Poezija Williama Butlerja Yeatsa v prevodih Nade Grošelj in Vena Tauferja Urša Strle Koritnice 36a, 6253 Knežak, Slovenija ursa.strle@gmail.com Članek obravnava pet pesmi W. B. Yeatsa v primerjavi s prevodi Vena Tauferja in Nade Grošelj. Namen članka je z analizo ritma, verzne oblike in različnih pesniških figur ugotoviti, kako in do kakšne mere so v slovenskih prevodih ohranjeni elementi izvirnika in kaj se je v njih izgubilo – ali dodalo. Ugotovitve potrjujejo dejstvo, da lahko težave pri prevajanju povzročajo odsotnost glagolskih in pridevniških končnic ter raba neosebnih oblik v angleščini; predvsem pa problem predstavljajo polnopomenske enozložnice, ki jih je v angleškem besedišču obilo, njihove slovenske ustreznice pa so pogosto precej daljše. Enoznačnega odgovora na vprašanje, ali naj prevajalec ohrani metrično shemo in okrni vsebino ali pa ohrani vsebinske enote in krši ritmično podobo pesmi, ni, na kar kažejo različni modeli prevajanja poezije. To pa potrjujejo tudi primeri prevodov Nade Grošelj in Vena Tauferja, ki se razhajajo v pristopu glede ritma in vsebine. Kljub razlikam pa oba karseda skrbno ohranjata zvočne značilnosti izvirnika, kar ponuja odgovor, da je zven vsaj v toliki meri zaslužen za končni učinek pesmi kot sama vsebina in ritem. Ključne besede: literarni prevod / prevajanje poezije / irska poezija / Yeats, William Butler / prevodi v slovenščino / Taufer, Veno / Grošelj, Nada 167 Primerjalna književnost (Ljubljana) 45.1 (2022) Uvod William Butler Yeats je bil eden vidnejših angleško govorečih pesnikov in dramatikov dvajsetega stoletja, a na Slovenskem v svojem času ni bil širše sprejet. Recepcija njegovih del je bila za časa njegovega življenja zelo skromna, v poznejših desetletjih pa je bilo v slovenščino prevedenih le manjše število pesmi in dramskih del. Prva zbirka prevodov njegovih del je izšla leta 1983; gre za zbirko Izbrana dela, ki jo je prevedel Veno Taufer in je izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki Nobelovci; naslednja pa je sledila šele čez deset let. Tako je leta 1993 pri Mladinski knjigi izšel drugi izbor Tauferjevih prevodov Yeatsa z naslovom William Butler PKn, letnik 45, št. 1, Ljubljana, maj 2022 168 Yeats. Yeatsovo ime se je na Slovenskem literarnem obzorju začelo pogosteje pojavljati v devetdesetih, predvsem pa po letu 2000. Od leta 2019 dalje je v slovenščini na voljo Yeatsova zbrana poezija v prevodih Nade Grošelj. Pesmi je v štirih zvezkih (v letih 2014, 2015, 2016 in 2019) izdalo Književno društvo Hiša poezije. Namen raziskave je z analizo ritma, verzne oblike in pesniških figur ugotoviti, do kakšne mere so v slovenskih prevodih Yeatsove poezije ohranjeni zvočni in metrični elementi, pesniške figure in pomen izvir- nika ter kakšne spremembe so nastale v procesu prevajanja. V raziskavo je vključenih pet Yeatsovih pesmi in prevodov Vena Tauferja ter Nade Grošelj. Po pregledu vseh pesmi, ki so na voljo v prevodu obeh preva- jalcev, sem se odločila za izbor tistih pesmi, ki izkazujejo – po mojem mnenju – največja in najbolj raznovrstna odstopanja bodisi v primer- javi z originalom bodisi med samima prevodoma, oziroma tiste pesmi, v katerih se prevajalca poslužita različnih rešitev za prevod težavnega mesta. Analizi pesmi v izvirniku sledita analiza in primerjava obeh prevodov. Modeli prevajanja poezije Poezijo – pa tudi druga besedila – lahko prevajamo po principih for- malne ali dinamične ekvivalence. Prvi se osredotoča tako na obliko kot na vsebino in prenaša enake leksikalne enote ter postopke iz izho- diščnega v ciljni jezik, drugi pa besedilo prilagodi z uporabo postop- kov in sredstev, značilnih za ciljni jezik (Novak, Salto 8, 1. knjiga). Na področju prevajanja poezije so strokovnjaki in raziskovalci obliko- vali več modelov oziroma strategij. Tako na primer Holmes loči med mimetično, analogno, organsko in deviantno obliko prevajanja poezije (Holmes 197). Lefevere pa ob primerjavi prevodov Katula v angleščino opredeli sedem strategij prevajanja: dobesedno, zvočno, metrično, (metrični) prevod z rimo, prevod v ritmizirano prozo, prevod v blan- kverz oziroma stalno verzno obliko in interpretacijo ali imitacijo. O prevajanju Yeatsa Yeatsova dela so bila prevedena v številne svetovne jezike, s samim pre- vajanjem njegovih del pa se ukvarja več strokovnih besedil. Tako na pri- mer Mary Ann Caws v osmem poglavju knjige Surprised in Translation (2006) obravnava Bonnefoyeve prevode Yeatsove poezije v francoščino. Kot pove avtorica, Yves Bonnefoy že v uvodu k prevodom zapiše svoje Urša Strle: Poezija Williama Butlerja Yeatsa v prevodih Nade Grošelj in Vena Tauferja 169 razmišljanje in utemelji nekatere svoje odločitve pri prevajanju tega pesnika. O prevodih Yeatsa v ukrajinščino piše Maryna Romanets v članku »›I Cast My Heart into My Rhymes›: William Butler Yeats's Poetry in Ukrainian Translation«, Silvia Vázquez Fernández pa v svoji disertaciji Translation, Minority and National Identity: the translation/ appropriation of W.B. Yeats in Galicia (1920-1935) obravnava prevaja- nje in privzemanje tega avtorja v Galiciji. Primerjava prevodov »The Sorrow of Love« The Sorrow of Love The brawling of a sparrow in the eaves, The brilliant moon and all the milky sky, And all that famous harmony of leaves, Had blotted out man’s image and his cry. […] (Yeats 32) Zunanjo obliko pesmi sestavljajo tri štirivrstične kitice z jambskim rit- mom in prestopno rimo (abab cdcd abab). Verz je jambski pentame- ter, metrična shema pa je nekajkrat prekršena, saj se poudarek pojavi na neiktičnem mestu. Ritem ob tem dodatno ustvarja repeticija – tako na začetku kot znotraj verzov se večkrat ponovi veznik »and«, na začetku druge in tretje kitice pa glagol »arose«. V pesmi sta večkrat uporabljeni aliteracija (na primer v osmem ali enajstem verzu) in primera (»doomed like Odysseus«, »proud as Priam«). V tej pesmi Yeats pozorno opazuje naravo in vpleta simbole – od ptic v napuščih preusmeri pogled v nebo in nazaj k harmoniji listov. V prvi kitici predstavi nasprotje med bleščečo luno in mlečn(at)im nebom ter prepiranjem ptice v primerjavi z ubrano- stjo listov. Drugo kitico začne s podobo dekleta in jo prek primer poveže s tragičnim in junaškim svetom. Vsebinsko je tretja kitica variacija prve, vsebuje iste ključne besede in nas pripelje nazaj na začetek, a je dogajanje v njej ravno nasprotno: kar je na začetku izbrisano, se na koncu izriše. Žalost ljubezni Prepir vrabcev tam v žlebovih, bleščeča luna in ves mlečni obok in sloveča ubranost listov v krošnji so izbrisali človekov lik in stok. PKn, letnik 45, št. 1, Ljubljana, maj 2022 170 Dekle rdečih tožečih ustnic vstane in veličina svetá se zdi v solzah, obsojena kot Odisej in ladje, ponosna kakor Priam s knezi pokončan; vstane in tisti hip hrupni žlebovi, luna, ki se vzpenja tja na prazni obok, in vse tiste tožbe listja krošnji zgolj sestavljajo človekov lik in stok. (Taufer 8) Ritmično se prvi prevod oddalji od izvirne pesmi. Verzi vsebujejo od osem do dvanajst zlogov, v njih pa pretežno jambski utrip zamenja raznolik ritem. Taufer uporabi moško rimo, moško in žensko asonanco ter sledi prestopni shemi, na začetku druge kitice pa znotraj verza rima zaporedni besedi »rdečih tožečih«. Asonirani sta besedi »obsojena« in »ponosna« na začetku tretjega in četrtega verza druge kitice. V veliki meri ohrani repeticijo veznika na začetku verzov, ponovi se tudi gla- gol »vstane« v prvem verzu druge in tretje kitice. Zvočno plat prevoda bogatijo aliteracije (»ponosna [...] Priam [...] pokončan« v osmem verzu ali »hip hrupni« iz devetega verza) in izmenjevanje sičnikov in šumni- kov v kombinaciji z aliteracijo v enajstem verzu: »tiste tožbe listja kro- šnji.« Kar Tauferjev prevod izgubi s tem, ko ne sledi Yeatsovemu toku besed, nadomesti oziroma upraviči z visoko pomensko doslednostjo. Kljub temu pri Tauferju v prvem verzu najdemo vrabce v množini v nasprotju z Yeatsovim enim samim – »a sparrow«. Otožnost ljubezni Vriščanje lastovice pod kapjo in listje, ki v ubranosti zveni, bleščeča luna, mlečnato nebo so zbrísali človekov stas in krik. Pa vstane tožnih, rdečih ust dekle, podobna solzni gloriji sveta, obsojenega kakor Odisej, ponosnega kot Priam, ko je pal; še isti hip so klici pod kapjo in listje, ki objokujoč zveni, in luna, ki se v prazno pne nebo, izrisali človekov stas in krik. (Grošelj, Zbrana poezija 1 52) Urša Strle: Poezija Williama Butlerja Yeatsa v prevodih Nade Grošelj in Vena Tauferja 171 Prevod Nade Grošelj je pisan v dovršenem jambskem pentametru. Prevajalka prestopno uporablja moško rimo in moške asonance ter ohranja aliteracijo (»ponosnega kot Priam, ko je pal« v osmem verzu ali »prazno pne« v enajstem). Asonirani so tudi začetki vrstic v drugi kitici (»podobna« – »obsojenega« – »ponosnega«). Veznik se na začetku verza ponovi trikrat, posebej opazna je anafora v desetem in enajstem verzu, ni pa ponovitve glagola »arose« na začetku tretje kitice. Zaradi doslednosti pri ritmu in številu zlogov je v prevodu v primerjavi z izvirnikom nekaj odstopanj pri vsebini oziroma pomenu: »sparrow«, vrabec, je preveden kot »lastovica«, primeri z Odisejem in Priamom pa sta skrajšani, saj slovenski ustreznici za angleška enozlo- žna pridevnika »doomed« (»obsojenega«) in »proud« (»ponosnega«) zavzemata (skoraj) pol pentametra. Naslova prevodov se pomensko bistveno ne razlikujeta. Taufer pesem naslovi »Žalost ljubezni«, Nada Grošelj pa bolj poetično »Otožnost ljubezni«. Razlika v ritmu je očitna, »Otožnost ljubezni« se s strogo metrično shemo veliko bolj približa izvirni ritmiki pesmi, a se mora zaradi tega v primerah odpovedati delu besedila, medtem ko se Tauferjev prevod ritmično bistveno razlikuje od izvirnika, vendar je zato, ker se ne omejuje z ritmom, lahko pomensko natančnejši. Z vidika pomena je zanimiva druga kitica, kjer se deležnik »doomed« in pridevnik »proud« s primerama v prevodih ne nanašata na isti samo- stalnik. Pri Tauferju je veličina (svetá) tista, ki je obsojena in ponosna; pri Nadi Grošelj pa je obsojen in ponosen svet. V angleščini pridevniki in deležniki ne nosijo informacije o spolu, številu ali sklonu, zato sta možni obe rešitvi. Kot jezik z malo obrazili angleščina večkrat dopušča več kot eno interpretacijo na ravni slovnice, kar bomo videli še nekaj- krat. Stavčne in glasovne figure v veliki meri ohranita oba prevajalca. »To his Heart bidding it have no Fear« To his Heart, bidding it have no Fear Be you still, be you still, trembling heart; Remember the wisdom out of the old days: Him who trembles before the flame and the flood, […] (Yeats 51) Ta kratka pesem vsebuje mnoge stavčne in glasovne figure. Že prvi verz se odpre z geminacijo »be you still, be you still«, pesem pa tudi v PKn, letnik 45, št. 1, Ljubljana, maj 2022 172 nadaljevanju temelji na ponavljanju določenih besed in besednih zvez. Drugi del tretjega verza, »the flame and the flood«, se podvoji na koncu petega verza, »starry ways« s konca četrtega verza pa odmeva na začetku petega, v »starry winds«. V teh verzih najdemo aliteracijo (»flame« in »flood«, »winds« in »ways«), s soglasniškim stikom se pesem tudi zaključi (»majestical multitude«). Kot pove Jeffares, je fraza »the flame and the flood« del rituala iniciacije v Hermetični red Zlate zore (Jeffares 68): »Fear is failure so be thou without fear. For he who trembles at the Flame and at the Flood and at the Shadows of the Air, hath no part in God« (Regardie 26). Yeatsova pesem je formulirana na podoben način, ohrani pa tudi okvirno vsebino navedenega izseka, ki ga razširi in uporabi kot nagovor srcu, »Boga« (»God«) pa nadomesti z »the lonely, majestical multitude«. Pesem ni pisana v strogo urejenem metričnem sosledju, a je kljub temu zelo ritmična, k čemur pripomore repeticija. Shema rim je abcbcad, pri čemer gre v tretjem in petem verzu za pono- vitev iste besede (»flood«). Pesnik prosi svoje srce, naj se ne boji Miruj, miruj, drhteče srce; pomni modrost iz davnine dob: naj ga, ki pred ognjem drhti in potopom in pišem, ki vleče prek zvezdnih poti, zagrnejo in skrijejo ogenj in potop in zvezdni piš, zakaj on nima nič s samotnim, veličastnim mnoštvom. (Taufer 14) Veno Taufer svoj prevod v prostem verzu naslovi »Pesnik prosi svoje srce, naj se ne boji«. Namesto rim ima dve moški (drugi in peti ter četrti in šesti verz) in eno žensko asonanco, shema samoglasniških ujemanj pa se razlikuje od izvirne. Ohranja geminacijo v nagovoru in ponovi- tev besede na koncu tretjega in petega verza, čeprav ni v istem sklonu. »Flame«, plamen, posploši v »ogenj« in izgubi aliteracijo v ponovljeni frazi »the flame and the flood« v tretjem ter petem verzu; je pa soglasni- ški stik prisoten drugod, na primer v drugem verzu (»davnine dob«) in na prehodu iz četrtega v peti verz (»in potopom« / »in pišem«). Vrstni red pri naštevanju ponovljenih fraz v drugem delu pesmi je spreme- njen. »Zvezdni piš« ne sledi »zvezdnim potem« tako kot v izvirniku, zaradi oddaljenosti pa med frazama zvočni stik oslabi. Urša Strle: Poezija Williama Butlerja Yeatsa v prevodih Nade Grošelj in Vena Tauferja 173 Svojemu srcu v spodbudo, naj se ne boji Le mirno, le mirno, drhteče srce, in pomni modrost preteklega dne: naj vse, ki plašijo se zubljev, vodá pa vetra, ki veje po zvezdnih poteh, vodovje in zubelj in zvezdnati dah pokrije in skrije, saj ti niso del samotnih, kraljevskih miriad. (Grošelj, Zbrana poezija 1 90) Prevod Nade Grošelj z naslovom »Svojemu srcu v spodbudo, naj se ne boji« je pisan v amfibraškem enajstercu z rahlim odklonom v drugem in zadnjem verzu. Zaporedje ujemanja samoglasnikov na koncu verzov je drugačno kot v izvirniku. Zaporedni rimi v prvih dveh verzih presto- pno sledita moški asonanci, predzadnji verz pa vsebuje notranjo rimo (»pokrije in skrije«). Aliteracijo najdemo na več mestih, na primer na koncu tretjega in v četrtem verzu (»vodá« – »pa vetra, ki veje«) ter tudi v petem verzu (»zubelj in zvezdnati«). Ponovljene fraze so razporejene drugače kot v izvirniku, zato konec tretjega in petega verza ni repeticije, se pa ponavlja koren besede na koncu četrtega in petega verza v bese- dah »zvezdnih« ter »zvezdnatih«. »Flood« prevajalka prevaja širše, kot »voda« oziroma »vodovje« in uvede anominacijo, medtem ko repeticije pri besedi »winds« ni, saj je enkrat prevedena kot »veter«, drugič kot »dah«. Ponavljanje v nagovoru je ohranjeno. Pri prevodih te pesmi je predvsem zanimiva razlika pri prevajanju naslova. Iz izvirnika (»To his Heart, bidding it have no Fear«) ni razvidno, kdo je lirski subjekt. Veno Taufer v svojem prevodu v svoj naslov doda osebek – »Pesnik prosi svoje srce, naj se ne boji«. Nada Grošelj se drži oblike izvirnika in prevod naslovi »Svojemu srcu v spodbudo, naj se ne boji«. Geminacijo na začetku pesmi ohranita oba prevajalca, povečini zajameta tudi druga ponavljanja, čeprav morda na drugačen način in na drugih mestih kot v izvirniku. Podobno je z aliteracijami – najdemo jih v obeh prevodih, a ne nujno na mestih, kjer bi jih na podlagi izvirnika pričakovali, recimo v ponovljeni frazi »the flame and the flood« ali v zadnjem verzu. Nada Grošelj v prevodu vzpostavi precej strogo metrično shemo, medtem ko Taufer prevaja v prostem ritmu, kar je v tem primeru morda primerneje, saj ritem izvirne pesmi ni urejen. PKn, letnik 45, št. 1, Ljubljana, maj 2022 174 »Reconciliation« Reconciliation Some may have blamed you that you took away The verses that could move them on the day When, the ears being deafened, the sight of the eyes blind […] (Yeats 73) V pesmi lirski jaz nagovarja ljubljeno osebo, ki ga je zapustila. Ob tej izgubi je subjekt izgubil tudi navdih za pisanje, zateče se lahko le v juna- ško zgodovino, ki ga spominja nanjo. Na koncu sedmega in v osmem verzu nastopi preobrat, ko se ljubljena oseba vnovič združi s pesniškim subjektom, s tem pa se temu povrne tudi inspiracija. Zadnja dva verza sta prošnja po bližini ljubljene, a v njih, kot piše Ross, lirski subjekt kljub ljubezenskim stiskam v ospredje postavi poezijo (Ross 210). Brez ljubezni namreč nima navdiha, njegove misli so »jalove«. Pesem je pisana v jambskem pentametru, a Yeats metrično shemo pogosto raz- bije z naglasom na neiktičnem mestu. Razgiban ritem vzpostavlja tudi z drugimi elementi, kot so naštevanje, moška izglasja verzov in številni miselni prestopi. Večina verzov je desetzložnih, a število naglasov zno- traj vrstice ni enotno. Pesem sestavljajo rimani distihi, razen v dveh pri- merih, kjer zaporednega samoglasniškega ujemanja ni (sedmi in osmi ter enajsti in dvanajsti verz). Konca osmega in dvanajstega verza pove- zuje asonanca, a je zaradi oddaljenosti njen zvočni učinek manjši. Tudi v tej pesmi najdemo aliteracije (»hurl helmets« iz desetega ali »cling close« iz enajstega verza). Kot je na pogovoru o Yeatsovi poeziji v okviru Besedne postaje Knjigarne Filozofske fakultete v Ljubljani leta 2015 izpostavil Uroš Mozetič, sta glede interpretacije zanimiva tretji in četrti verz, saj je nemogoče zagotovo določiti, na koga se nanaša oglušelost in oslepelost; na pesniški subjekt ali na nagovorjeno osebo (Dobnik, Grošelj in Mozetič 37:34–38:12). Mogoči sta obe interpretaciji, kar pokažeta spodnja prevoda. Sprijaznjenost Morda še reče kdo, da ti si kriva – jim vzela pesem, ki bi jih ganila tistega dne, ko si šla od mene in oglušen in oslepljen od strele nisem našel drugega za ta svoj stih ko čelade, kralje, sablje in stvari Urša Strle: Poezija Williama Butlerja Yeatsa v prevodih Nade Grošelj in Vena Tauferja 175 napol pozabljene, a spominjale so nate – zdaj brez naju se vrti kot zdavnaj svet; ko pa je naju grabil jok in smeh, grmele so v prepad krone, sablje in čelade. Bodi tesno ob meni; odkar te ni, me jalove misli so zmrazile do kosti. (Taufer 20) »Sprijaznjenost«, kot je prevod naslovljen pri Tauferju, se, podobno kot izvirnik, začne z jambskim ritmom, a se ta po prvih dveh verzih povsem sprosti. V pesmi prevladujejo asonance. Dvema zaporednima ženskima asonancama – pri drugi se naglašeni soglasnik sicer razlikuje v kvaliteti (»mene« – »strele«) – sledi zaporedna moška, nato pa pride do spremembe v shemi: ženska asonanca v sedmem in desetem verzu oklepa moško v osmem in devetem, pri kateri se poleg samoglasnika ujemata tudi začetna soglasnika (»svet« – »smeh«). Zadnji distih zaklju- čuje moška rima, beseda »sablje« iz sredine šeste vrstice pa odmeva zno- traj sedme v besedi »pozabljene«. Ohranjeni so številni enjambementi. V Tauferjevem prevodu je pesniški subjekt oziroma pesnik tisti, ki je bil »oglušen in oslepljen od strele« tisti dan, ko ga je nagovorjena zapustila. Sprava Morda so godrnjali, da si vzela jim poezijo, ki bi jih razgrela, na dan, ko gluha in od bliskov slepa si šla in nisem našel več ničesar, kar bi opeval; našel sem le kralje, čelade, meče, svet napol pozabljen, ki bil je kot spomini nate – glej, stopíva ven, saj svet živi kot prej; ko naju zagrabi krč, zdaj smeh, zdaj jok, zadegajva vse krone, meče v kot. – Okleni se me, ljuba; kar si šla, mrazé me puste misli do srca. (Grošelj, Zbrana poezija 1 135) Nada Grošelj pesem naslovi »Sprava« in za prevod uporabi deset- ali enajstzložne jambske verze z rahlim odstopanjem v devetem verzu, kjer se pojavijo ikti na neiktičnih mestih. Vzorec samoglasniških ujemanj ostane enak kot v izvirniku, torej gre za rimane oziroma asonirane dis- tihe: začetni ženski rimi sledita dve ženski asonanci, nato pa moška rima, moška asonanca in znova moška rima. Poseben zvočni učinek ustvarijo ponavljanja sičnikov in šumnikov v četrti vrstici. Tako kot izvirnik je tudi prevodna pesem prepredena z miselnimi prestopi. V PKn, letnik 45, št. 1, Ljubljana, maj 2022 176 tem prevodu je gluha in slepa oseba, ki jo pesem nagovarja, in ne pesni- ški subjekt. Oba prevajalca se v prevodu te pesmi držita sheme samoglasniških stikov, z manjšo spremembo pri Tauferju, in na več mestih vključita enjambemente. Pri ritmu so razvidne podobne razlike kot do zdaj – Nada Grošelj prevaja v bolj urejenem ritmu od izvirnega, medtem ko se Veno Taufer odmakne od izvirnika, in sicer tako v ritmičnem utripu kot v številu zlogov. Glavni razlog za analizo te pesmi in prevodov pa niso omenjene značilnosti, temveč dve veliki razliki v pomenu. Prva je že v samem naslovu – »Reconciliation« Nada Grošelj prevede s sloven- sko ustreznico »Sprava«, ki je v našem družbenem prostoru zaznamo- vana z določeno politično konotacijo, Taufer pa se s »Sprijaznjenostjo« oddalji od izvirnega pomena. O tem se je Uroš Mozetič na Besedni postaji pogovarjal s prevajalko in poudaril, da je »sprava [...] dejan- sko dejanje dveh. Sprijaznjenost pa je dejanje enega. Pesnik se spri- jazni, recimo s tem, kar mu je [ljubljena] naredila« (Dobnik, Grošelj in Mozetič 38:06–38:21). Izpostavil je možnost, da je z dejanjem iz naslova povezana tudi druga velika pomenska razlika v prevodih, ki izhaja iz tretjega in četrtega verza v izvirniku: »When the ears being deafened, the sight of the eyes blind / With lightning, you went from me.« Postavi se vprašanje, čigava ušesa so bila oglušena in čigave oči oslepljene. Prevajalec meni, da gre za lirski subjekt, ki se torej, če upošte- vamo naslov, v pesmi spri jazni z nastalo situacijo, pri prevajalki pa se ta del nanaša na nagovorjeno osebo, s katero sta z lirskim subjektom dose- gla medsebojno pomiritev (Dobnik, Grošelj in Mozetič 37:50–38:21). Glede na to, da sta deležniška polstavka v pesmi z vejicami ločena od ostalega besedila, sta možni obe interpretaciji; zanimivo pa je, da ta del v nobenem od prevodov ni na podoben način, bodisi z vejicami bodisi s pomišljaji, ločen od okoliškega teksta. »On a Political Prisoner« On a Political Prisoner She that but little patience knew, From childhood on, had now so much A grey gull lost its fear and flew Down to her cell and there alit, And there endured her fingers’ touch And from her fingers ate its bit. […] (Yeats 155) Urša Strle: Poezija Williama Butlerja Yeatsa v prevodih Nade Grošelj in Vena Tauferja 177 Politična jetnica, o kateri govori ta pesem, je grofica Markievicz, Yeatsova prijateljica in aktivistka za neodvisnost Irske, ki so jo obsodili in zaprli zaradi sodelovanja v velikonočni vstaji leta 1916. Pesem s štirimi šestvr- stičnicami je pisana v jambskem osmercu, ki ga nekajkrat razgibajo dodatni naglasi na neiktičnih mestih. Ker gre v večini primerov za nagla- šeno enozložnico, tak dodaten naglas ne predstavlja kršitve metrične sheme. Vsaka kitica je rimana po shemi abacbc, a z manjšima izjemama: v drugi kitici beseda na koncu četrtega verza nima soglas niškega stika z ostalimi, šesti verz pa je asoniran z drugim in petim – ista asonanca se prenese v naslednjo kitico in s prejšnjimi povezuje še prvi in tretji verz tretje kitice –, v četrti kitici pa se naglašeni samoglasnik na koncu šeste vrstice ujema le z nenaglašenim na koncu četrte. Ostale verze povezuje končna moška rima v omenjenem zaporedju, s tem da se v drugi kitici beseda »mind« s konca druge vrstice rima z besedo »blind«, ki se ponovi tako na koncu kot na začetku pete vrstice, prvič kot pridevnik, drugič kot samostalnik (»the blind«). Zadnja dva verza prve kitice (»and«) in drugi ter tretji verz zadnje (»upon«) povezuje anafora, posamezne besede ali besedne zveze pa se ponavljajo še v prvi kitici (»her fingers'« – »her fingers«) in na koncu tretje ter začetku četrte kitice (»sea-borne«). Prav v osemnajstem in devetnajstem verzu se kopiči soglasnik b, podobno v osmem in devetem, v tretjem verzu se v besedah »grey gull« in »fear and flew« pojavita dva soglasniška stika, aliteracijo pa najdemo še v dvain- dvajsetem in triindvajsetem verzu (»cloudy canopy«; »storm-beaten bre- ast«). Tudi v tej pesmi naletimo na nejasnost pri določanju osebe, na katero se neko dejanje nanaša; v enajstem in dvanajstem verzu je težko z gotovostjo trditi, kdo pije iz jarka: naslovna oseba ali slepi, ki jih vodi. O politični jetnici Ta, ki ni v otroštvu vedela, kaj je potrpežljivost, je mirú tako polna, da v ječo na tla galeb ji sede in pusti, da boža mu peresa in brez strahu ji iz rok drobtine zoba. Ko boža samotno perut, jo ta dotik spominja let, preden je postal njen um grenko, abstraktno sovraštvo, in ona slepih slepa vodnica, teh, ki v jarku lokajo blato? PKn, letnik 45, št. 1, Ljubljana, maj 2022 178 Ko sem jo nekoč pod Ben Bulbenom na lov odjezditi gledal, sta se samotna divja mladost in lepota dežele ubrali, da se je zdela čista in lepa kot morska ptica na skali: ptica zibajoč se nad valom od hipa, ko zletela prvič je iz gnezda na mogočno skalo, da se po oblačnih straneh razgleda, medtem ko ji v nevihtnih prsih bučijo morska brezna. (Taufer 43) Ritmično se prvi prevod ne ujema z izvirnikom. V nasprotju z Yeatsovim jambskim osmercem je ritem Tauferjevih verzov prost, dolgi pa so od sedem do enajst zlogov. Shema končnih samoglasniških ujemanj ostane nespremenjena. Uporablja pretežno asonanco, tako moško kot žensko, rimana sta samo dva verza (»ubrali« – »skali«). V drugi kitici se v vseh asoniranih verzih ujema tudi zadnji nenaglašeni samoglasnik pred naglašenim vokalom, v tretji pa dve končni besedi nimata ujema- nja (»Bulbenom« – »mladost«). Podobno je v prvi in tretji vrstici, kjer se ujemata naglašeni in nenaglašeni vokal (»vedela« – »tla«). Asonirani sta tudi besedi na začetku devetnajstega in dvajsetega verza (»ptica« – »hipa«). Anafori iz prve in zadnje kitice nista ohranjeni, tudi sicer je ponavljanj nekoliko manj kot v izvirniku. Ponovita se besedi »boža« v sredini prve in začetku druge kitice, ki se pri Yeatsu pojavita v obli- kah »touch« in »touching«, ter »ptica« sredi osemnajstega in na začetku devetnajstega verza. V drugi kitici se zaporedoma ponovita samostal- nik in pridevnik z istim korenom, »slepih slepa«, ki tvorita aliteracijo. Soglasniški stik najdemo tudi v petnajstem verzu (soglasnik s). »Cloudy canopy« iz četrte kitice Taufer prevaja kot »oblačn[e] stran[i]«, s čimer izgubi aliteracijo, pomen pa zgolj povzame. O politični jetnici Nestrpna vse od mladih dni zdaj takšno potrpljenje ima, da je priletel k celici galeb, ker je izgubil strah: dovolil prstom je dotik in vzel iz prstov svoj grižljaj. Urša Strle: Poezija Williama Butlerja Yeatsa v prevodih Nade Grošelj in Vena Tauferja 179 Ji samotarjeva perut prikliče čas, ko ni bil zgolj abstrakten in grenak njen um, ko misli ni še vladal gnev: ko ni vodila slepcev v boj in pila iz jarka, kjer leže? Ko jezdila je v davnih dneh na lov ob vznožju Bulbena čez svet domačih polj, razvnet od njene mlade samosti, se zame je izčistila kot ptica morja in čeri, ki val jo sprejme ali zrak, ko ojunači se za skok iz gnezda na visok balvan, strmeč v oblačni baldahin, pod njo pa, vihre vajeno, kričijo zevi morskih špilj. (Grošelj, Zbrana poezija 2 81) Tudi v tem prevodu prevajalka popolnoma ujame ritmično shemo izvirnika in prevaja v jambskem osmercu. Z izjemo prve kitice je zaporedje končnih ujemanj samoglasnikov takšno kot pri Yeatsu. Uporabljene so moške asonance, nekaj je tudi ujemanj v nenaglašenih končnih samoglasnikih (»Bulbena« – »izčistila«) oziroma v kombina- ciji naglašen – nenaglašen vokal (»dni« – »celici«). V zadnji kitici se rimata besedi »skok« na koncu druge vrstice in »visok« kot predzadnja beseda naslednje. Anafora povezuje četrti in peti verz druge kitice, isti veznik (»ko«) pa se ponovi še na začetku tretje kitice. Poleg anafore je ohranjeno le eno ponavljanje, gre za besedi »prstom« – »prstov« v zadnjih dveh verzih prve kitice. V četrtem in petem verzu zadnje kitice najdemo ujemanje soglasnikov (b v besedni zvezi »oblačni baldahin« in v v besedah »vihre vajeno«). Zavoljo ohranjanja metrične sheme je v pesmi v primerjavi z izvirnikom nekaj besed izpuščenih in posledično je pomen rahlo prilagojen; tako je denimo manj ponavljanj besed in bese- dnih zvez, na primer v drugi kitici, kjer je omenjena le slepota tistih, ki jih je omenjena jetnica vodila, ne pa tudi njena lastna; v zadnji kitici pa sta predrugačena zadnja dva verza, v katerih »zevi morskih špilj« kričijo pod ptico, s katero lirski subjekt primerja opevano osebo, in ne v njenih prsih kot v izvirniku. Naslov obeh prevodov je »O politični jetnici«. Prevod Nade Grošelj je ritmično točen in ohrani izvirno verzno obliko, medtem ko Veno PKn, letnik 45, št. 1, Ljubljana, maj 2022 180 Taufer prevaja v prostem ritmu. Oba sledita Yeatsovi shemi končnih zvočnih ujemanj, namesto rime pa v večini primerov uporabita asonanco. V obeh prevodih je izpuščenih nekaj ponavljanj, bodisi anafor bodisi posa- meznih besed ali besednih zvez znotraj verzov. Taufer večinoma prevaja bolj dobesedno in vključuje večino informacij iz izvirnika, medtem ko Nada Grošelj sicer ohrani pomen, a besede prilagaja metru; da ostane znotraj jambskega osmerca, je primorana nekaj informacij izključiti oziroma prilagoditi. Zopet pride do razlike v interpretaciji na podlagi te značilnosti angleškega jezika, da ne izraža osebe in števila s pregibanjem – z izjemo končnice -(e)s, ki v glagolih označuje tretjo osebo ednine. Tako je enajsti in dvanajsti verz (»Blind and leader of the blind / Drinking the foul ditch where they lie?«) mogoče razumeti na dva načina, kot je razvidno tudi iz prevodov: pri Venu Tauferju »v jarku lokajo blato« slepi sledilci, ki jih vodi slepa vodnica, pri Nadi Grošelj pa je vodnica slepih tista, ki je »pila iz jarka, kjer leže«. Zanimiva je tudi razlika pri prevajanju besedne zveze »youth's lonely wildness« iz šestnajstega verza, katere jedro je beseda »wildness«, divjost, »youth's« in »lonely« pa sta prilastka. Oba prevajalca besedno zvezo rahlo obrneta oziroma na mesto jedra postavita drugo besedo. Pri prevajalcu najdemo prevod »samotna divja mladost«, prevajalka pa divjost, ki je v izvirniku jedro te besedne zveze, izloči in se odloči za »njene mlade samosti« (v rodilniku). Ena izmed besed je pri Nadi Grošelj izpuščena zato, da verz ne prekorači osmih zlogov, je pa nenavadno, da je izločeno ravno jedro besedne zveze, ki bi pesmi ustre- zalo tako ritmično kot zvočno, saj ima beseda »divjosti« naglas na istem zlogu kot beseda »samosti«, sovpadata pa tudi nenaglašena samoglasnika. »The Gyres« The Gyres The gyres! the gyres! Old Rocky Face, look forth; Things thought too long can be no longer thought, For beauty dies of beauty, worth of worth, And ancient lineaments are blotted out. Irrational streams of blood are staining earth; Empedocles has thrown all things about; Hector is dead and there’s a light in Troy; We that look on but laugh in tragic joy. […] (Yeats 249) Kitična oblika pesmi »The Gyres« je ottava rima. Kot pritiče obliki, je pisana v jambskem pentametru, vendar z nekaj kršitvami metrične sheme. Zaporedje rim, ki je v stanci abababcc, ni popolnoma izpol- Urša Strle: Poezija Williama Butlerja Yeatsa v prevodih Nade Grošelj in Vena Tauferja 181 njeno. V prvi kitici se konec prvega verza (»forth«) s tretjim in petim, ki sta rimana (»worth« – »earth«), ujema le v končnem soglasniku – enako velja za drugi, četrti in šesti verz (»thought« – »out« – »about«). V drugi kitici prve tri lihe verze povezuje moška rima, če se samoglasnik v prvih dveh končnih besedah bere kot kratki a in ne kot o (/tɑp/ – /drɑp/ – /'meɪkʌp/), a še v tem primeru gre v peti vrstici za nečisto rimo, ker je ujemajoči se samoglasnik nenaglašen. Če pa se držimo standardne bri- tanske izgovorjave, sta prvi in tretji verz rimana z moško rimo (/tɒp – / drɒp/), v petem pa se ujema le končni konsonant. V tretji osemvrstič- nici se v prvih treh lihih verzih in v distihu ujemajo zgolj končni sogla- sniki. V četrti in šesti vrstici se pojavi nečista rima, saj besedi v ujema- jočem zlogu ne delita naglasa (»sepulchre« – »disinter«), drugi verz pa se z njima bodisi ne ujema (/dɪə/) bodisi deli zaključni konsonant (/dɪr/), odvisno od izgovorjave. Shema končnih ujemanj v pesmi torej ostane abababcc, kot v stanci, ne gre pa nujno za rime: v več primerih najdemo zgolj ujemanje končnih soglasnikov oziroma nekakšno končno konso- nanco (Baldick 49). Glavni motiv in tematika pesmi sta nakazana že v naslovu ter z geminacijo na začetku prve vrstice: »The gyres! the gyres!« V pesmi se kaže Yeatsova teorija o vibah, o večnem kroženju in menja- vanju diametralno nasprotnih civilizacij. Ta podoba povezuje začetek in konec pesmi, saj se na koncu ponovi (»On that unfashionable gyre again«). Tudi podoba »Old Rocky Face«, ali vsaj njen glas, je prisotna v vseh treh kiticah in vztraja navkljub delovanju vib. Pesem je prepre- dena s ponavljanji – v prvi kitici se poleg geminacije v prvem verzu ponavljajo še besede v drugem (»thought«, »long(er)«) in tretjem verzu (»beauty dies of beauty, worth of worth«), v tretji kitici pa se podvojita besedi »coarse« in »dark«. Poudarjeno je vprašanje »What matter«, ki se trikrat pojavi na začetku verzov v drugi kitici in enkrat v tretji. Vsa ta ponavljanja pesmi dodajajo posebno ritmičnost. Rabljene so tudi aliteracije (»Things thought«, »numb nightmare« ali »cavern comes«) in anafora v petem ter šestem verzu zadnje kitice. Vibe Vibe! vibe! Stari Skalni Obraz, vesêli se; predolgo premišljevano več misliti ni moč, ker lepota od lepote, vrednota od vrednote umre, prek črt davnih obrazov vse je sčrtano. Brezumni potoki krvi po zemlji se vale; Empedokles vse zmetal je okrog; Hektor je mrtev in Troja vsa v lučeh; nas, gledalce, tragično veselje sili v smeh. PKn, letnik 45, št. 1, Ljubljana, maj 2022 182 Kaj zato, če na vrhu jaše môra in nežno telo mažeta blato in kri? Kaj zato? Ne vzdihuj in ne jokaj, večji, plemenitejši čas je minil; za obarvanimi liki in škatlami ličil v davnih grobovih sem vzdihoval, a ne znova; kaj zato? Iz votline pride glas – »Vesêli se« je vse, kar reči zna. Običaj in delo surovita, duša je vse bolj surova, kaj zato? Ljubimci Skalnega Obličja, ljubitelji konj in žensk, bodo iz groba spod črepinj marmornega spomenika, iz teme, ki dihur ni in ne sova, ali kakega plodnega temnega niča izgrebli delavca, plemiča, svetnika in bo šlo v tej staromodni vibi vse spet okrog. (Taufer 112) Taufer pesmi ne prevede v enaki kitični obliki, temveč sprosti ritem verza. Od značilnosti stance do neke mere ohrani le shemo končnih ujemanj. V prvi in zadnji osemvrstičnici je zaporedje ujemanj enako tistemu v ottavi rimi, v drugi pa so verzi asonirani po sosledju abab- bacc. V prvi kitici najdemo dve moški rimi – v enem primeru se razli- kuje širina vokala (»se« – »umre« – »vale«) – in moško asonanco, kjer se v enem verzu ujema zgolj nenaglašeni samoglasnik (»moč« – »sčr- tano« – »okrog«). Druga kitica vsebuje dve moški in žensko asonanco, ki povezuje besede z različno kvaliteto samoglasnika o (»mora« – »jokaj« – »znova«). V zadnji kitici sta prvi in peti verz rimana, s tretjim pa sta asonirana; sode verze povezuje ženska asonanca, distih pa moška, a se konec sedmega in osmega verza poleg naglašenega vokala ujema tudi predhodni nenaglašeni (»bo šlo« – »okrog«). V drugi vrstici druge kitice prihaja do ponavljanj soglasnikov ž in t (»nežno telo mažeta blato«). Prevod je precej dosleden pri ohranjanju stavčnih figur in vsebine, tudi z rabo enakih sintaktičnih enot. Do razlike pride v tretji kitici, kjer so »ljubimci Skalnega Obličja« poimenovani s samostalnikom in ne s kazalnim zaimkom kot pri Yeatsu: »Those that Rocky Face holds dear.« Do pomenskega odstopanja pride na koncu prvega verza, kjer Taufer »Look forth« prevede z besedno zvezo »vesêli se«, ki se ponovi v zadnji vrstici druge kitice (pri Yeatsu »'Rejoice'«). S tem ustvari ponovitev, ki je v izvirniku ni; podobno je z besedama »črt« in »sčrtano« v četrti vrstici, ki delita koren besede. Sicer ponovitve ohranja: geminacija na samem začetku (»Vibe! vibe!«), podvajanje besed v drugem in tretjem verzu prve ter prvem verzu zadnje kitice, spraševanje »kaj zato?« na začetku treh Urša Strle: Poezija Williama Butlerja Yeatsa v prevodih Nade Grošelj in Vena Tauferja 183 verzov druge in enega verza tretje kitice. »Rocky Face«, ki se v izvir- niku ponovi v prvi in tretji kitici, je v prevodu prvič poimenovan Skalni Obraz, drugič pa Skalno Obličje. Taufer ohrani zapis z veliko začetnico. Vibi Ti vibi! Skalno lice, v daljo zri; ne moreš mleti več, kar dolgo melješ: vse lépo, častno vase izzveni, zgubijo se častitljive poteze. Prst skruni nam brezumen val krvi, Empedokles je svet krepko pretresel; je Hektor mrtev, v Troji luč gori, smejiš se v tragični veselosti. Kaj potlej, če te tre otrpla mora, če kri in sluz ti skrunita telo? Kaj potlej? Ne predaj se vzdihom, solzam, ker žlahtnejše obdobje je prešlo; svojčas po barvah, slikarijah groba sem vzdihoval, odslej pa več ne bom; kaj potlej? Iz votline glas privre, ki zna le par besed: »Vesêli se!« Vse bolj nam suroví dejanje, nrav. Kaj potlej? Kogar ljubi skalno lice, ljubitelj konj in žensk, si iz marmorja podrte grobnice in iz črnine med sovo in dihurjem, iz vsegà, kar se temni v razkošen nič, poišče garača, žlahtniča, svetnika; spet zasuče se v prezrti vibi svet. (Grošelj, Zbrana poezija 3 79) Prevod Nade Grošelj obdrži obliko stance: pisan je v deset- do dvanaj- stzložnih jambskih verzih, shema končnih samoglasniških ujemanj je abababcc. V prvi kitici se izmenjujeta moška rima in ženska asonanca, v distihu se ujemajo nenaglašeni vokali (»gori« – »veselosti«), ki hkrati tvorijo moško oziroma nečisto rimo s predhodnimi lihimi verzi (»zri« – »izzveni« – »krvi«). V drugi kitici so lihi verzi asonirani z žensko aso- nanco, sode vrstice pa povezuje moška asonanca. V vseh šestih vrsticah je naglašeni samoglasnik o (široki ali ozki). Distih je riman z moško rimo. Tudi v tretji kitici je v zadnjih dveh verzih rabljena moška rima, v prvih šestih pa izmenjaje moška ter ženska asonanca, s tem da v tretjem verzu ne sovpada naglas (»nrav« – »marmorja« – »vsegà«). V šesti vrstici PKn, letnik 45, št. 1, Ljubljana, maj 2022 184 se ponav lja samoglasnik e in tvori notranjo asonanco. Soglasniške stike najdemo v prvi vrstici druge osemvrstičnice (soglasnik t) ter v zadnjih treh verzih zadnje kitice, kjer se kopičijo šumniki in sičniki. Geminacije v vzkliku na začetku pesmi ni. Ponovi se glagol »mleti« in »melješ« v drugi vrstici; tako kot v izvirniku je ohranjeno tudi vprašanje »Kaj potlej« na začetku štirih verzov. Tudi »Rocky Face« se kot »skalno lice« pojavi tako v prvi kot v tretji kitici, a je pisan z malo začetnico. Drugih iteracij ni. V besedišču prevoda je v primerjavi z izvirnikom prišlo do nekaj sprememb. Manjša pomenska odstopanja so v primerih besedne zveze »Old Rocky Face«, ki v prvi kitici izgubi pridevnik in postane zgolj »skalno lice«; v besedi »lovers« v zadnji kitici, kjer je samostalnik v množini preveden v ednini (»ljubitelj«); ter pridevniku »unfashionable«, ki je v zadnji vrstici preveden kot »prezrta«. Večja razlika pa je v zadnjem verzu prve kitice: »We that look on but laugh in tragic joy«. Pri Yeatsu so vršilci dejanja »we that look on«, opazovalci, izraženi v prvi osebi množine, ki se ob opazovanju situacije smejijo v tragičnem veselju. Pri prevajalki je v verzu »smejiš se v tragični veselosti« del pomena zabrisan, izpade informacija o opazovanju, spremenita pa se tudi oseba in število iz prve osebe množine v drugo ednine. Prav tako so podobe iz petega in šestega verza druge kitice prilagojene oziroma vsebinsko povzete v krajši obliki. Do večine teh sprememb je verjetno prišlo zaradi uresničevanja striktne metrične sheme, a ta razlog ne pojasni povsem spremembe v osmem verzu. Prevoda se rahlo razlikujeta že v naslovu. Veno Taufer se odloči za »Vibe« v množini, Nada Grošelj pa za »Vibi« v dvojini. Glede na to, da se naslov nanaša na Yeatsovo teorijo, po kateri sta dve vibi vpeti druga v drugo in se večno vrtita, je prevajalkin naslov bolj natančen. Taufer ottavo rimo prevaja v prostem verzu, delno obdrži le shemo konč- nih zvočnih ujemanj. Neupoštevanje ritmične sheme je, kot poprej, mogoče pojasniti s tem, da skuša vsebinsko ohraniti vse podobe, polno- pomenske besede in stavčne figure. Ritmično Yeatsu ne sledi, skuša pa zajeti vso vsebino pesmi. Hkrati uvede ponavljanje, ki ga v izvirniku ni, in spremeni vsebino, ko besedi »look forth« prilagodi v »vesêli se«. Prevod Nade Grošelj je oblikovno zvest izvirni pesmi in ji hkrati ostane tudi pomensko blizu, vendar ohranjanje ritmične podobe pesmi terja prilagajanje na vsebinski ravni. Tako v prevod niso vključene dolo- čene besedne figure in podobe ali pa je vsebina povzeta v krajši obliki. Primer verza, v katerem ponavljanje ni ohranjeno, sama vsebina pa je nespremenjena, je tretja vrstica: »For beauty dies of beauty, worth of worth«. Nada Grošelj jo prevede kot »vse lépo, častno vase izzveni«, kar pomensko kljub odsotnosti iteracije povsem ustreza izvirniku. Urša Strle: Poezija Williama Butlerja Yeatsa v prevodih Nade Grošelj in Vena Tauferja 185 Ugotovitve Prevajalca se pri prevajanju odločita za različna pristopa. Taufer je v prevodih ritem sprostil oziroma mu ni sledil dosledno, kar je posebej očitno v pesmih, pisanih v določeni kitični obliki, na primer ottavi rimi (primer »The Gyres«). Ker se ni vezal na metrično shemo, je po drugi strani lahko v prevod vključil večino informacij iz izvirnika, s čimer je morda ohranil del pomena, vezanega na posamezne podobe, ki bi jih sicer moral izključiti. Na račun neupoštevanja Yeatsovih metričnih shem je lahko ohranil stavčne figure, predvsem ponavljanja – anafore, geminacije, epifore in anadiploze –, ki kopičijo število zlogov. Kakor se je po ritmični strani od Yeatsa oddaljil, se mu je s posnemanjem sintak- tičnih enot in stavčnih figur približal. Kljub temu da so Tauferjevi pre- vodi pomensko velikokrat precej zvesti, pa se je predvsem v poznejših pesmih večkrat vendarle odločil za pomensko drugačne prevode posa- meznih besed. Prevodi Nade Grošelj so ritmično zelo natančni – pri uveljavljanju metrične sheme so večkrat celo bolj dosledni kot izvirnik, saj Yeats sčasoma začne uporabljati ohlapnejši ritem – strogo upošteva- nje ritma pa večkrat vpliva na besedišče: v prevodih je pomen veliko- krat povzet in ubeseden tako, da ustreza ritmu. Zaradi metričnih ome- jitev so pogosto izpuščena ponavljanja, tako dobesedne ponovitve na različnih mestih v verzu kot tudi anominacije. Angleščina pozna veliko več polnopomenskih enozložnic kot slovenščina, zaradi česar mora pre- vajalka kakšno informacijo izločiti ali vsebino strniti, kar ji zelo dobro uspe. Kot pove Novak: Prevajalci so torej prisiljeni izgubo semantičnega bogastva, ki nastane zaradi te razlike v številu zlogov, nadomeščati z besednim kontekstom, zrcaljenjem in mrežami pomenov. Problem ni usoden, je pa resen in zahteva od prevajalcev čut za koncentracijo izraza, zven in pomen pesniškega jezika v angleščini in slovenščini. (Novak, Salto 86, 2. knjiga) Tako se prevajalka odpove nekaterim vsebinskim podrobnostim, a se zelo približa Yeatsovemu ritmu. Oba prevoda ohranita zvočnost in vpeljeta številne zvočne učinke ter ujemanja. Sheme ujemanj in druge zvočne značilnosti izvirnika največkrat uspe obdržati obema prevajalcema, veli- kokrat pa rime nadomeščata z asonanco – tako sta lahko pomensko toč- nejša, kot če bi želela vedno uporabiti rimo. Tudi glavne podobe in sim- bole, ki se pri Yeatsu pogosto ponavljajo, uspe ohraniti obema. Nekajkrat pride do odstopanj med prevodoma že v naslovih, kot na primer v pesmi »To his Heart, bidding it have no Fear«, kjer Veno Taufer za lirski subjekt v naslovu določi pesnika (»Pesnik prosi svoje PKn, letnik 45, št. 1, Ljubljana, maj 2022 186 srce, naj se ne boji«), Nada Grošelj pa ohrani zaimek (»Svojemu srcu v spodbudo, naj se ne boji«). Spet druge razlike so povsem seman- tične, kot pri naslovu »Reconciliation«, ki ga prevajalec prevede kot »Sprijaznjenost«, prevajalka pa kot »Sprava«, in drugod. V primerih, kjer je iz izvirnika težko ali nemogoče z gotovostjo določiti osebo, na katero se glagolske oblike nanašajo, sta prevajalca večkrat prišla do različnih rešitev. Ta težava se pojavi v obravnavanih pesmih »The Sorrow of Love« in »On a Political Prisoner«. Oba prevajalca sledita principu dinamične ekvivalence, saj pri nobe- nem ne gre zgolj za prenašanje leksikalnih enot v ciljni jezik, brez inter- pretacije in upoštevanja postopkov, značilnih za slovenščino. Težje pa jima je pripisati strategijo po Lefeveru – vsaj če bi bilo treba izbrati eno samo. Prevodi Nade Grošelj so tako metrično kot zvočno blizu izvirniku, čemur ustrezata strategiji metričnega prevoda z rimo in zvoč- nega prevoda. Veno Taufer pa ohranja vsebino in zvočne elemente, kar ustreza strategijam zvočnega in rimanega prevoda, brez doslednega upoštevanja ritma. Nada Grošelj je v okviru dogodka Besedne postaje Knjigarne Filozofske fakultete povedala, da sta se z Venom Tauferjem pogovarjala o njunih prevodih Yeatsa in ugotovila, da je »[...] zanimivo, kako imava midva popolnoma drugačen pristop. Jaz zelo grem na metričnost, on se pa trudi z besedami, z izborom besed, ne pa toliko z metriko« (Dobnik, Grošelj in Mozetič 23:45–24:27). Zaradi razlik v jeziku je praktično nemogoče v celoti ohraniti tako metrično shemo kot vsebino, kot smo videli v nekaterih primerih prevodov zgoraj. Kot na omenjenem dogodku pove prevajalka, eno izmed rešitev za to težavo lahko ponujajo dvojezične izdaje prevodne poezije, kjer pesem v izvirniku (dvojezič- nemu) bralcu pomaga dopolniti morebitne vrzeli v prevodu (Dobnik, Grošelj in Mozetič 57:57–58:24). LITERATURA Baldick, Chris. The Concise Oxford Dictionary of Literary Terms. Oxford; New York, NY: Oxford University Press, 2004. Caws, Mary Ann. Surprised in Translation. Chicago, IL: University of Chicago Press, 2006. Dobnik, Nadja, Nada Grošelj in Uroš Mozetič. »Besedna postaja Knjigarne Filozofske fakultete v Ljubljani: O poeziji Williama Butlerja Yeatsa«. Youtube, naložil upo- rabnik Filozofska fakulteta UL, 27. 3. 2021. Splet. 31. 1. 2021. . Grošelj, Nada, prev. Zbrana poezija 1: Lirika 1889–1914. Avtor William Butler Yeats. Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije, 2014. Urša Strle: Poezija Williama Butlerja Yeatsa v prevodih Nade Grošelj in Vena Tauferja 187 Grošelj, Nada, prev. Zbrana poezija 2: Lirika 1919–1928. Avtor William Butler Yeats. Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije, 2015. Grošelj, Nada, prev. Zbrana poezija 3: Lirika 1933–1939. Avtor William Butler Yeats. Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije, 2016. Holmes, James. »Forms of Verse Translation and the Translation of Verse Form«. Babel 15.1–4 (1969): 195–201. Jeffares, A. Norman. A New Commentary on the Collected Poems of W. B. Yeats. London; Basingstoke: Macmillan, 1989. Lefevere, André. Translation, Rewriting and the Manipulation of Literary Fame. London: Routledge, 2016. Novak, Boris A. Salto Immortale: Študije o prevajanju poezije. 2 knjigi. Ljubljana: Založba ZRC, 2011. Regardie, Israel. The Golden Dawn: a complete course in practical ceremonial magic, four volumes in one. St. Paul, MI: Llewellyn Publications, 2003. Romanets, Maryna. »'I Cast My Heart into My Rhymes': William Butler Yeats's Poetry in Ukrainian Translation«. The Canadian Journal of Irish Studies 20.2 (1994): 53–62. Ross, David A. Critical Companion to William Butler Yeats: a literary reference to his life and work. New York, NY: Fact On File, 2009. Taufer, Veno, prev.. William Butler Yeats. Avtor William Butler Yeats. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1993. Vázquez Fernández, Silvia. Translation, Minority and National Identity: the translation/ appropriation of W.B. Yeats in Galicia (1920-1935). 2013. University of Exeter, doktorska disertacija. Yeats, William Butler. The Collected Poems of W. B. Yeats. Ware: Wordsworth Editions, 2008. The Poetry of William Butler Yeats in Nada Grošelj’s and Veno Taufer’s Translations Keywords: literary translation / poetry translation / Irish poetry / Yeats, William Butler / Slovenian translations / Taufer, Veno / Grošelj, Nada This article discusses five original poems by W. B. Yeats in comparison with their Slovenian translations by Veno Taufer and Nada Grošelj. Its aim is to determine, through the analysis of rhythm, form and poetic devices, how and to what extent the original elements are preserved in the translations, and what was lost – or gained – in the process. The findings confirm the fact that problems may be caused by the absence of inflections in verbs and adjectives in English, the use of impersonal forms, and a large vocabulary of full-lexi- cal monosyllabic words in English, as their Slovenian counterparts are often PKn, letnik 45, št. 1, Ljubljana, maj 2022 188 much longer. As the different models of translating poetry suggest, there is no single answer to the question of whether the translator should preserve the metric scheme and omit content, or to retain the content and break the met- ric image of the poem. This is also confirmed by the examples of translations by Nada Grošelj and Veno Taufer, which differ in their approach to rhythm and content. Despite these differences, both translators carefully preserve the original sound characteristics, which points to the answer that sound contrib- utes at least as much to the final effect of the poem as content and rhythm. 1.01 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article UDK 821.111.09-1Yeats W.B.:81›255.4=163.6 DOI: https://doi.org/10.3986/pkn.v45.i1.10