJ (B. B.) — V zadnji tekmi zimske SKL je kranjski Triglav doma premagal moštvo Vrhnike. Gostom je šele v drugem polčasu uspelo omiliti visok poraz. Tekmovanje se je končalo v mrtvem teku, saj so ekipe Triglav, Vrhnika ter Novoteks na lestvici z ena¬kim številom točk. Vodstvo turnirja bo organiziralo medsebojni turnir teh ekip, zmagovalec turnirja pa bo prejel pokal časopisa Delo. Izid srečanja: Triglav : Vrhnika 66:62 (45:26). \ ŠKOFJA LOKA (D. E.) — Končalo se je občinsko prvenstvo pionirjev v ko¬šarki. Prvo mesto je osvojila ekipa osnovne šole Žiri pred osnovno šolo Škofja Loka ter osnovno šolo Trata. Izidi zadnjega kola: Ziri : Škofja Loka 50:47, 2iri : Trata 55:27, Trata : Škofja Loka 28:38. Najboljši strelec prvenstva je bil Istenič (ŠSD Tabor Žiri) s 150 koši pred kolegom Pisierjem 72 in Nordo- nijem (Škofja Loka) 68 košev. ŠKOFJA LOKA (I. N.) — V 13. kolu LCRL moški je Šešir na domačem terenu premagal ljubljansko Olimpijo. Rezultat arečanja: Šešir : Olimpija 23:29 (12:9). V ženski LCRL pa je pomlajena ekipa Šeširja kljub neizkušenosti zma¬gala proti Ribnici. Izid srečanja: Šešir dne pa bodo v Preddvoru na OŠ Matije Valjavca s tekmovanjem končale tudi mlajše pionirke. B. Bogataj Vaterpolo Prva seja Vaterpolska zveza Slove¬nije s sedežem v Kranju je imela pred dnevi prvo sejo izvršnega odbora. Zbrali so se vsi delegati 16 klubov, razen rovinjskega Delfina. Le-ta je bojkotiral tudi zim¬sko prvenstvo Slovenije, v katerem bi morali nastopiti vsi zainteresirani I. sloven¬ske vaterpolske lige. Kot nam je povedal pred¬sednik VZ Slovenije Mate Becič, so si zadali nalogo za program dela v letu 1974. V prvi vrsti je njihova naloga, da povečajo član¬stvo za 20 odstotkov, usta¬novljene naj bi bile nove sekcije vaterpola v Slove¬niji, predvsem v ŠŠD, v delovnih kolektivih, JLA, na Gorenjskem pa nov va¬terpolski klub na Jeseni¬cah. Delovali naj bi tudi re¬kreacijski klubi, predvsem na načelih amaterizma. Ustanovljen je bil tudi aktiv ZKS vaterpolske zve¬ze Slovenija v katerem je 32 članov. Vaterpolska zve¬za Slovenije ima v svojih vrstah tudi dva strokovna sveta, in to strokovni odbor trenerjev in sodnikov. Uspešno naj bi sodelovali s TTKS Slovenije in plavalno zvezo Slovenije ter z med¬republiško in nffednarodno komisijo pri razvoju telesne kulture in vaterpola. V tej mandatni dobi imajo v pro¬gramu seminarje za trener¬je in sodnike. Analizirali so tudi stanje vaterpola v Slo¬veniji, kjer so predvideli porast kvalitete in množič¬nosti. Sprejeli so letošnja pravila slovenskega ligaš- kega prvenstva I. slovenske lige in iz svojih vrst izklju¬čili rovinjski Delfin, ki se ni pojavil na zimskem prvenstvu. -dh Ribnica 12:10 (8:7). Gladka zmaga Korošcev V nedeljo je bil na smučišču pod stenami Begunjščice nad zgornjo po¬stajo žičnice na Zelenici tradicional¬ni smučarski dvoboj pionirjev in mladincev Gorenjske in Koroške v veleslalomu. Pred tem je bil podo¬ben dvoboj tudi v tekih in skokih, kjer so zmagali naši zastopniki. Na nedeljskem tekmovanju na Zelenici pa so bili Korošci veliko boljši in nas po smoli nekaterih naših tekmoval¬cev, med katerimi je bil tudi največji favorit med starejšimi mladinci Bojan Križaj iz Tržiča, premagali gladko s 128:62. Edini zmagi za Gorenjsko sta prismučala Oblakova pri starejših pionirkah in Šoberl pri starejših mladincih. Za vsako ekipo je vozilo 34 najmlajših smučark in smučarjev. Tekmovanje je bilo množično, saj. se ga je udeležilo 107 tekmovalcev. Starejši mladinci in mladinke so vozili tudi za kategorizacijo. 1400 metrov dolgo veleslalomsko progo je trasiral Peter Križaj iz Tržiča. Imela je 38 vratic in 400 metrov višinske razlike. Proga je bila izredno zahtev¬na in hitra, vendar zaradi dobre pri¬prave varna. Organizator nedelj¬skega tekmovanja na Zelenici je bil Smučarski klub Tržič. Za elektron¬sko merjenje časov pa je skrbela uigrana ekipa Transturista iz Škofje Loke. Dvoboj in tekma za kategori¬zacijo na Zelenici je bila ena zadnjih preizkušenj alpskih smučarjev v le¬tošnji sezoni. -jk TUDI NAGRAJUJE 8 zamaškov s črkami pošljite na naslov: PIVOVARNA LAŠKO Zbirke zamaškov pošiljajte posebej! Kolikor zbirk, toliko vaših srečk. Čim več osmič, tem več uspeha pri žrebanju, ki bo: *>v B |§g|Sg5 * s IgSŠs s % / •* % j ... < w . $g '•/js-j ^'.Sjijg ••"'■•v..' 13.aprila v Mariboru 11. maja v Ptuju 29. junija v Celju Nagrade Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd Gorenjsko prvenstvo osnovnih šol v gimnastiki Najboljša vrsta OŠ heroja Bračiča l. Žakelj (Žiri) 2:24,8, 2. Dolenc 2:27,4, 3. Bešter (obe Železniki) 2:34,0, starejše pionirke: 1. Jereb (Žiri) 2:22,2, 2. Demšar (Železniki) 2:23,4, 3. Debeljak (Gor. vas) 2:24,8, mlajše mladinke: 1. Bertoncelj 2:22,2, 2. Lazar. 2:23,6, 3. Bernard 2:24,6. Ekipno — pionirke: 1. Žiri 155 točk, 2. Železniki 150, 3. Škofja Loka 102, 4. Trata 99, 5. Gorenja vas 84; pionirji: 1. Žiri 139, 2. Železniki 131, 3. Škofja Loka 115, 4. Trata 76, 5. Gorenja vas 60 točk. D. Erznožnik Rezultati — mlajši pionirji: 1. Snolšek (Šk. Loka) 2:19,0, 2. Dem¬šar 2:21,0, 3. Žakelj (oba Žiri) 2:23,8, starejši pionirji: 1. Berce (Železni¬ki) 3:15,2, 2. Klinec (Gor. vas) 3:17,2, 3. Jereb (Žiri) 3:19,8, mlajši mla¬dinci: 1. Jan 3:36,8, 2. Istenič 3:39,2, 3. Nordoni 3:40,0; mlajše pionirke: ŠŠD France Prešeren Kranj je bil organizator letošnjega gorenjskega prvenstva pionirjev v gimnastiki. Pravico nastopa pa so imele vse ekipe občinskih prvakov Gorenjske. Žal pa se na tekmovanju ni pojavila ekipa osnovne šole iz Žirovnice. V ekipni uvrstitvi so največ uspeha imeli pionirji osnovne šole heroja Bračiča iz Tržiča. Ekipni vrstni red: 1. OŠ heroj Bračič, Tržič 180,95 točk, 2. OS France Prešeren, Kranj 179,60, 3. OŠ A. T. Linhart, Radovljica 178,60, 4. OŠ Cvetko Golar Trata 175,05 točk. Posamezniki — mnogoboj: 1. Brane Benedičič (C. Golar) 38,45, 2. Jože Pogačar (h. Bračiča) 37,15, 3.-4. Jože Potočnik (T. Linhart) in Iztok Dacar (h. Bračič), oba 37,05, 5. Jani Žnidar (Gorje) 36,95, 6.-7. Zvonko Zakojč (F. Prešeren) in Edo Govekar (C. Golar) 36,90. Ekipa osnovne šole heroja Bračiča si je s prvim mestom pridobila pravico do nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo 20. aprila v Ljubljani. B. Holy Namizni tenis Borbena igra najmlajših pionirji: 1. OŠ France Prešeren, OŠ Lucijan Seljak; posamezno: starejše pionir¬ke: 1. Potočnik (F. Prešeren), 2. Štucin (L. Seliak), 3.-4. Bulovec (F. Prešeren), Štrukelj (L. Seljak); mlajše pionirke: 1. Zaje (F. Pre¬šeren), 2. Blažič, 3.-4. Cicmil, Me¬sec (vse L. Seljak); starejši pionir¬ji: 1. Zupane, 2. Bidovec, 3.—4. Si- mič, Ramovš (vsi S. Jenko); mlajši pionirji: I. Jelovčan, 2. Jauh, 3.-4. Bernik, Jovič (vsi F. Prešeren). -dh Kdo bo zmagovalec? Preteklo soboto se je v telovadnici OŠ Simona Jenka nadaljevalo ob¬činsko košarkarsko prvenstvo v raz¬redu mlajših pionirjev. Najmlajši košarkarji iz kola v kolo kažejo bolj¬šo, borbenejšo igro, kar nedvomno pestri prvenstvo, saj bomo tudi na zmagovalca te kategorije morali po¬čakati prav do zaključka prvenstva. Rezultati predzadnjega kola: S. Jenko I. : S. Jenko II. 22:15 (18:9), F. Prešeren : M. Valjavec 9:25 (4:9), S. Jenko I. : D. Jenko 39:35 (19:9), S. Jenko II. : F. Prešeren 16:17 (9:6), S. Žagar : D. Jenko 7:29 (2:17). Komisija za namizni tenis pri TTKS Kranj je bila organizatorica letošnjega občinskega namiznote- niškega prvenstva za starejše in mlajše pionirje ter pionirke. V vseh štirih kategorijah je nastopilo 70 tekmovalcev bele žogice. V ekipni konkurenci sta pri sta¬rejših in mlajših pionirkah prva me¬sta osvojili ekipi OŠ Lucijan Seljak, medtem ko je bila pri starejših pionirjih najboljša ekipa OŠ Simona Jenka pri mlajših pa OŠ France Pre¬šeren. Med posamezniki pa so se naj¬bolje izkazali prav igralci in igralke OŠ Franceta Prešerna. Vrstni red ekip: starejše pio¬nirke: 1. OŠ Lucijan Seljak, 2. OŠ France Prešeren; mlajše pionirke: 1. OŠ Lucijan Seljak, 2. OŠ France Prešeren; starejši pionirji: 1. OŠ Simon Jenko, 2. OŠ Lucijan Seljak, 3. OŠ France Prešeren; mlajši Košarka Triglav zmagovalec turnirja V okviru priprav na bližajočo se košarkarsko sezono je moštvo kra¬njskega Triglava pretekli teden gostovalo na Primorskem. Igralci Triglava so najprej v Kobaridu premagali ekipo TIK Kobarid s 75:68, v nedeljo pa sodelovali na prijateljskem turnirju v Tolminu, kjer je poleg domaČega moštva in ekipe Triglava nastopilo tudi mo¬štvo Jesenic. Rezultati: AEK Tolmin : Jeseni¬ce 66:65,- Triglav : AEK Tolmin 86:64, Jesenice : Triglav 49:71. Vrstni red: 1. Triglav, 2. AEK Tolmin, 3. Jesenice. B. B. Športne novice v kratkem Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad in z laškim pivom ZLATOROG! Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov! V Sloveniji smo začeli z dokaj široko akcijo, ki jo vodita predvsem Skupnost kmetijskih šol in Zadružna zveza, da bi vpis v vse vrste kmetijskih šol vključno s šolami za kmetovalce povečali. Razmišljanja, ali bomo tudi kadrovsko kos dolgoročnemu programu razvoja kmetijstva ali »zelenemu programu«, so vedno pogostejša. Zato je prav, da postane položaj našega kmetijskega šolstva in vpis v te ustanove skrb širše družbene skupnosti. Gorenj¬ska, ki je v teh šolah najslabše zastopana in edina med pokra¬jinami nima kmetijske šole (iz¬jema je le Mlekarski izobraže¬valni center), v teh prizadeva¬njih ne sme biti izjema. Da bi spoznali koristnost znanja, pridobljenega v kmetijski šoli za praktično delo na kmetiji ali v kmetijski delovni organi¬zaciji, vam predstavljamo kmečka fanta, ki sta končala šolo za kmetovalce, in kmetij- ca, ki se je izobraževal na- Kmetijski srednji šoli v Mari¬boru. Povprašali smo jih tudi o umestnosti predlogov, da bi dobila Gorenjska spet kmetij¬sko šolo. Tone Pavlin, 18 let, kme¬čki sin iz Malega Naklega, končal šolo za kmetovalce v Šentjurju pri Celju: »Da bi se odločil za drug poklic ali šolo drugačne vrste, me ni nikdar mikalo. Zato sem sprejel predlog direktorja Kmetijske zadruge Naklo in odšel dve leti po Šest mesecev v Šentjur. Zadruga mi je dala štipendijo. Le ' za vsakdanje izdatke so mi dali denar domači. Ko ni bilo šole, sem imel enkrat mesečno obvezno prakso v Podbrezjah pod vodstvom učitelja šentjurske šole. Šola mi pri vsakdanjem delu veliko pomaga. Vsaj osnovne pojme o kmetijstvu sem dobil. Le malo več stroj¬ništva bi nas lahko naučili. Mislim, da bi moralo biti med gorenjsko kmečko mladino za kmetijske šole več zanimanja. i>'° zdi se mi pametno, da nekatere fante in dekleta ne briga, ali imajo izobrazbo ali ne. Sleherni mlad gospodar bi moral dobiti vsaj najosnovnej¬šo strokovno izobrazbo. Glede svoje prihodnosti na kmetiji sem optimist.« Peter Čimžar, 18 let, kmečki sin iz Spodnjih Dupelj, končal šolo za kmetovalce v Šentjurju pri Celju: »Končal sem sedem razre¬dov osnovne šole in kmalu začel razmišljati, da bi se vpisal na eno od kmetijskih šol. V časopisu sem prebral, da je šola za kmetovalce v Ormožu. Vendar so mi pripo¬ročili šentjursko. V šolskem letu 1970/71 sem končal prvi letnik, naslednje leto pa dru¬gega. Mika me, da bi se vpisal na redno kmetijsko šolo v Mariboru ... Znanje, dobljeno v Šentjurju, mi koristi, čeprav bi nas morali bolj seznanjati s strojništvom. Pogrešal sem tudi temeljitejši pouk iz zdrav¬stvene higiene živine. Vsaj dvakrat toliko bi ga morali imeti. Kljub omenjenim po¬manjkljivostim kmetijsko šolo priporočam vsakomur! Brez nje o kmetijstvu in kmečkih opravilih veš zelo malo ali nič. Čudno, da na Gorenjskem za kmetijsko izobraževanje ni večjega zanimanja. Sicer so že govorili, da bo neke vrste kmetijska šola v Kranju, vendar od tega ni bilo nič. Ponovna oživitev šole v Polj¬čah se mi zdi ne le pametna, temveč potrebna.« Aco Črnilec, kmetijski tehnik, zaposlen pri Kme¬tijski zadrugi Naklo: »Kmetijstvo me je veselilo že od vsega začetka. Zato sem se vpisal na kmetijsko šolo v Mariboru in jo uspešno kon¬čal. Posebno veselje imam do živinoreje. Šola mi je dala osnovno znanje. Največ pa pomagajo vsakdanje, praktič¬ne izkušnje. Menim, da so naše kmetijske šole premalo prila¬gojene rezmeram ter premalo intenzivne. Ce kmeta naučimo le orati, je premalo. Tudi druge veščine in splošno zna¬nje so kmetu potrebni. Pod¬piram zamisel, da bi na Gorenjskem spet osnovali kmetijsko šolo. Ni nujno, da je šola v Poljčah. Lahko je kje drugje. Smili se mi zemlja, ki jo tako brezsrčno uničujemo. Ce bo šlo tako naprej, bo kmetov in kmetijskih strokov¬njakov kmalu dovolj!« •). Košnjek V hlevu KZ Naklo v Strahinju je sedaj 94 živali lisaste pasme radi enkrat dosegli s prodajo tega proizvoda proizvodno ceno in nekaj denarja za razširjeno reprodukcijo. Vendar nam to še nikdar ni uspelo. Odkupne cene mleka so se sicer zvišale, vendar z njimi vseeno nismo zadovoljni. Dve leti so bile prodajne cene mleka nespremenjene, čeprav je medtem na primer samo cena umetnih gnojil in krmil porasla za 50 odstotkov. Dobro moramo gospodariti, da dosežemo renta¬bilnost in zaposlenim zagoto¬vimo osebne dohodke, kolikor toliko primerne težkemu ter odgovornemu in povrhu še nego¬tovemu delu v hlevu. Za razšir¬jeno reprodukcijo denarja ne ostaja veliko in je treba iskati dohodek pri pivovarniSkem ječ¬menu in krmi ter drugih dejav¬nostih, ki jih zadruga ima. Druž¬bo bi radi res enkrat pr.epričali, da mleko ne priteče samo!« J. Košnjek V petih letih 5000 litrov mleka na kravo Družbo bi radi enkrat prepričali, da mleko ne priteče samo in da je pri njegovi proizvodnji potrebnega veliko dela, pravijo na Kmetijski kmetom plačamo 10 odstotkov več kolikor znaša klavna cena bikov. Za takšno kooperacijsko rejo plemenic je veliko zanima¬nje. Se večje pa vlada za bikce, ki prav tako kot teličke v tednu starosti zapustijo hlev in se preselijo h kmetom. Lisasta pasma govedi zelo hitro raste in pridobiva na teži. Največ naših bikcev je v vaseh nad Podnartom * in v Selški ter Poljanski dolini, kjer se kmetije živinorejsko pre¬usmerjajo.« MLEKO NE PRITEČE SAMO! Sogovornika s Kmetijske zadruge Naklo nadaljujeta: »Tudi proizvajalci mleka bi Te dni so se spet belo zableščale oznake na vozišču po kranjskih ulicah in prekrile le popolnoma od zime in avtomobilov zbledele prehode za pešce■ — Foto: F. Perdan Se tisto malo zelenic, kar jih premore mesto Kranj, uničujejo brezvestfl vozniki motornih vozil. Prav žalostna je nekdanja zelenica za Delavski domom, ki so jo vozila spremenila v poteptano posušeno njivo brez ene hit". Medtem pa parkirni prostori v drugi etaži Globusa bolj ali manj samevaj ■ —Foto: F. Perdan zadrugi Naklo Začetki živinorejske proizvodnje Kmetijske zadruge Naklo segajo v leto 1960, v leto prevzema posestva v Podbrezjah, kjer so redili okrog 40 glav živine. V letih 1962 in 1963 so v Strahinju arondirali zemljišča, ki dosegajo sedaj 90 hektarjev, in zgradili hleve s potrebnimi spremlja¬jočimi objekti. Vse vrste poljščin so ta leta sejali v Strahinju: pšenico, ječmen, semenski in merkantilni krompir, lucerno, črno deteljo itd. Zadruga je omenjene posevke počasi ukinjala ter obdržala le travniško krmo in seno, silažno koruzo ter pipovarniški ječmen. Na posestvu v Strahinju je 8 zaposlenih: štirje hlevarji, dva traktorista, zunanji delavec ter vodja obrata. Angela Iglič je med zaposlenimi rekorder posebne vrste. 24 let že dela v zadružnih hlevih. Bila je na Bledu. Sedaj je že lep čas pri nakelski zadrugi. Veterinar dr. Franc Rutar je za Angelo dejal: »Kolikor je Angela težka, toliko zlata ima v sebi!« Verjetno ni pretiraval. Ce Angela (s pisanjem o njej pridnosti drugih' zaposlenih ne nameravamo podce¬njevati) spozna, da bo krava telila, privlečen hlev otep slame in čaka! Sploh sta delo in življenje na posestvu podobna kasarniškemu. Poleti je pri sedanjih 94 kravah, kolikor jih je v hlevu, skoraj vsak četrti dan telitev. Te dneve morajo zaposleni Čakati podnevi in bedeti ponoči. Ce bi kdo od zaposlenih odpovedal, bi ob sedanjem pomanj¬kanju delavcev v kmetijstvu stežka našli nadomestilo. Na srečo je vodja posestva Aco Cernilec kos najtežjim telitvam. Zivinozdravnika dr. Anton Bedina in dr. Bogdan Capuder svojega znanja nista nikdar skrivala, za kar so jima v Strahinju hvaležni. »V strahinjskem hlevu imamo 94 živali lisaste (simentalske) pasme. Poprečna letna mlečnost na kravo dosega 4000 litrov, kar je sorazmerno mal' Ker smo v preteklosti skrbeli le za pove¬čanje črede, možnosti za temelji- tejSo selekcijo, ki bi zvišala mlečnost, ni bilo. Ker je sedaj hlev zaseden, nameravamo piliti kvaliteto. Tu je mišljena že omenjena kvalitetnejša selekcija in še boljša krma, nad katero se že sedaj ne moremo pritoževati. Sestoji se iz ventiliranega sena, koruzne silaže, močnih krmil in pivovarniških tropin, ki jih dobimo iz pivovarn Laško in Union. Zanju ' pridelujemo tudi pivovarniški ječmen. Računa¬mo, da bomo v petih letih dosegli magično mejo mlečnosti: 5000 li¬trov na kravo! Prihodnje leto nameravamo v hlevu ročno odstranjevanje gnoja nadomesti¬ti z mehaničnim,« pripovedujeta direktor Kmetijske zadruge Naklo Ciril Dolenc in vodja posestva Aco Cernilec. »Ko so teličke, rojene v našem hlevu, stare teden dni, jih damo kmetom v rejo. Trenutno je pri kmetih 81 telet. V sedmem mesecu brejosti dobimo živali nazaj v strahinjski hlev, kjer jih .forsirano' krmimo in pripravlja¬mo na telitev. Breje živali