Gospodarske stvari. Žrebeta in njih paša. Odkar se pečamo v večji meri s konjerejo, učimo se marsičesa in izpoznavamo, kaj da stori v njej dobro in kaj da je konjereji bolj na škodo, kakor h koriati. V prvi vrati nam je tu izreči, da konju, dokler še raate, ne ljnbi atanje v klevu. On mora ven na proato, na pašo. Ako se mu to zabranjuje, ne postane nikoli ne tako krepke, ne tako ]epe vzrasti, kakor bi to lehko vsled avoje narave. Treba bode torej sopet aeci nazaj ter narejati pašnikov, toda tacih, ki se jim reče po pravici, da so pašniki. C. kr. minister za poljedelstvo na Dunaji uvideva to potrebo ter daje vsako leto neko svoto denarja za to, da ae napravi na pravib. mestili nekaj pašnikov za žrebeta. S tem misli, da ae pokaže konjerejcem oSividno, kaka razlika da je pri žrebetib, ako se držč v hlevih ali pa se izpustč v pravem času na pašo, v vrtove za žrebeta. Ker ae ta stvar ne dožene že v enem letu, za to daje g. minister delj čaaa, več let ono svoto za take vrtove. Kolikor vemo aedaj, misli se, da je zadosti, če se daje za vrt podpore 50 do 100 gld. Število tacih vrtov še aicer ni gotovo, loda pri uaa se napravi tak vrt v 3. in 4. okraji za konjerejo. Tu pa se napravi najprej vrt za žrebeta v Ljutomerskem okraji in potlej v Ptujskem. V prvem okraji ae vzrejajo najžlahtniši, v zadnjem pa najbolj trpežai konji. Žlahtni konj mara pa najmanj za hlev, za vzrejo pri jaslih. Graško društvo za konjerejo meni, da bode za prvo zadoati, če se napravi pri naa čvetero vrtov, pri Ljutomeru, pri Ptuji, pri Feidbachu in pa pri Celji. Podpora je sicer iz drž. kaae le majbna in z njo se more vzdržati le kak vrt, ne pa dvorec za žrebeta. Za dvorec bilo bi se v6, da treba veliko več denarja, pa tudi večje težave bi bile in torej bi se težko z njim začelo. Drugače je pri vrtovib. Va-nje prižene vaak gospodar v jutro žrebe, zvečer pa pride zopet po-nj. Država tedaj začenja ter ponuja roko konjerejcem; tem bode pa treba seči va-njo in storiti, kar ona terja od njih. Najbolje bi pač bilo, ko bi se društva konjerejcev napravila ter bi ona celo stvar vzela v svojo skrb, toda, kakor je podoba, ni upanja, da vživ^ taka društva. Tedaj pa bode najbolje, če ne odbijejo poaestniki tistih krajev, v katerih se bode vrt delal, ponudbe. Brez stroškov ae ne vatvari tak vrt. pa tudi aam vrt še ne zadoatuje, ampak kdor hoče avoje žrebe apraviti v tak vrt, njemu bode skrbeti, da dobi njegovo žrebe čez den dovolj krme in da ima postrežbo. Za zadnjo računi se 1 ali 2 gld. na vaak mesec, za prvo pa 2 vagana ovsa, 125 kil sena in 65 kil naatelje. V vrtu pa bode vae poskrbljeno, česar je žrebetu treba. Krme se mu daje v pravem času in v pravi meri, skrbi se za to, da se žrebe lehko in redno pregiblje in ako nastane potreba, tudi zdravnik bode k redu, da se odstrani bolezen, če ae loti žrebeta. Na tak način misli omenjeno društvo, da bode mogoče že letos začeti s tacimi vrtovi. V ta namen bode dne 29. aprila v Feldbachu zbor konjerejcev in društvo upa, da se izrečejo vai tamošnji posestniki za vrt. Ne vemo, če misli društvo tudi pri nas že letos začeti z vrtovi, toda upamo, da to stori. Če tedaj akliče, naj že bode v Ljutomeru, na Ptuji ali v Celji enak zbor, kakor v Feldbachu, naj ne zamudijo naši konjerejci tega zbora! Sadno drevje. Kdor si kupi sadao drevje, njemu se iz- godi rado, da ga dobi v roke, ko je že skorej vse subo ali vsaj ne v6 vee človek, je-li še v njik življenja ali ne. Tako drevje ni za to, da ga vsadimo koj ua mesto, kjer bi ga radi imeli, kajti čisto lehko je mogoče, da bi bil ves trud zastonj, ker je drevo ali že aubo ali pa bi se gotovo, če ga vaadimo, kakor navadno, na svoje mesto, posušilo. Tako drevje naj se položi v jamo, ki je 30 do 50 cm. globoka in še ravno kar izkopana. Va-njo ae položi drevje po dolgem, drugo pri drugem, na to pa se zaaiplje jama s svežo prstjo. Ako je vreme auho in je že tudi prst suka, mora se pr3t politi. Nekaj dai naj leži drevje za tem v jami; če še je le kaj življenja v drevji, rešimo tako drevje. Če ima dreveace sopet gladko kožo, vsadi se na svoje mesto ter obveže s slamo. Le-ta pa se oblije večkrat, da ne postane solnce drevescu nevarno. Sejmovi. Dne 20. aprila v Št. Ilji pri Turjaku. Dne 21. aprila pri sv. Petru pri av. Gorah. Dne 22. aprila v Kleku pri Radgoni. Dne 23. aprila v Apačah, v Ivniku, pri av. Jurji na Pesnici, na Ptuji, in v Slivnici. Dne 24. aprila pri sv. Juriji na juž. žel. in v Mozirji. Dne 25 aprila v Dobovi, pri av. Juriji na Ščavn:ci, pri av. Juriji pod Taborom, v Gotovljah, v Kostrivnici in v Vuzenici. Dne 26. aprila v Orešji.