SLOVENSKI UČITELJ, Glasilo »UčiteljsRega društva za slovenski Štajer.11 Izhaja 5. in ‘20. vsakega meseca na coli lil Za oznanila se plačuje od navadne ver-poli in velja za eelo leto 3 gld., za pol I stice, ee se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr. Ul 14 kr., trikrat 18 kr. Štev. 8. V Mariboru 5. februarja 1877. Letnik V. Odgoja otrok v domači hiši. Spisal Štefan Kovačič. Učiteljeve razmero so dau danes primernejše nego kedaj gledč izreje otrok v domači hiši, one so take, da zamorejo dosti krat tu ali tam kaj popraviti, kar bi utegnilo biti na škodo otrok. Učitelj ima priložnost pri starišib to ali ono opazovati. On pride v odstranjeno bišo, vsaka palača mu je odperta, on obišče revne in premožne. Tukaj naj on rok križem ne derži. Tukaj naj on ne miruje, tu naj popravlja, kar je napačnega, naj svari stariše, pa ne v pričo otrok. Naj se ne boji zamere, katera gotovo sledi za takim korakom. Tu naj podučuje, svari, jim slabe zglede pove, v kamor je lahko zabresti pri napačnem odgojevanju otrok. Naj ga ne oplaši mala zamera, saj pride za nočjo dau. Ce naravno to v učiteljev delokrog ne spada, pa vsaj mu tudi vse eno ne more biti, kakošne otroke da v šolo dobi. Kar se tiče v obče odgoje otrok od začetka njihovega bitja do začetka šole more se toliko reči: Stariši, odgojujte vaše otroke duševno in telesno tako, kakor jih morete in znate. Posebno lep in važen posel ima mati. Na ujej je vse ležeče, od nje odvisi otrokova bodočnost, njegova sreča. Kdo zamore tako važen posel s toliko skerbljivostjo opravljati, nego mati? Oče tega ne more. Materina skerb za otroke mora pa res poterpež-ljiva biti — kako ona čuje noč in dan pri zibelki svojega otroka, kako mu perve glase v besede vpleta, kako mu pomaga na slabih nogicah hoditi, in nazaduje je skoraj ona edina, ki mu pot uravnava, po kterej ga potem v široki svet popelje. — Sedaj že zna otrok govoriti, brez podpore hoditi, zdaj hodi po hiši, po dvoru, pride v hlev, na dvor, vert itd.; tukaj vidi muogo-verstne reči, vidi in sliši družino; tudi druge ljudi, sosede, sorodnike začne spoznati, pridobi si prijateljev, hodi v tovaršijo, in to je trenutek njegovega življenja, v katerem se vseje seme v njegovo nježno, nedolžno serce, kjer koli poganja in pozneje sad rodi. To je čas, v katerem več ne more sama mati z vso pozornostjo na njega paziti, zdaj more tudi oče, vsa družina na mlado drevesce gledati, na tihem ga opazovati, svariti ga, učiti itd. V tem času oče in mati nikdar ne zamoreta zadosti storiti za svoje otroke. Ta čas je najvažnejši, in blagor starišcm, ki ga porabijo v prid svojih otrok. Če oče to, kar mati prepove, zapove, mora se otrok popačiti; 011 nima pravih odgojiteljev, zabrede v brezen, predenj se zapazi, in iz njega postane malo kdaj ali pa nikoli kaj prida. Navadno podedujejo otroci od svojih sta-rišev lastnosti, oni dobijo od njih nagnjenje k dobremu ali hudemu. Saj pregovor pravi: Jabelko ne pade daleč od dreva. Zavoljo tega bi se morala mati pred in po rojstvu deteta vsake jeze in druge hude navade ali strasti varovati. Hudobni stariši, hudobni otroci, sramežljivi starši, tudi sramežljivi otroci. Stariši bi si naj prizadevali nedolžnost pri otrokih ohraniti. Naj bodo v pričo otrok pazljivi v pogovoru, da jim pohujšanja ne dado. Otroci so radovedni in pazijo na vse, čeravno stariši drugače mislijo. Kar otrok sliši, to se mu tako v dušo vtisne, kakor v mehki vosek. Naj se jim dadč dobri zgledi, pri njih ne pomaga ne beseda ne svaritev. Oni raji storijo tisto, kar vidijo, nego tisto kar slišijo. — Stariši naj tudi otroke kaznujejo, pa modro, da jih bode šiba modre storila. Kavno to je, v čemur se stariši največ pregrešijo. Oni radi otrokom v začetku male pre-greške spregledajo, jim večje ali manjše pravice dopuščajo, s tem pa jim ravno veliko krivico napravijo. Nedolžno dete postane samoglavno, in vse se mu mora dati, kar poželi. Pustite mu sc rajše jokati, kot vsled vaše slabosti voljo mu spolniti. Saj mu jok nič ne škodi. Nikdar se otroci ne smejo kaznovati v jezi. Razjasnijo naj se jim rajše prestopki, da sami spoznajo, da so si res kazen zaslužili. Obstojejo svojo kazen, naj bodo stariši tudi voljni jim odpustiti, ne pa hitro za šibo prijeti. S tem in enakim ravnanjem se navadijo otroci odkritoscrčuosti. S preostrim kaznovanjem pa se sili otrok lagati. — Otroci naj sc privadijo že v mladosti marljivosti, delavnosti reda in snažnosti. Naj so ne silijo k nobenemu rokodelstvu in stanu, do katerega nimajo niti veselja niti volje. Kdor v resnici zapopade, koliko da je na pravi odgoji otrok ležeče, ta hode imel tudi dobre otroke. Napake, vsled kterih stariši pri otrocih ljubezen in spoštovanje zgubijo so: 1. Velikrat se slišijo pritožbo, da otroci svojih starišev ne ubogajo. Kaj je temu vzrok V Kdo je kriv? 2. Otroci so spoštovanje in čast do svojih roditeljev zgu- bili. Zakaj pa to? Neporedui otroci! oh! to je nesreča za stariše, kakor tudi za otroke. Pa gotovo mi bodete priznali, da so stariši, ki sc v tem žalostnem položaju nahajajo, pri katerih otrocih noheuo opominjevanje, nobeden nauk, nobeno strahovanje ne pomaga, sami te nesreče krivi in ne njih otroci. Dvanajst napak, ktcrih se slariši zakrivijo pri odgoji otrok. I. Starišim ne gre vse po volji, se jeze in v jezi nesramne besede izgovarjajo. Otrok sliši to, in si misli, saj ne more to tako gerdo biti, ker sem od očeta in matere slišal. Kaj se zgodi? Čez nek-teri čas otrok ponavlja te besede. — Stariši to zapazivši se hudujejo in ne morejo zapopasti, kje da bi se bil otrok teh hudobnih besedi naučil; prime jih jeza, in otrok je kaznovan. Ali ni taka kazen čudovita, ako se otrok kaznuje zavoljo besed, katerih se je od svojih odgojiteljev naučil. Otrok si misli: Saj nijsem nič drugega storil, kakor to, kar so oče ali mati storilli, pa sem vendar kaznovan. Na zadnje se zgodi, kar se tudi zgoditi mora: otrok zgubi spoštovanje do svojih starišev, in ne posluša na opomnine, ne na svarilo. II. Stariši se večkrat v pričo otrok prepirajo, eden drugemu slabosti in pomanjkljivosti očitajo. Oče pa gotovo ne ostane dolžan svoji preljubeznjivi ženki. Očita jej, da je nemarljiva gospodinja, malo vredna in še velika sreča, ako ji še več in lepših lastnosti ne pripiše, če si tedaj stariši očitajo eden drugemu take obrekovalec besede, da si nasprotno imenujeta po-mankljivosti, slabosti, se sama za nesramneža glasita, kako se tedaj zamore od otrok terjati, da bi imeli do svojib starišev spoštovanje in ljubezeu. Da so pa taki stariši malo vredni, to so njih otroci sami iz njihovih ust slišali. Naj reče kdor karkoli hoče, otroci zgubč spoštovanje do svojih starišev. To je hasek prepira v pričo otrok. III. Tretja napaka obstoji v tem, ako oče, mater ali mati očeta v pričo otrok nekako zaničuje, n. pr. otrok vzame vilice v roko, ter si misli malo igrati. Oče, ki to vidi, da se otrok lahko zbode, Urn vzame vilice. Otrok se začne milo jokati. Kaj stori zdaj mar-siktera mati? Obnaša se, kakor da bi bila na očeta prav huda ■n pravi otroku: „Čakaj le ti hudobcu ataj, jaz te že bom za to malo pokregala". To vemo, da nepremišljena mati tako hudobno ne misli, pa otrok tega ne ve, on misli, mati ima prav, oče pa mu je storil krivico. Od zdaj otrok nima več tako rad očeta. Stariši ne smejo misliti, da so te reči malenkosti. Če mlado drevesce krivo privežeš, iu tako izrasti pustiš, nikdar in nikoli ti ravno zrastlo ne bo. IV. Stariši mnogokrat vprašajo svoje otroke: Katerega od nas pa imaš raji? Tako bi se otroci ne smeli nikdar popraševati. Zakaj? Ravno po takili vprašanjih se da otroku priliko očeta z materjo primerjati, in iz tega sledi, da ima otrok enega raji od drugega. Tisti od starišev, ki je od neumnega otroka mauj čislan, bode otroku na videz hudovoljcn, in se posluži slabosti, s ktero otroku svojo zamero očita. S časoma začne otrokova ljubezen omahovati. Ta napaka pa še ima neke druge slabe nasledke, namreč, ako se otrok vpraša v pričo obojih odgojiteljev, katerega da bi rajši imel, pride v nekako zadrego, in ne ve, komur da bi pervo mesto odločil. To je spet naravna pot, da se privadi otrok potuhe in hinavščine, kar pa je gerda hudobija. V. Ako hoče mati otroka malo strašiti, mu pravi: Le čakaj, bom že očetu povedala! Ali pa ga oče postraši itd. Kaj sledi iz tega. Otrok si misli tistega, kteri gaje postrašil, da je divjak, trinog, neusmiljen; in gotovo ne more ž njim ljubeznjiv biti. VI. Nektere matere imajo to slabo navado namreč, če imajo dete v naročji, in oče želi tudi ga malo pestovati, mu tega ne samo ne dopustč, temuč otroka nagovarjajo, da naj pri njih ostane. Po tem se privadijo otroci posebne ljubezni do matere, kar pa bi ne smelo biti. Starši si naj odredč otroke tako, da bode eden kakor drugi spoštovan in ljubljen. Otrok, ki želi le pri materi biti, je navadno boječ, plah, odljuden in svojeglavcu. VII. Stariši se pregrešijo zoper pravo odgojo svojih otrok s tem, da ne preiskujejo na tanjko, ali imajo otroci prav ali ne. Oni mislijo, otroci morajo, ker so otroci, z vsem zadovoljni biti, ako se jim tudi krivica godi. Temu pa ni tako! Prirojena nam je neka čut, ki nas že zgodaj v mladosti Opominja na naše pravice. Varujte se tedaj nedolžne otroke razžaliti, in jim nikdar ne odtegujte, za kar vas imajo pravico ti 1 j ati in s čemur jim zamorete postreči. Dokažite in razjasnjujte jim pri vsaki priliki, da ne ravnate samovoljno, temuč da imate vselej njihovo dobro pred očmi. Ravnajo pa stariši po svojem nagnjenju in pokorščino iz gole terme tirjajo, tedaj bodo otroci razserdcni in terdovratui in zgubijo nazadnje vse upanje do pravice. VIII. Velika napaka starišev je, ako ne čislajo in ne morajo za ljubkovanje svojih otrok ali pa če so še celo neobčutljivi do njih. Najdejo se prav dobri in nepokvarjeni otroci, ki, ako se kaj pregrešijo, hitro k starišim hitijo, prikupujejo se in odpuščanja prosijo. Nekateri stariši so tako divji, da nimajo sočutja do otrok, prošnjo overžejo, še z nespodobnimi besedami in s hudobnim obličjem jih odpravijo. Ali otroka serce ue boli, ako vidi, da z najboljšo voljo in z najlepšim obnašanjem pri svojih starišili nič ne opravi in usmiljenja pri terdih starših ne dobi? IX. Večkrat prepovedb stariši svojim otrokom tudi najnedolž-nejše veselje in to samo za to, ker so otroci ravno v takem trenutku k njim prišli dovoljenja prositi, ko niso oni dobre volje. Kako dobrotljive stariše si otroci mislijo! Mi pa tudi vemo, da ljubezen vzbuja ljubezen in brez te ni spoštovanje do starišev. X. Nekateri stariši imajo gerdo navado, da svoje otroke na-peljavajo na to, da so primorani biti proti njim nezaupni, jim očitno lažejo, in s pomočjo laži je vkanjujejo. Tu je pa spet ljubezen po vodi splavala. N. pr. vi želite v vertu se sprehajati, otrok vas prosi, naj bi smel iti z vami, da bi se z vami rado val. Vi mu, postavim prošnje ne overžete samo, terauč še pristavite, da uijste namenjeni na vert itd. Drugi dan pa otrok zve, kako ste ga opeharili, in mu lagali. Ali mu ue dajatc s tem najlepše prilike za laž in potuho. Veliko boljše bi pa storili, ako bi mu na ravnost odrekli, saj je otrok tudi dolžan pokoren biti in ubogati. XI. Nekateii stariši imajo navado, da samo žugajo in zapove-d ujej o, pozabijo pa opazovati, ali se njih zapoved spolni ali ne. To je otrokom kaj po volji, oni pustijo žugati, zapovedovati tako dolgo, dokler se komu poljubi, saj vedb, da sc jim nič hudega ne zgodi. Spominjam se še prav dobro, da se otrok na materino groženje še zmenil ni, kakor hitro je pa očeta blizo čutil, je bilo vse v redi. Kdo je bil temu kriv? Materinega žaganja se je navadil. XII. Velika napaka je tudi, ako stariši svoje otroke, kadar so že nekaj odrasli, seboj vzeino na sejem, na cerkvene shode, na ples itd. S Jtem si pridobe nekako brepeneuje po nenavadnih prijetnostih. Še nektera leta, in otroci že sami, seveda na skri-vem, najdejo pot do take zabave. Kaj se zgodi? Otroci zgubč vse veselje do domače nedolžne igre. Iščejo si veselic drugod. Stariši se potem tožijo, da njih otroci ne ostajajo doma, jih nočejo ubogati, se klatijo po vasi in obiskujejo slabe tovaršijc. Kdo pa jim je temelj k temu položil? Stariši sami. To je dvanajst nainavadniših jiapak, ktere stariši pri odgo-jevanju svojih otrok zakrive. — Še se nahaja veliko drugih napak, a stariši so že veliko storili, ako so sc teh naštetih varovali. O največjem zakladu učiteljev in odgo-jiteljev. (Od F. Wicdomann-al) prevodi! Nedeljko.) Evo ti različnega, prijaznega kerdcla otročičev, kateri so vnovič tvojemu sercu in tvojej vesti izročeni. Vsak izmej njih je druge družine, vsak je v inih okoliščinah dorastel in vzrejen bil. Razno je bilo njih dozdanje življenje, nekaterih veselo in srečno, drugih nže viharno, ubožno ter v stradanju. Vendar nobenemu od njih ne manjka ljubečih sere; vsaki poseduje iz-vestuo vsaj eno serce — materino serce, polno zveste, neizmerne, nebeške ljubezni! Cvetoča rožnata ustica vseh so prijela uže tisoč in tisoč poljubkov serčue materine ljubezni, čiste očetove sreče. Tisočkrat so vsakega persi rajsko objeta uže počivale na vročem materinem in zvestem očetovem serci! Vsak izmej teh otročičev je zaklad, nad vse zaklade zemeljske. Najubožncjši berač ti bode kraljestvo, ponujeno mu za dete, s zasramovanjem zavergcl. Vsako izmej te dcce pa je tudi stalo neizmerno množino truda, skerbij, pomanjkanja in drugih naj razno verstuejših žertev. Samo pomisliti je treba na otroško življenje od pervega vsklika pa do tistega dne, ko je otrok peivikrat stopil v šolo, in vsak bode uvidel, kar zahteva „vzreja otrok11. Slednjič pa nas pojcdinec spominja težkih, zelo teških ur, kajti božje besede, rečene Evi: „v bolečinah bodeš rodila otroke11, so večnim naravnim zakonom postale. Predragi prijatelj in tovariš, oglcdiva si pobliže teh majcinih novincev. Evo ti malega, čilega, dasi malo bledega siučiča premožnih roditeljev. Akoravno jim ničesa ni manjkalo, življenje si (kolikor je moči) osladiti, itak jim je več let v žalosti preteklo. Vsi njih užitki jih niso osrečili. Dasi so vsega dovolj imeli, vendar so se za uajubožnejše smatrali. Cemu-li? Niso imeli otrok, akopram so uže dalje čase v zakonu živeli. Naposled je Bog uslišal njih vročo prošnjo, — tole je njihov mili Rajko. Kakošuo voselje, kaka radost in sreča je jim! Zdaj stoperv so srečni! Njihov edinec je! Kako skerbijo zanj — za edinca! Ta ') Wiedemaun-ovo knjigo: ..Učitelj malih" hi vsakemu učitelju pri-serčno priporočal za čitaujc (ali varovati sc treba „a plagio littorario), Žalibožo pa jo »okrajnih knjižnic", ki še 110 posodiljč omenjene knjige! Pia! Rajko, edinec njihove ljubezni, jo stožer, okoli katerega se suče vse njih življenje. Njegovi očesci sta jim dve solnci, njegova sreča njih nebo. — Glej! to dete je pa sedaj tebi izročeno. Tamkaj le sedi mali Vladko, ljubeznjivega, dobroserčnega obraza. Od petoricc še on edini živi. Pervi je umeri precej po porodu, drugi v tretjem letu. Dva, katerima je bilo še več let, sta vslod hude merzlice skoro ob enem se preselila v boljše življenje. Kakošne izgube, kakošna žalost roditeljem! Koliko solz so zaplakali za umerlimi! Da bi jih samo videl žalostnega duha stoječe pri „černej jami11, ter čul serce tergajoče ihtenje neutešljive matere! Zdaj še imajo samo Vladka. Nad vse ga ljubijo, da — boječe ga ljubijo. Vsak nepravilen dih, vsako kašljanje, malo bleda lica, slab tek, najmanjša bolečina njihovega miljenca njim hitro napravijo skerbij in nemira. „0 Bog, ko bi nam še to edino dete vzel?11 mislijo vedno. Mali Vladko je „otrok vednega straha11. Vidi! tudi ta otrok je od zdaj izročen tvojej s k e r b i. Glej ovde na levo bledo Milico. Bleda, uboga je; uže od poroda slabi in boluje. Muogo je terpela. Kedo-li bi prebrojil vseh noči, ki jih je uboga, boječa mati prebedela? Kedor ni sam imel bolnega otroka, ta ne ve ljubezni materine ceniti. Vsa mogoča sredstva in zdravila so bila poskušena — vse zaman. Milica ni ozdravela. Čem dalje jo je mati videla terpeti, tem bolje jo je ljubila, temveč za njo žertvovala. Naposled je uže tretje leto uaveršila. Zdi se, kakor da bi zdaj počasi okrevala. Lica, od sedaj polnejša, so začela se rudečiti; tudi veselejša jo postala. Kakošna radost za mater! Ali, zopet so se pojavile razne otroške bolezni; večkrat zopet blizo smerti; vendar jo vse srečno prebolela. Ljubi Bog je vslišal tisoč gorkih molitev, ki so jih roditelji pri postelji bolcue Milice molili. Živi še jim. Milica, preljubo „dete bolečin11 doživela je uže šesti rojstni dan. — Glej! tudi ta ljubimec svojih roditeljev predan je tvoj c j brigi. Zdaj se pa ozriva tje le na desno, kjer mali Bogdan sedi. Ubo žuo je oblečen. Bleda upala lica, bojazljivost nam kaže, da uiu zibelka ni bila Bog ve kako mehka. Ima še šest bratov in sestric, katerim je vsem več let nego njemu. Roditelji so mu siromašni, ali pošteni in pridni. V potu svojega obraza skerbč, kolikor jc moči, za svoje otroke. Redko kedaj si iz za teškega dnevnega dela za večerjo privošijo kaj drugega ko černega hleba, samo da morejo časi otrokom česa boljšega dati. Cesto jim je uže manjkalo skoro vsakega živeža, a pri mizi je bilo vendar sest njihovih ljubljencev. Zdaj še imajo Bogdana. Treba tedaj se bolje delati in ubožneje živeti. S skerbnim očesom zre oče v bodočnost. „Kaj li bode enkrat od mojih sedmerih otrok“ vzdihuje ubogi oče. „Zapustiti jim ne bodem mogel ni prebite pare“. Sedaj se spomni šole. „Pridno jih hočem v šolo pošiljati11 pravi zadovoljnejši. „Učiti se morajo vsega, kar jo v življenju potrebno, in kar Bog od njih zahteva11. Mali Bogdan je „otrok uboštva11. Tudi ta otrok je Tebi poverjen. Tamkaj le glej malega Vladislava, kako boječe sedi! Nike-dar še ni tako daleč potoval, ko danes v šolo. Šolske sobe celo ne pozna. Cela mu podoba kaže na topoglavost. To tudi ni čudo! Odrastel je bil v prostej, oddaljenej koči. lieven je bil njega živež, slaba obleka ter priprosta postelja. Oče in mati sta malo (ali skoro nič) skerbola zanj, ter nedovoljuo delovala na niega duh, bodisi da nista imela časa, ali premalo znanja. Sirotče je živelo samemu sebi, časi mnogo ur brez ra i s 1 i j sedeč na hišnem pragu. A roditelji so šo menili: „ta otrok je priden11! O Bog! Otrok pa je bil, rekel bi, slep in gluhonem! Rcdkokrat je ta siromak kaj posebnega videl. Kokosi, gosi in vrabci so bili edini mu prijatelji. Z drugimi otroci pa (udi ni mogel igrati se, preveč je bil oddaljen — na samoti. Tako je ubožec vzrastel in preživel šost let, brez vsega. Nikogar ni poznal, o ničem vedel. Govora sc mu pa tudi Bog usmili. Slab na duši in telu, ter usmiljenja vreden je bil. Tudi za to sirotče treba, da skorbiš. Da, dragi brate, imej s to sirotinjo blago potcrpljenje, kajti sama ni kriva svojega telesnega in dušnega siromaštva! O, ljubi prijatelj, bodi si učitelj ali kateheta, vselej misli v kakošnih okolnostih je ta ali oni ubožček vzrastel, ter koliko so roditelji zanj sterpeli, in gotovo boš drugače ž njim ravnal in bolje ga ljubil (dasi to morda včasi jezi). Radi tega nam bodi vsaki učenec ali učenka naj dražje dobro in naj večji zaklad, ki smo ga dobili. Bodi si siromak ali bogatin, Zorko ali Slavica, nikoli nočemo pozabiti, kar sta svojej materi! — Kocenov zemljepis za narodne šole. Poslovenil Ivan Lapajne. I. < >, je pervi krajec. Čez en teden je vsa razsvitljena mesečna polovica proti zemlji obernena (polni mesec, ščip). Zopet čez en teden vidimo ga proti jutru v podobi C (zadnji krajec). Zopet čez en teden je nerazsvitljcna polovica meseca proti zemlji obernena (mlaj). To so razne mesečne spre-m e m b c. 7. Solnčni in mesečni merk. Ako pride mesce v ravno čerto med solnce in zemljo, ima oni del zemlje, kamor pade mesečna senca — solnčnimork, ki je pa samo o času mlaja mogoč. Ako je pa zemlja v ravni Čerti med solticem in mesecem, nastane mesečni merk, ki je pa samo o času ščipa mogoč. Ako nam mesec vso solnčno ploščo zakrije, imamo polni, ako pa samo en del solnca, delni sol 6 ni mer k. Enako je tudi pri mesečnih merkih. Obročasti solnčni merk pa nastane takrat, kodar je sredina solnčne pločšc od meseca zakrita, rob pa je še vidljiv. Da se velikost pokrite plošče pri delnem merku preračuni, misliti si je treba premer solnčne plošče na 12 enakih delov (palcev) razdeljen; velikost zakrite plošče se potem v palcih pove. 8. Suha zemlja po svoji porazni razredbi. Od vse zemeljne poveršine je malo več nego en četert kopne ali sulic zemlje. Razločuje se pet delov sveta ali zemlje (zemljin), in ti so namreč: Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija. Mali kosi suhe zemlje, od vode obdani, so otoki. Več otokov skupaj se zove otočje, ako stojč v versti, pa otoška versta. Deli zemlje, ki se na eni strani celine deržč, na drugih jih pa morje obdaja, so polotoki; mali in posebno ozki polotoki so zemeljska stegna (jezika), gorate, v morje segajoče šterline, so nosi (kapi). Me d m o rje (zemeljska ožina) je prav ozka pokrajina med dvema morjema in veže dve večji celini. Rob zemlje ob morji je obrežje, nizko obrežje s peskom posuto, jepeskovina, dežela ob obrežji so zove prim o r j e. Tista dežela, ki ima mnogo polotokov in stegen, ima veliko členovitost. Evropa ima največjo, Afrika najmanjšo členo-vitost. 9. Suha zemlja po svoji navpični razredbi. Suha zemlja kaže te le glavne oblike: nižavje, stop-njevina, višavje. Nižina je tisto nižavje, ki se kaj malo nad morje vzdiguje. Ako jo poveršje ravno, zove se nižavje planota. Prelaz med nižavje m in višavo je s to p nje vi n a. Višavje je dosta više nad morjem, nego nižavje in stopnjevina. Ako višave nemajo hribov, zovejo se visoke ravnice. Prav razširjene višave so gorske planote. Dežele, katere le malo ali nič rastlin ne pokriva, so puščave; mala zelena, obdelana mesta s studenci po puščavah, so zelenice (oaze). Po p ustili ah (pnstah) raste nekaj zelišč o času dežja, toda po leti se posuši; močvirje in mahovje so mokrotna, z mahom obra-ščena tla. Neizmerni travniki v severni Ameriki se zovejo savane in prerije; velike pustine v južni Ameriki p a m pas in Ijanos. So samsko gore ali li ribje, pa tudi so gore sklenjene v veliko pogorje. Gorska versta ima redno uversteue gore z določno namero, vstrično gorstvo je več vzporednih gorskih verst. Oni verh, kjer so več gorstev strinja, zove se sklop ali vozel. Male nižino prek gorstvenega slemena so sedla, čez katera so napeljane večkrat gorske ceste ali p r o-lazi. Spodnji del hriba je njegovo vznožje, srednji del se zove bok, rebro, stran ali breg, najvišji del je pa teme ali ver h. Po razni svoji obliki se tudi imenuje: e rt, kapa, glava, itd. Najpravilnejše gorske oblike so vulkani ali ognjeniki. Po visokosti se razločujejo visoke gore (čez 5000'), s r e d n j e in nizke gore (tudi hribovje). Visoke gore ali alpe imajo večjidel ostre in oglate verhe. Nekatere se vzdigujejo nad 1 o č-nico večnega snega, to je nad ono visočino, v kateri sneg več ne kopni. Ledniki so veliko ledovje v razpokah visokih gora. Plazi nastanejo, če se sneg z gora uterga in v doline z veliko silo trešči. Srednje gore so od 2000 do 5000 čevljev visoke, okrogle podobe in širokih verhov. Pri go rja so male gore, ki se polagoma iz ravnin vzdigujejo. Kedar se meri visokost gora, razločuje se nadmorska (absolutna) in primerna (relativna) visokost. Vzvišenost kraja ali gore nad morjem je absolutna, nad bližnjo deželo pa je njegova relativna visokost. 10. M o r j e. Velika voda, ki pokriva večino zemeljnega poveršja, in v katero se tekoče vodo izlivajo, imenuje se vesoljno morje ali ocean. Del morja, ki je od več strani s suho zemljo obdan, zove se zaliv, mali zalivi so zatoki in zanošja, njih zu-najna Stranje ladij išče, kjer ladije stojč. Luke so mali zalivi, kjer ladije varno počivajo. Ozek, od dveh strani stisnen del morja, zove se morska ožina, kanal pot, struga. Sredozemsko morje je s suho zemljo obdano morje. Otoki, blizo morsko brežine, so celinski otoki, visočine na morskem dnu se zovejo grebeni, skalnati grebeni so kleči. Razločuje sc 5 velikih morij: 1) Severno ledeno morje, okoli severnega tečaja do severnega tečajnika. 2) Atlantski ocean med Evropo, Afriko, Ameriko in obema tečajnikoma. 3) Indijski ocean med Afriko, Azijo, Avstralijo in južnim tečajnikom. 4) Veliki ocean, tudi tihi ocean imenovan, med Ameriko Azijo in obema tečajnikoma. 5) Južno ledeno m o r j e, okoli južnega tečaja do južnega tečajnika. Morje se vedno giba. Vetrovi pritiskajo na morje in delajo se valovi, zaganjanje in odbijanje valov ob stermem obrežji se zove kipenje. Poleg tega nerednega morskega gibanja opazujemo pri morji redno naraščenje in padanje, t. j. p Umovanje, plima (pritok) in vseka (odtok). Plimo provzrokuje privlačnost meseca, o času mlaja in ščipaje plima večja (visoka plima), nego o pervem in zadnjem krajcu (nizka plima). Razen tega so v morji vedui tekovi na razne strani; ti tokovi nastanejo vsled vertenja zemije okoli osi, nekoliko tudi vsled razne morske toplote po različnih krajih. (Dalje prih.) Dopisi. Iz Starega terga na Notranjskem 20. januarja. (Šiba v šoli.) Dan danes imamo poleg druzega švindeljna na pcdagogičnom polji tudi dokaj resno vprašanju o šibi. Eni hotč z humani te to in napredno ero šibo odganjati iz šolo in drugi jo zopet žolč, da jim pomaga v izvanrednih slučajih pri odgoji mladine. Porvi pravijo, da je baš šiba uzročila dokaj nesreč in pa da naj bodo učitelj izobražen dovolj, da sč svojo avtoriteto imponira doci; drugi terdč, da nej mogoče napravljati v vsakej vasi „Rettung8hauseru za zapuščene in izpridcno otroke, ter da pri tacih le šiba mogoče še kaj opravi. Utemeljevanja preganjalcev „šibo“ so meni zdč polna protislovij. Od kod so prišlo po šibi nesreče? Recimo naravnost: vzročila jih jo surovost učiteljev. Učitelji nojso bili krivi, če so bili surovi. Mežnarji, boriči, odsluženi vojaei itd., to nejso možje, ki so sposobni učitcljevati. „Von einom Ochsen kanu man nichts anderos verlangen als ein Stiick Rindfleisch!“ Kje pa so se izobraževali taki učitelji ? V šolali ne, — njih tovaršija se jo zbirala pri bokalu šnopsa in tam so kvartali, surove burko uganjali in drugi dan pa zopet šli — o ironija — doco odgojcvat!? Ne ročem, da baš v sedajnih časih so še bili taki, a poglejmo 100 lot nazaj. Da taki ljudje nejso mogli bcrzdati svojih strastij, je jako umljivo. In tepli so in premetavali ubogo doco, da si jo vratove lomila. In kedo jo bil tega kriv? — Tisti, ki so taci m ljudem šibo v roko dali. — Danes pa imamo izverstno postavo, kako naj se učitolji izobražujejo. Danes mora biti učitelj izobražen in oblažen človek, da se lehko pokaže v vsakej izobraženej družbi. Tako postava, če jo povsod no izpol-nujejo — nej postava uzrok. Pri človeku pa, ki jo izobražen in oblažen, se ne bodo nosroče godile radi šibe. Tak človek zna svoje strasti zmagovati in torej ne bode vratov lomil in očes izbijal. Baš tacemu bi so torej lehko šiba dovolila. Ros, da tak učitelj uže jako imponira sč svojo osobo; deca ga ima rada in ga uboga. A vendar jo moj toliko dooe gotovo kaj izprideno in pri teh ne bodo opravile bog ve kaj ono „Rottungshauscr“, pri teh bi opravila šiba in pa — popolno izuliranje. Co pa tacega malopridneža zapodimo, izključimo iz šolo a! to bodo še le vesel! Izklju-čenjo bi imelo samo v mestih nekoliko pomena, na dežoli pa ravno nasprotni uspeli. Kam bode dal borač svojega dečka, če ga izključimo iz šolo? Šo boljo se bodo navadil postopati. Ampak izulirati ga in pa izpustiti, da se od lakoto trese, potem pa mu kazati z lepo njegovo ostudno pregreho. Če to no pomaga, no pomaga nič. Seveda učitelj mora biti toliko učitelj, da ne bo dejal: „Čo zaprem koga, som pa šo sam zapert, niks tajč1*. Tako govorjenje bi ne prištevalo pravomu učitelju. Tudi meni so šo zdi ugodni čas za upoljavo šibe. Učiteljišča naj so pridno in pridnojo delajo in potem bode lohko šiba dovoljena, kadar jo itak skoraj nobeden ne bodo potreboval ali pa le v redkih slučajih, če pa se uresniči to, kar jo baje prof. S us s predlagal, da se naredč zopet kategorije učiteljev in kar je nek nemšk učitelj jako hvalil v „Freio padagogische Blattor", potem pa naj bode šiba za vedno prepovedana. Pri tem predlogu se vidi pervič, kako daleč srno se zakolopirali s povsem dobro postavo, da se moramo uzo na verbovih vejah loviti in drugič pa, da sejo višjih krogov vsled utrujenosti polastila antipatija zoper narodno šolstvo. Tak predlog, ki jo slovom rečeno, vsemu človeštvu in osobito podlagi deržave — kmetu na veliko kvar, bi jaz napisal na lop papir in bi ga obesil na vislice. Učiteljske kategorije! To se pravi: Na kmetih, da le pisati in brati zna, v tergih, da ve, koliko je pet krav za en groš, v malih mestih, da zračuni, koliko pol kile mesa velja itd. In ta predlog podpira v novinah še učitelj!? Zakaj? Zato, da bi mestni učitelji postali zopet bogovi in na deželi pa „ein ganz gemeiuos Stimmvieh“. Janko Žirovnik. Iz ormužkega okraja. Evo ti, dragi „Učitelj“, letno poročilo našega društva o 1. 1. Z lanskim letom končalo je naše društvo 4. leto svojega obstanka. V seji 3. febr. 1876 so bili v odbor izvoljeni: Pervosednik: Šijanec; tajnik Šinko; blagajnik Štuhec in odbornika Kovačič in Strenkel. Za podpredsednika bil je izvoljen Kovačič in Kosi. Ker je pa Šijanec prodsedništvo odložil, bil jo v seji 1. junija izvoljen za porvosednika: Kovačič. Društvo je imelo deset sej, v katerih se je sledečo razpravljalo: Štrenkolj: Šolska odgoja. Naravoznanski uk v narodnej šoli (4 govori). Šinko: Telovadba v narodnej šoli. Slovanstvo, a) zgodovina; b) njih jezik in pismo; c) družina in navado; d) pravljice in pesmi. Zgodovina v narodnej šoli. Kosi: Fizika v narodnej šoli. Kovačič: Beseda o učiteljskem društvu. Potjo v narodnej šoli. Dr. Ivan Geršak, podporni ud: „Upljiv krajnoga šolskega sveta na razvoj narodne šole. Schmidinger: Poročilo o zborovanju v Celju. Društvo bilo je na sledeče časnike naročeno: „Slov. Učitelj", „Na-C predak" in „Padagogisehe Zoitschrift" ter kupilo: 1) didaktike Komenskega; 2) Zablude uzgoja; 3) Oglej v lučbu; 4) Statistiko hervatskega učiteljstva. Udov brojilo je h koncu leta 32. Med temi 11 pravih, 20 podpornih in 1 častni ud. Dohodkov imelo jo 67 gld. 46 kr., izdalo je 41 gld. 46 kr., ostalo tedaj 26 gld. To je kratek pregled delovanja našega društva. V soji 4. januarja 1877 volil so je uovi odbor. Pervosednik: Kovačič; tajnik: Šinko; blagajnik: Štuhec. Odbornika Eberl in Kosi. Odbor je volil Eborlna za podpredsednika. Kovačič je h koncu predlagal: Udje društva naj bi o bukvah, ktere si iz okr. učit. bukvarnice izposodijo pri društvenih sejah poročali. Štrenkel temu ugovarja in pravi, da bodo učitelji potom monj brali, da so tej nalogi ognejo. Šinko podpira Štrenkeljna pristavivši, daje koristnejše, če se predmeti narodne šole pri sejah praktično obravnavajo in predlaga: Govorniki naj bi v tekočem letu se na imeniten predmet narodne šolo, na kmetijstvo ozirali, ter ga praktično obravnavali. Predlog Štrenkeljna so sprejme. Šinko: Društvo naj voli dva zbiratelja, ktera bi slovensko zgodovino narodnej šoli primerno sestavila in to kolikor mogoče v mičnih pripovedkah, in ta zbirka naj bi so v arhivu društva v porabo vsakemu uči- tolju dala. Tema zbirateljema naj bi vsi udje društva pomagali in jima tvarine pošiljali. (Sprejeto.) Sinko in Strenkclj sc izvolita. Strenkclj priporoča za prihodnje leto sledečo časniko: „S1. Učitelj", „Pad. Zeitsehrift" in „VolkssehnIo“ (sprejeto). Na dalje pravi, naj bi se društvo ormužkoga krajnega šolskega sveta za zborovalno sobo zahvalilo in tudi podpornim udom za pripomoč. Slovstvo. („Kratek opis Štajerske, Koroško, Kranjsko in Primorja") se je v vseli iztisih (2000) že razprodal, dokaz, daje bila knjižica prav primerna potrebam slovenskih šol. Pisatelj pa pripravlja nov zboljšan in pomnožen napis. Dodati nameni vsaki deželi tudi prav kratek in lehko razumljivi pregled njeno zgodovine. Šolske novice in drobtine. (Iz štajerskega deželnega šolskega sveta). V soji 11. jan, so jo med drugim določilo, da se pošlje vsaki šoli odtis otiih doložb žoloz-ničnoga prometnega reda, po katerih so nesrečo zabranjujejo, da se mladina ž njimi seznani. Jože Zirngast se je imenoval nadučiteljem v Ribnici; Simen Kropeju v Konjicah se je petletnica dozvolila. — lz sojo 18. jan. poročamo, da so je v Mariboru dovolila ustanovitev obertnijskega nadaljevalnega kurza. Načelnikom šolskih svetov v Mariboru, Lempahu in Makolah izreklo so jo priznanje za zaslužno delovanje pri zidanji novih šolskih poslopij. Seja 25. jan. Mod drugimi manj važnimi rečmi, zlasti za nas Slovenslco-štajorce, imenoval soje Jožo Trohej za def. učitelja v Slo vonj gradcu. Ivanu Zirngostu v Arvežu in Francu Bdcheimu v v Kozjem podelile sto se petletni dokladnici. Učitelj Ivan VVratsehko (Vračko) v Laškem tergu djal se je v začasni pokoj. (Imenovanje.) Minister za bogočastje in nauk imenoval je nadučitelja v Laškem tergu, Ivana Ranner-ja okrajnim šolskim nadzornikom za okraje: Ptuj, Rogatec, Ormuž, Ljutomer in Gornja Radgona; profesorja na učiteljišču v Mariboru, Franca Robiča za nadzornika v mariborski okolici, Slovenski Bistrici, sv. Lenartu, Cmureku in Radgoni. (Začasno je on žo opravljal to službo. Urod.) (Odlikovanje.) Gospod Sigmund Jeraj, frančiškan in učitelj v Novem mestu je dobil zlat križ za zasluge, g. Potokar, nadučitelj v Mokronogu pa sreberni. (V zadevi učenja veronauka) za pripravljenjo prijemanja sv. zakramentov smejo vsled odloka naučnega ministorstva od 22. dec. 1. 1. kateheti tudi v posebnih, nešolskih urah mladino podučevati, ako se jo cerkvena oblast z okrajnim šolskim svetom porazumela in so jo šolskemu voditelju to naznanilo. Tak poduk smo toda samo malo tednov trajati. (Metelkova darila) po 42 gld. za podučevanje v sadjereji in gojenji slovenščino so dobili sledeči učitelji na Kranjskom: Mat. Rant v Sturji, Fr. Hudovernik v Dobrepolji, Fr. Muhič v Verbu, L. Abram v Nemški loki, J. Lukan v Koprivniku, Fr. Praprotnik na Ježici, Fr. Govekar na Igu, J. Gantar pri Beli cerkvi, Ant. Gogola v Roganjih, Jos. Benedo k v Planini, Jos. Korban v Vodicah, Fr. Gol m aj or v Dobu. (Učitelji na slovenskih šolah — slovenščine nezmožni.) V Ribnici na slovenskem Stajorju jo dobil nadučiteljsko službo učitelj z nemško šole v Arvežu, g. Zirngast, ki nima izpita iz slovenščino, in ki baje slovenščino tudi slabo ume. (Tako se nam vsaj poroča; ako res ni, radi to prekličemo. ') Ali morda ni bilo drugih kompetentov? Bili so, bili še trije drugi, ki so imeli postavna spričevala, in bili slovenščine zmožni. — Spominjamo so pri tej priliki nekaterih slučajev, ko so prosili učitelji na slovenske šole, pa niso imeli izpita iz nemščino, pa so jih radi tega ni hotelo sprojeti. Bati se je, da bode veljalo to-lo načelo: Za slovenske šolo naj se dobro nemško zna, ali vsaj dobro nemško misli; slovenščine znati treba ni, a podučovati v njej eel6 no. — Na slovensko-nemško šolo v Blei-burgu na Koroškem postavljena sta učitelj in učiteljica, ki nista slovenščine zmožna, — poroča „Gospodar“. Tako delajo tudi na Pruskem pri ponemčevanji poljskih šol. (0 koroškem šolstvu), zlasti na slovenskem delu, ne moremo nič veselega poročati. Kakor iz časnikov pozvedujemo, nastavljajo so na slovenske in slovensko-nemške šole učitelji, ki znajo slovenski malo ali nič. Mnogo slovenskih šol, posebno v volikovskem okraju je brez učitelja; zastonj se službo za ta mesta razpisujejo. Pri razpisih se je od prosilcev za te službe pervotno znanje slovenščine zahtevalo, a zdaj beremo v koroškem šolskem listu, da naj prosilci za te slovensko šolo znanje slovenščine samo v „itn vorhandenen Falle“ dokažejo. — Pa tudi se slovenski učitelji na Koroškem pri svojih zborih največ o tem posvetujejo, kako bi nemščino slovenskim otrokom v glavo ubijali. Pri nokem zboru v Borovljah so sklenili, da ne zadostuje samo učenje nemških besed in prestavljanje, ampak učitelj (n. b. slovenski) naj z otroci (s slovenskimi) kar nemški govori. 0 pedagogi!? (Za nadučitelje in ravnatelje.) Na neko vprašanje (menda od češkega deželnega šolskega sveta) jo naučno ministerstvo odločilo, da nadučitelji in ravnatelji ljudskih in meščanskih šol niso dolžni kaneelijske potrebščine plačevati s svojo opravilno doklado, katera je eu del njihove plačo in torej v porabo njihovim osebnim potrebščinam določena, ampak da spadajo stroški kancolijski k stvarnim šolskim potrebščinam. (boli svetinski pri Celji) je presvitli cesar podaril‘200 gld. podpore k zidanju šole. (f Umeri) je g. Molher, učitelj v Kazazah na Koroškem, kjer jo slovensko šolstvo v narodnem obziru v žalostnem stanji. Pokojnik jo bil zvest naročnik »Slovenskega učitelja1*, kakoršnih bi se na Koroškem več želeli; kajti sedanjo seštejemo lahko na persto. (Začasni učni in šolski rod) od ‘20. avgusta 1870 so bode po deželnih šolskih svetih pregledoval, da se potem kot stalna narodba proglasi. 0 tem hočemo tudi mi v kratkem kaj več povedati. (Malo prošnjo) ima našo uredništvo do spoštovanih dopisnikov in prijateljev našega lista v tej zadevi, da bi mu bolj pogostoma poročali o prem e m bah pri učiteljstvu. Da so napišo dopisnica, za to nima nihče dosta truda, niti dosta stroškov, a nam je in šo več pa našemu čitatoljstvu jako vstrežono. (4. številko) našega lista poslali bodemo samo onim p. n. gospodom, ki so vsaj lansko naročnino plačali, ali onim, ki so so oglasili, da bi še radi naročniki ostali. (Nekateri gg. naročniki), ki so po društvenem blagajniku ali tiskarni česa od nas zaželč, naj ne zamerijo, ako so jim takoj no pošlje, kajti poročati jo treba o takih naročilih odboru v Ljutomer. (Popravek.) V zadnji (2.) številki »Sl. Učitelja** na strani 25, v predzadnji versti naj so čita mesto: »Zemlja jo 20'/» milj oddaljena . . »Zemlja jo 20 '/a milj ono v milj . . .“ ') Tudi »Nar.1* ima enako poročilo. Urod. Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem. Na Štajerskem: Učiteljska služba v Cirkovcih (2razr., okr. i. p Ptuj) s 550 (385) in stan. na kr. š. svet. Podučitoljska služba pri sv. Petru pri Radgoni (3razr.) s 480 (3G0) do 25. febr. na kr. š. sv. Služba učitelja ali podučitelja pri sv. Jurji na Ščavnici (3razr.) s 550 (440) do 24. febr. na kr. š. svet. Podučitoljska služba pri sv. Ani (pri Cinureku) s 440 (330) in stan. do 20. febr. na kr. š. svet. Učiteljska služba v Zdolah (lrazr.) s 550 gld. in stan. do 25. febr. na kr š. svet.') Na Kranjskem: Nadučiteljska služba v Št. Vidu pri Zatičini s 550 gld. in stan. do 28. febr. na kr. š. svot. Več učiteljskih služob v Postojnskem okraju (broz obroka). Nadučiteljska služba v Kostanjevici s 550 gld. in stan. do 11. m. na kr. š. svet. Na Koroškem: Učiteljsko službe v Švab eku, Trušnjah, sv. Mihaelu in Kazazah, podučitoljsko službe v slov. Rudni, Libeličah, sv. Mihaelu pri Pliberku do 25. febr. na okr. š. sv. v Velikovec. V Istri: Učiteljsko službo v Pasjej vasi (500), v Ospu, Borštu. Ricmanji, Klanci, Lonki in Montu (400) do 19. febr. na okr. s. sv. v Kopru. Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem. Na Štajerskem: Gspdčna. Trav ni ček (iz Šoštanja), podučiteljica v Teharjih, g. Fr. Slcmonšek (iz Vojnika), suplent v Blanci, g. J. Steble, • I podučitelj v Ponkvi, je umeri. Na Kranjskem: Gspdčna. Zof. Ilaufon, učiteljica v Planini. Na Koroškem: G. Ivan Klein, nadučitelj v Rožoku. ‘) Pri službah, katero mi priobčujemo, zahteva so znanje slovenščine. Ured. Učitelji^ka služba na enorazrednici v Št. Lenartu poleg Laškega terga z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem so razpisuje. Prositclji imajo svoje prošnje do 15. februarja 1877 poslati krajnemu šolskemu svetu v Št. Lenartu poleg Laškega terga. Okrajni šolski svet Laški terg, dne 29. januarja 1877. Pervosodnik: Haas m. p. .OBČNA ZGODOVINA1 ^iini.nu # ii i ■ ■ ■ i ■ h za iw»i*o