na ša zvezda Marija Dete Je rodila Ob jaslicaO o polnoči Marija dete je rodila. Se potožila je Marija „Še vode ni, da deie bi umila, povojcev ni, da bi ga v nje povila!" Se dobro ni izgovorila, že z neba priletela sta golobca dva, dva angela; prinesla sta dve kanglici vode, povojca dva, plenici dve. In dete v f)levcu sta umila, narahlo, meQko ga povila v plenici dve, v povojca dva, dva bela božja sla, golobca dva, dva angela. Iz zbirke: K. širok, Kapelica. Pismo za sveto noč Ne vem, kako ti je ime. Vem pa to, da imaš drobno dekliško in ljubeče srce, ki je verno, ki zna moliti in ki ima večkrat čuvstva vsa topla, pa tudi silna in hrepeneča. In temu tvojemu srcu pišem pismo za sveto noč. Nocoj, ko obhajaš zaeno s sto in sto milijoni src rojstvo malega Jezuščka,' poklekni, če ne v resnici pa vsaj v duhu, pred jaslice in se pomudi z ljubečo in čisto skrbjo pri lem božjem Detelu. Vtopi svoje oči v oči malega Jezuščka, v tisti mali rožnati obrazek, ki iz ubogih pleničk gleda vate, in sedaj stegni svoje roke, svoje dlani, ki so tako polne tihih slutenj in sanj bodočnosti, in položi v to kretnjo svojih rok vse, kar je tebi dobrega, čistega, nežnega in skrbečega. Privij to drobno Deleče k sebi, poljubi njegov rožnati obrazek in potem prisluhni v svoje srce: ali čutiš, kako bije ? Ali čutiš, da ti je tesno, ali čutiš na sebi pogled božje Matere? Kako njene oči vprašujejo, ali so tvoje dlani res dovolj čiste in nedolžne, da smeš prijeti božje Dete, ali je tvoje dekliško srce res kakor majhna, bela zibelka za malega Jezuščka pripravljena ? Ali je tvoja vera v to nebogljeno Dete dovolj močna, da se boš zavoljo Njega znala premagati, znala odpovedati, znala vzeti nase kako žrtev ? Da ne boš tako nestrpna kakor do sedaj, tako nestalna in vihrava kakor včasih, da je tvoja zemeljska mati vsa v skrbeh za tvojo bodočnost? Ali boš pogumna vselej tudi tedaj, če je treba z Jezusom bežati pred Herodi tega sveta, če je treba biti osamljena, ker nočeš biti otrok tega sveta ? Tudi tedaj, ko greh vabi in mika in se prva radozna- lost že prišepetava s prvo strastjo ? Drago, neznano drobno dekliško srce — ko pišem to pismo, me objema ena sama misel, da na tvoji veri sloni tudi vera bodočnosti, da na tvoji čistosti sloni tudi čistost prenekaterih tvojih bratov, trojih sester, da ob tvoji zvestobi zacvete druga in tretja in deseta zvestoba, da ob tvoji slabosti slabost drugih že greh postaja. Zato ti pišem, moje ljubo srce, da se zaveš svoje odgovornosti. Ni to majhna stvar in ne smeš pozabiti, da v tebi vse dobro lahko raste, da pa tudi zlo nima majhnih moči in nevarnost povsod preži. Rahlo, čisto rahlo zašepetaj malemu Jezusu svojo prisego fvestobe, ljubezni in vdanosti. Pritisni na tista rožnata lica poljub in Ga prosi, da ti ga vrne oni veliki poslednji dan zaeno z vabilom: „Pridi, dobra in zvesta, vstopi v veselje svojega Gospoda“ ! I*. Komun Živi s Ceekuiic v svetili božičnih dneh Bližajo se sveti božični dnevi, ki privlačijo z nepremagljivo silo 'tudi naše domove k praznovanju. Vsaj te dni hočemo imeti tudi doma nekaj prazničnega. Zato so si že davni predniki napravili nekakšno domačo »liturgijo«. S sveto zbranostjo so opravljali častitljivi obred kropljenja, skupno molili in peli lepe božične pesmi, ki danes polagoma tonejo v pozabo skupaj z drugimi šegami in navadami. Morda je tudi pri tebi doma to praznovanje začelo pojemati? Oče je prezaposlen v službi, mati ima polne roke dela s pospravljanjem in peko. Kaj ko bi se letos ti potrudila, da bi bil vaš božič bolj poln svete prazniške vsebine? Preskrbi zelenja, postavi jaslice. Stopi v cerkev po blagoslovljeno vodo in kupi nekaj zrn kadila. Pred svetim obhodom in vmes moli veseli del rožnega venca, sama ali izmenoma z brati In s sestrami. Na poedine svete večere preberi pred jaslicami svetopisemsko poročilo za tisti večer. Prvi večer o Jezusovem rojstvu (Lk 2, 1—20), na Silvestrov večer o Jezusovem imenu (Lk 2, 21) ali Janezov evangelij o učlovečenju božje Besede (Jan 1, 1—14), tretji večer pa poročilo o prihodu modrih z Vzhoda (Mt 2, 1—12). Sveto branje pa naj uvedejo in mu slede božične pesmi. Spremljaj jih na gosli ali s klavirjem. Skrbi, da boš te dni prijazna, da ne boš s trmo ali z nerganjem motila božičnega miru, ki ga nam angeli oznanjajo. Najlepše boš seveda obhajala božič v cerkvi, kjer prihaja pri vsaki sv. maši med nas resnični Jezus. Bodi, če le moreš, vsak dan pri sv. maši. In ko se spominjaš, da nekoč v Betlehemu za Jezusa ni bilo prostora v hiši, ga s tem večjo ljubeznijo sprejmi v svoje srce in ga moli, kakor so ga molili pastirci v prvi božični noči in modri z daljnega Vzhoda. 2«. dec. ČETRTA ADV. NEDELJA Cerkev že šteje dneve, ure, trenutke, kdaj pride Gospod. Pripravi in očisti svojo dušo v zakramentu sv. pokore. Kdor ostane v grehu, zanj ni božiča! 24. dec. četrtek SVETI VEČER Zapovedan post, ki pri večerji neha. — Čez dan pomagaj materi. Postavi jaslice. Božje Dete te opominja, da bodi majhna, skromna, potrpežljiva, hvaležna. Spomni se ubogih, ki se je med njimi Jezus to noč naselil. — Sv. večer ima svoj višek v polnočnici, ko prihaja resnični, poveličani Jezus v našo sredo. Če boš šla ,k sv. obhajilu, se spodobi, da si vsaj od desetih zvečer tešč. 25. dec. petek SVETI DAN Spominjamo se rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa po človeški naravi. Praznik je zapovedan. Bero se tri sv. maše. Če nisi bila že pri polnočnici, se moraš udeležiti vsaj ene sv. maše. Spominjaj se, kako je prišel Jezus na zemljo: kot majhen otrok, v veliki revščini, v hlevu in mrazu — iz ljubezni do tebe. 26. dec. sobota SV. ŠTEFAN Prvi mučenec, ki je za Kristusa daroval svoje življenje. Zgled nam je, kako neustrašeno moramo priznavati svojo vero. In uči nas, kako moramo pri vsej odločnosti vendarle ljubiti svoje sovražnike. Ko sp metali Judje nanj kamenje, je umirajoč prosil Jezusa: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« Praznik ni več zapovedan. 27. dec. nedelja SV. JANEZ Učenec, ki ga je Jezus ljubil. Sv. Janez nam je najlepše opisal Boga: »Bog je ljubezen.« Zato je venomer naročal: »Otročiči moji, ljubite se med seboj!« Njemu je umirajoči Jezus izročil v varstvo svojo in našo Mater. 28. dec. SV. NEDOLŽNI OTROČIČI V Betlehemu v Judeji jih je dal kralj Herod radi Kristusa pomoriti. Smrtni dan na zemlji jim je bil rojstni dan za nebesa. Prejeli so krst krvi. — Otroci so Jezusovi ljubljenci. Njih je nebeško kra- ljestvo. Bodi sama kakor otrok in ljubi svoje mlajše sestrice in bratce. 31. dec. četrtek SV. SILVESTER Napravi obračun za preteklo 1. 1936. Dobiček so dobra dela: molitve, sv. maše, sv. obhajila, premagane skušnjave, odpovedi in vse, kar si storila v stanju posvečujoče milosti božje. — Izguba so vsi veliki in majhni grehi, opuščene nedeljske in prazniške sv. maše, laž, nečistost, lenoba, slaba tovarišija, slabe knjige, nedostojni filmi. — Zahvali se Bogu za vse milosti, ki si jih v preteklem letu prejela. 1. januar 1937 NOVO LETO Pričakuj ga v posvečujoči milosti božji. Spomni se, da je prvi dan v svetnem letu napravila Cerkev za zapovedan praznik. Pojdi k sv. maši in k sv. obhajilu. Novoletni dan je letos tudi prvi petek v mesecu in letu. Posta ni. 3. jan. nedelja IME JEZUSOVO Jezus ali »Bog je naša rešitev« je ime našega Odrešenika. »Nobeno drugo ime pod nebom ni dano, da bi se mi mogli v njem zveličati.« Če izgovoriš pobožno ime Jezusovo, obudiš s tem svojo vero, poveš, od koga upaš pomoči v svojih bojih, in, komu velja tvoja največja ljubezen Če v ljubezni izgovoriš ime Jezusovo, obudiš s tem popolno kesanje. Jezusovo ime odpira nebesa. 6. jan. RAZGLAŠENJE GOSPODOVO Višek božičnih praznikov. O božiču se je Jezus razodel kot človek. Roditi se, biti majhno, nebogljeno dete, piti mleko, spati, jokati — so znamenja človeške narave. Danes se je Jezus razodel kot Bog. Na Vzhodu se ta praznik tudi imenuje Bogojavljenje. Jezusovo božanstvo oznanjajo čudeži: zvezda, obisk modrih, krst v Jordanu, čudež v Kani galilejski. — Praznik je zapovedan. Zahvali se Jezusu za milost sv. vere in moli za spreobrnjenje poganov. 10. jan. nedelja SV. DRUŽINA Vzor in zavetnica vseh krščanskih družin. Posnemaj Jezusa v pobožnosti, ubogljivosti, vdanosti do staršev, ljubezni do doma in dela. Naš osmi december Ljubljana, 28. 12, 1936. Praznik Brezmadežne so ljubljanske kon-greganistinje tudi letos lepo proslavile. Zjutraj so imele sv. mašo in sv. obhajilo v uršu-linski cerkvi. Ob enajstih pa so se udeležile slavnostne akademije, ki so jo priredile ljubljanske dijaške kongregacije. Velika unionska dvorana je bila premajhna in galerije pretesne, da bi bile sprejele vso množico gostov in dijaštva. Videli smo, koliko nas prav za prav je: nas in vseh tistih, ki z nami čutijo, in kaj bi zmogli, če bi bile naše vrste še bolj strnjene in naše delo še bolj nemoteno in neustrašeno. S svojim obiskom so nas počastili: prevzvišeni g. škof dr. Rožman, kanonik dr. Opeka, ga. banica dr. Natlačenova, gg. ministra dr. Gosar in dr. Kulovec, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia s soprogo, župan mesta Ljubljane dr. Adlešič s soprogo, prosvetni inšpektor Iv. Dolenc, direktor B. Remec in še mnogo drugih odličnih gospodov in gospa. Pozdrav in uvodno besedo je spregovoril škof. referent DMK, stolni kanonik dr. Klinar. G. akademik Cuješ nam je v temeljitem govoru naslikal gigantski boj, ki se trenutno v svetu vrši: za Boga in proti Njemu. Isti dan v februarju, ko se bo v Manili na Filipinih vršil svetovni evharistični kongres, bodo zborovali v Moskvi brezbožniki iz vse Evrope. Kakor je fizično nemogoče, da bi sc mogel kdo istočasno udeležiti obeh zborovanj, tako idejno ne more biti nihče zvezan istočasno z boljševiško Moskvo in s Kristusovim Rimom. Boljše viški duh prodira tudi V želji, da bi mogla vsaka dijakinja naročiti naš list, smo s 3. številko za dijakinje ceno znižali. Pri poverjenici stane Cf| posamezna ilevilka P«* vse številka (3—12) , . . 5 Din po pošti vse številke (3—12) 8 Din Če si plačala več, zahtevaj razliko nazaj ali jo daruj našemu tiskovnemu skladu, da se bo list še lažje širil. Prihodnja številka izide 15. januarja. . Uprava. v naš slovenski dom: stražimo ga in varujmo pred rdečimi plameni. G. inšpektor Dolenc je govoril o »Dijaku in kongregaciji. Povedal nam je, kako izredno lepo in živo dojema človek verske resnice prav v otroških in mladostnih letih. To pa predvsem zaradi čistega, nedolžnega življenja. »Blagor njim, ki so čistega srea, ker Boga bodo gledali.« Ne šarilo na onem svetu, že tu na zemlji bodo Bogu blizu in Bog njim. K čistosti in k življenju po veri pa vzgaja prav kongregacija, o čemer priča njena večstoletna zgodovina. Kako boljševizem vero ubija in njene svetinje ruši nam je k sklepu pokazala zborna deklamacija Vodč-Kosove pesnitve: Bilo je... Pritrkavanje ruskih zvonov je pričaralo pred nas nekdanjo rusko vernost, ki se zrcali v ruskih cerkvah in ikonah. A zvonovi so utihnili, molče na veliki petek. Nad Rusijo leži rdeče prekletstvo, ki nam je dalo Mehiko in Španijo. Vendar čakamo in vemo, da se botlo zvonovi spet oglasili in da bodo ku[K>le spet zablestele Pevske točke, ki so spremljale prireditev in ji dajale primerne prisrčnosti in lepote, je izvajal celotni dijaški pevski zbor iz Zavoda sv. Stanislava pod vodstvom g. prof. M. Tomca. md Ljubeszen se žrtvuje ss ne 30. decembra 1934 ponoči se je odpeljala Marija G r i b e 11 i e r , nadzornica porodnišnice v Nancyju, v Bordeaux, kamor jo je klicala požrtvovalna ljubezen do bližnjega. Njena družina je živela v Orleansu. Na povratku se je hotela za nekaj ur ustaviti pri njih. Toda na poti jo je zadela strašna nesreča. O njej sama pripoveduje: »Bili smo le malo oddaljeni od Poi-tiersa, ko sem hotela iti k umivalniku. Ker je bilo temno, sem zgrešila prava vrata in se pogreznila v noč. Znašla sem se v tunelu sv. Benedikta, stisnjena med vlak in steno tunela s strto nogo, druga pa se je držala le še za krpo mesa. Zgubila sem obilico krvi. Iz svilene ovratne rute sem si napravila obvezo in se vlekla, kolikor sem mogla, do prvega izogibališča. Tam sem obležala in čakala pomoči. Mislila sem si: On ni imel kamna, kamor bi položil svojo glavo, jaz pa imam zemljo... Darovala sem svoje življenje za zveličanje mnogih duš.« Šele v Angoulemu je neka sopotnica, vznemirjena, ker se gdč. Gribellier ni vrnila in je bila njena torbica še vedno na klopi, vrata pa odprta, zaslutila nesrečo. Takoj je obvestila postajena-čelnika v Angoulemu. Ta je telefoniral v Poitiers in naročil, naj pregledajo vso železniško progo, da najdejo izginulo. Dve in pol ure je v mrzli noči ubo-žica čakala na pomoč, ki je prišla šele zjutraj. Reševalce je pri iskanju opozorilo slabotno ječanje: »Moj Bog. moj Bog.« — Približali so se... Strašen prizor: V svoji krvi se je kopala nesrečnica vsa premražena in ječala. Ko so jo previdno pobirali, je rekla polna nežnega zatajevanja: »pazite, vsak čas lahko pride vlak m vas povozi ... Ze pet sem jih videla peljati mimo! Meni je sedaj vseeno, svoje življenje darujem za duše. Zelo bi bila srečna, ko bi vsi, ki me obdajate, bili tako pripravljeni umreti, kot sem jaz.« — Ko so jo nosili, jih je spraševala, če imajo otroke... koliko so stari ? ... Na njihove odgovore je šepetala: »Bog jih blagoslovi!« Robati možje, ki niso prvič reševali, so ganjeni vsled tolikega zatajevanja jokali kot otroci. Prinesli so jo v bolnišnico. Zdravnik je določil operacijo, ko si bo ranjenka malo opomogla... S prisotnostjo duha in občudovanja vredno mirnostjo je gledala in čakala. Usmiljenka ji je svetovala duhovnika. »Hvala,« je rekla preprosto, »spovedala sem se predvčerajšnjim in prejemam sv. obhajilo vsaki dan.« Ves čas od njenega prihoda so ubogi pohabljenki dajali injekcije. Nogo, ki se je držala le še za košček mesa, so odvzeli, druga je imela ogromno rano