Ameriška Domovina V ,'j.,-'. , m————r j '--'i.-v:-,,'i;' ' v> :'-.V1- # ie/%' m— h o iv e AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 72 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, APRIL 13, 1953 LETO LEI — VOL. LIH Pijani avtomobilist je do smrti povozil tri dečke v Clevelandu Policiji je priznal, da je že dva dni popival. CLEVELAND. — V Willoughby Township v bližini Clevelanda je neki motorist v soboto do smrti povozil tri dečke na kolesih. Dečki so ob času usodne nesreče stali okoli nekega poštnega nabiralnika na Bishop Rd, kamor je motclrist pridrvel mednje Ubiti so bili Peter Paul Al-^en, star 12 let, njegov 9-letni bratec Frederick Wm. Allen, in 9-letni Daniel A Jack. Naj starejši deček j e raznašal časopise, ostala dva sta ga Pa spremljala. Voznik avtomobila, ki jih je povozil, je bil 38 let stari Henry Imrey, stanujoč na Summit Drive, Mayfield Hts. Imrey je vozil v severni sme-ni po Bishop Rd. nenadoma pa je °krenil na levo, naravnost preiti nasproti mu vozečemu avtomobilu, katerega je vozil 32-letni Gilbert N. Gower, ki je naglo Zapeljal v jarek, da se je izognil hnreyjevemu avtu, ki ga je še nelo tam ob japku obrsnil. Imrey Pa je takrat šinil naravnost čez cesto in v dečke, ki so stali pet čevljev od pločnika. Dečki sol bili pri priči mrtvi. D° tem dejanju se je njegov avle zaletel v obcestni drog za e-lektrično napeljavo, zatem pa podrl še tri poštne tružice, Preden se je ustavil. — Policiji, bi je izjavila, da je bil pod vpli-^°rn alkohola, je priznal, da je Ze dva dni popival. . . V Jugoslaviji narašča brezposelnost iz dneva v dan Sani vodilni minister je poro-cal, da ima Jugoslavija sedaj 700,000 brezposelnih. NEW YORK. — “The New Jork Times” poroča iz Beogra-a> da jugoslovanski gospodarji strokovnjaši predvidevajo ^echxQ ostrejša brezposelnost v ugosaviji. Pravijo, da bo napredek v tehničnem obdeloivan-v naslednjih letih povzročlil , rezPoselnost kakih milijon dednih sil na kmetih. Kot seda-1*1 e stanje pa ugotavlja: Vodilni minister je v zad-Pjem času poročal, da ima Jugo-f avija 700,000 brezposelnih. — 0rba’, glasilo komunistične Partije, pa napada uprave podje-v b da imajo ‘napačna socialna cPstva’, ki jih ovirajo, da pod--^tja ne morejo delati dobička.” BEG JUG0SL ŠPORTNIKOV V SVOBODO Pet ju go slo v. nogometašev, ki so igrali z avstrijskim moštvom, — noče nazaj v Titovo svobodo. DUNAJ, 10. aprila. — Britanski uradniki so izjavili, da 5 članov jugcislov. “soccer” teama (nogometa), ki so prišli za velikonočne praznike v Avstrijo tekmovat z avstrijskim moštvom, se noče vrniti nazaj v Jugoslavijo in so zaprosili za politično zatočišče v angleški zoni. Teh pet nogometašev je izjavilo, da so jim bili v domovini neprestano za petami vohuni in da so bili tarča zapostavljanja, ker se niso hoteli včlaniti v jugoslovansko komun partijo. Igralci so bili člani “Siska”, — teama Hrvatske državne lige. — Ostalo moštvo tega teama se je vrnila v Jugoslavijo danes zjutraj (10. aprila). Nogometaši, ki so ostali v Avstriji, so povedali časnikarjem v Gradcu, da so ,se že dolgo časa havili z mislijo^ na beg, toda vsak izmed njih posamezno, ne da bi kdo vedel za misli drugega. — Strahu pred izdajo in razkritjem je bilo konec dne 9. aprila, ko so ugotovili, da so jih prijatelji v Jugoslaviji, na katere sc se posamič ■ obrnili, vsi napotili na isti naslov v Gradcu. Istega dne pa so se v mestecu Friedbergu, ki je tudi v britanski zoni, pojavili neki podčastnik madžarske armade in trije drugi Madžari, ki so zbežali iz svoje komunistične domovine in so tudi dobili v angleški zoni politično pribežališče. Izjavili so, da so zbežali, ker so razmere v Madžarski “neznosne”. Nova počastitev tiev. nadškofa Edwards F. Hobana *°Pet trije ujetniki 1,3 otoku Koje ubili DUŠAN, Koreja. — Neki juž-ckorejgki stražnik je pretekli e Gn onemogočil komunističnim ®toikom nameravani pobeg in j/1 tem ubil dva ujetnika, ki sta Uapadla, Poleg teh dveh je 1 ubit na otoku Koj,e še nek ž.yS ujetnik, ki je hotel razoro- stražnika. Končajte vojno na bojišču, pravi gen. James Van Flee! Komuniste lahko premagamo na kateri koli fronti, če smo pogumni in ne kažemo strahu. CHICAGO. — General James A. Van Fleet, bivši povejnik a-meriške osme armade v Koreji, je izjavil, da ni “ničesar novega” v sedanjih komun, mirovnih verturah in da bi se morali Zdr. narodi pobrigati za vojaško zmago v Koreji. “Mi lahko premagamo komuniste v Koreji ali na kateri koli drugi fronti, ne da bi s tem razvneli tretjo svetovno vojno, samo če smo pogumni in brez strahu”, je rekel. “Jaz priporočam, da se konča korejsko vojno z vojaško zmago. Če bomo pol v miru in pol v vojni, ne bomo nikoli ničesar1 dosegli.” Imenovanje je bilo v priznanje njegovih zaslug za katoliško šolstvo. CLEVELAND — Rt. Rev. Edward F. Hoban, clevel. nadškof, je bil v soboto v Atlantic City izvoljen za gen. predsednika Catholic Education Association, na konvenciji te ustanove. -Ta čast mu je bila poklonjena v priznanje njegovih zaslug za razširjenje katoliškega šolstva Z ustanovitvijo nad 50 novih župnij je postal nadškof Hcban i graditelj šol i cerkva. Prejšnji predsednik te asociacije ali zveze je bil Rt. Rev. Jos. E: Ritter, nadškof v St. Louisu. Konvenciji in njenim sejam je prisostvovalo nad 10,000 katoliških vzgojiteljev, — duhovnikov, redovnic, bratov in laji-kov. Nadškof Hoban ni bil osebno navzoč ter ga je zastopal Msgr. Clarence E. Elwell, škofijski su-, , ., , . ,v oerintendent katoliških šol. - bodo Pndobl11 teh'Mcna znfn[a Nadškof Hoban je bil namreč in izurjenosti v svojih strokah. v Boise, Idaho,, pri proslavi 25- Vezbal1 f bodo p(*cbn0 v f letnice škofovanja pndctnega i Pi™ in ustriji, je arštvu, a škofa Edwarda J. Kellya. j1^ k0™’ PolaSanlu kablov, j kemični industriji, poljedelstvu, ladjedelstvu, kmetijskih strojih in v izdelavi preciznega crodja. Maurice Ihorez se je vrnil v Francijo iz Sovjetske zveze Francoski komunisti so bili razočarani, ker se je vrnil pri “zadnjih vratih”. PARIZ. — Dne 10. aprila se je vrrtil v Francijo po 29-mesečnem bivanju v Sovjetski zvezi, Maurice Thorez, načelnik francoske komunistične partije. Thorez je izstopil iz vlaka v San Quentinu, 88 milj severno-vzhodno od Pariza, kjer ga je čakal avtomobil ter odpeljal ne-znanokam. Ta njegov vstop v deželo pri “zadnjih vratih”, je zelo razočaral francoske komuniste, ki so že dolgo nestrpno pričakovali njegovega povratka, da prevzame spet vodstvo naglo kopneče francoske komunistične partije. Thorez je bil v Moskvi v svrho zdravljenja paralitičnega mrt-vouda. Ne vedoč, da je izstopil v San Quentinu, ga je na francoski gl. postaji pričakovalo tisoče komunistov, ki SO' zaman vzklikali: — “Maurice, Maurice!” — ------o------ Mladi delavci se vežbajo v zapadni Evropi BOSTON. — Who Christian Science Monitor” prinaša poročilo svojega dopisnika Daniela Mc Auliffe-a iz Ženeve o jugoslovanskih delavcih, ki jih je sprejela Mednarodna delavska organizacija pod svojo zaščito in jih poslala v razna industrijska središča zapadne Evrcpe, da si PODPIS SPORAZUMA MED Z. NARODI IN KOMUNISTI Sporazum za izmenjavo ujetnikov je bil podpisan v soboto. — To je podpis prvega legalnega sporazuma med komunisti in Združenimi narodi izza pričetka pogajanj za premirje. PANMUNJOM, Koreja. — V Ibolnikov in ranjencev, ki ne mo- soboto so reprezentanti Združenih narodov in komunistov podpisali formalen sporazum za izmenjavo-ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov, nakar so komunisti izrazili željo po takojšnji obnovi splošnih mirovnih pogajanj, da se konča korejsko vojno. Na podlagi tega sporazuma bodo komunisti izročili 600 zavezniških ujetnikov, med njimi 120 Amerikancev, zavezniki pa bodo izročili komunistom 5800 njihovih ranjenih in bolnih vojakov. Izmenjava se ima pričeti v desetih dneh in ima hiti v tridesetih dneh končana. Podadmiral John C. Daniel, gl. reprezentant Zdr. narodov, je povedal komunistom, da bo pripravljen za izmenjavo vojnih ujetnikov v teku 72 ur. Nato je bilo komunistom povedana, da bo v prvi izmenjavi 20 odstotkov Kitajcev in 80 odstotkov Severnokorejcev. — 400 rejo iz postelj bo izročenih komunistom na nosilnicah, in sicer 0;c. 50 na dan. Na vprašanje, ko-Jiko ranjencev in bolnikov bodo> zamenjali oz vrnili oni, so komunisti odgovorili, da še ne vedo in da bodo povedali pozneje. V ponedeljek (danes) je v Freedcim Village (Vasi svobode) vse pripravljeno za sprejem bolnikov in ranjencev. Sporazum izmenjave je bil prvi legalni dokument, podpisan med zastopniki Zdr. narodov in komunistov, odkar so se pričela mirovna pogajanja dne 10. julija 1951. Za Združene države je podpisal podadmiral Daniel, za komuniste pa severnokorejski general Le Sang Cho. Nato so komunisti izrekli željo, da bi se v enem ali dveh dneh vršila nadaljna seja, na kateri bi zavezniki odgovorili komunistom, da so pripravljeni obnoviti splošna pogajanja za premirje. Povratek ameriških rušilcev iz Koreje NEWPORT, R. I. Dne 11. a-nrila se je vrnilo semkaj iz Kareje osem ameriških rušilcev, ki so prispeli preko evropskih voda. Poizvedovalni količek Ameriški vojak je ubil dekle in sebe PARIZ. — Neki ameriški sar-žent zračne sile je ustrelil svojo francosko prijateljico, 19-letno dekle, nato pa še sebi pognal Joey Šray, Jefferson St., Ročki kroglo) v glavo. Vojak se piše Creek, Ohio, bi rad zvedel na-j Donald Rhoads, je bil 24 let star slov svojega brata Adolfa Šray. |in doma iz West Burlingtona. Protiatomski naočniki PITTSBURGH. — Optiki so izdelali protiatomske naočnike, s katerimi zavarujejo oči pred nevtroni in drugimi oblikami a tomskega izžarevanja. Za proti-atcimske naočnike so uporabili steklen, v katerem je kadmij. —• Tako zadevajo nevtroni na svoji poti na oviro, ki jih prav za prav vsesa. Protiatomski naočniki so izum dr. Alexandra Sil-vermauna z univerze v Pittsburghu. Uporabljali jih bodo v podjetjih za proizvodnjo atomske energije, ob atomskih eksplozijah itd. Poroka odkritelja penicillina LONDON — Tukaj se je o-ženil 71 let stari Sir Alexander Fleming, odkritelj penicillina. — Za ženo je vzel Mrs Amalijo Coutscuris, junakinjo grškega odpornega gibanja proti nemškim okupatorjem. Ob prvem koncertu “Korotana’ h^klr]165 dopcddne oblačno in tUfcAbežlil Iran je prišel prodajati olje Japonski TEHERAN, Iran. — Iran je pričel trgovati s svojim oljem z Japonsko. V Abadan je prispel japonski parnik za prevažanje olja Nisshin Maru, ki ga bodo-natovorili z oljem. Japonska vlada je naznanila, da je podpisala z iransko vlado pogodbo za nakup nedoločene količine olja, za katerega bo dala Iranu v zameno tekstilije, stroje, jeklarske izdelke in avtomobilske pnevmatike. Včerajšnji koncert je bil doživetje zase. Ne mislim pisati kritike. Nisem poklican zato. Strokovnjaki naj sedijo o pevski vrednosti nastopa Jaz bi ob tej priliki izrekel pevskemu zboru samo zahvalo ‘koroške zemlje. Znova je iz pesmi vstala pred menoj in videl sem jo kakor sem jo bil zapustil. Blagoslovljen kos zemlje kakor v naročje preložen med Peco in Dobrač. Spet sem slišal marnjanje in žobarenje mojih koroških ljudi, videl vso lepoto, ki je razsejana po tem kosu zemlje, videl ponižno preprostost koroških ljudi in tiha ljubezen, s katero se oklepajo svoje pesmi. Koroška zemlja in koroški slovenski človek se zahval j ujeta zboru. Nisem sicer Korošec, pa sem vendar privezan na to zemljo ki danes v svetu nima branilca in je kakor izgubljen otrok, ki išče nehinavske roke, kateri bi lahko zaupala. Vem in prepričan sem, da je slovenska Ko- Karel Mauser roška soutripala s svojo pesmijo, ki j o j e zlil pred nas novi pevski zbor v Ameriki. Veselo in otožno hkrati je slovensko srce. Vesela in citožna je bila tudi pesem, ki sem jo slišal. Poznam jo, slišal sem jo že, slišal v Podjuni in slišal na Žili. Dečve imajo roče ne roke. Beseda je domača, diši po tistih starih lesovih, kjer se je pred stoletji rinil stari Slovan in je tam pod ledeniki obstrmel nad mogočnostjo skala in prepa-dav. Diši še po orumenelih papirjih, kjer je tihi menih zapisal prve slovenske besede. Stoletja so mimo in ko sem včeraj slišal spet koroško besedo, sem stal sredi koroških lesov, v katerih še odmeva stara pesem, lepa narodna pesem, iz koroške duše rojena. Koroška trpi, slovenska Koroška je na križ pripeta in ni niti človeka, ki bi ji vsaj vode ponudil. Prav zato je bil nastop Korotana zame dragocenost. Ta na- občutena in petja vredna. Moram pa posebej povdariti dekoracijo odra. Tako lepe in okusne še nisem videl. Goršetov kip Pevca ob strani, v sredini slovenski grb obdan s ptiči, okusno urejene zavese, ki so stisnile prostor, vse je bilo preprosto pat umetniško tako okusno, da je oko uživalo. Uho in oko se je spočilo. Prepričan sem, da je vsak odšel s prireditve z globokim spoštovanjem nad slovensko pesmijo, ki je tudi v preprostosti izraz naj tišjih in naj lepših naših sanj. Pevsko društvo Korotan je spodobno in častno začelo svojo kulturno pot. Velik obisk je pio-kazal, da ima društvo veliko prijateljev, ki vsi žele, da bi Korotan krepko hodil svojo pot. Naj bi nosil s ponosom ime stare in slavne zemlje in naj bi bila pe- stop je pokazal, da je koroška sem te zemlje srčika njegovega pesem čudovito pevna, globoka, kulturnega utripanja Novi grobovi Vida Bajc Po dvotedenski bolezni je preminula v Polyclinic bolnišnici Vida Bajc, rojena Malenšek, poprej Zakrajšek, stara 60 let, stanujoča na 1159 E. 168 St. Tukaj zapušča otroke Angelo Newland, Rose Papes, Anne Friedlander, Mary Crosby, Louis Zaks in Ernest Bajc; osem vnukov in več sorodnikov. Rojena je bila v Ljubljani, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 45 let. Bila je članica društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ in podružnice št. 18 SŽZ. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8 :45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458-E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovze-te ob 9:30 in nato na Kalvarija pokopališče. John Hrastar Danes zjutraj ob 9 :30 so se vršili v cerkvi Marije Vnebo-vzete pogrebni obredi za John Hrastarja, ki je umrl v petek zjutraj na svojem domu na 779 E. 154 St. Doma je bil iz vasi Pahe, fara št. Peter pri Novem mestu, odkoder je prišel v Ameriko leta 1897. Zapušča ženo Mary, roj. Bors-se, doma iz Toplic, fara šmarjeta. Dalje zapušča sledeče otroke: John, Mary, Victor, Ameba Gad, Josephine Sutherland, Karl in Dorothy, 12 vnukov in popol-sestro Gertrude Pavsel v Clevelandu. Ko je še delal, je bil uposlen pri Collinwood Shale and Brick Co. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pokopan je bil na Kalvarija pokopališču iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lake Shore Blvd. Louis Marmolja Danes zjutraj je umrl v Lakewood bolnišnici po dolgi bolezni Louis Marmolja B 371 E. 152 St. Podrobnosti jutri. Pogreb oskrbuje Jos. Žele in Sinovi pogrebni zavod na 458 E. 152 St. Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. i Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Trideseti dan— V torek 14. aprila bo ob 7:15 v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Salomon na 30. dan njene smrti. Koncert “Adrije”— Včerajšnji koncert pevskega zbora Adrija, ki se je vršil v Slovenskem domu na Re-cher Ave. v Euclidu, je prav lepo uspel. Ljudje, ki jih je bila polna dvorana, so imeli od koncerta velik užitek. Oceno tega lepega koncerta bomo objavili v četrtek. Okrevajoča pri hčeri— Mrs. Frances Yerich je sedaj pri hčeri na 695 E. 157 St., kjer se krepi od bolezni. Prijatelji so vabljeni, da jo obiščejo. K molitvi— Podružnica št. 18 SŽZ vabi članice, da pridejo drevi ob osmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pokojno sestro Vido Bajc. Na obisku— Mr. .n Mrs. F. Kress ter Mr. in Mrs. Mary Court iz Chicago, 111. so prišli z družinami na obisk k svoji materi oziroma tašči Frances Sterle na 1323 Russell Rd. Predavanje V sredo zvečer ob 8. uri bo v Newton D. Baker Health Center zanimivo predavanje pod naslovom “Baby Sitting — A Divided Responsibility.” Obisk je posebno priporočljiv staršem malih otrok. Vstop prost.” Dve francoski tovarni za atomsko energijo Pariz. V Franciji pripravlja-jo načrte za zgraditev dveh tovarn, v katerih bodo pridobivali iz plutonij a atomsko) energijo za potrebe industrije. Hkrati je francoska komisija za atomske energijo sporočila, da je uporaba te energije v industriji del njenega petletnega načrta o razvoju. Prvi dve tovarni, ki bosta kot surovino uporabjali plutonij bodo zgradili ob nekem pritoki: Rhone, blizu starega rimskega mesta Mimesa v Južni Franciji NAJNOVEJŠE VESTI MUNSAN, Koreja. — Komanda čet Zdr. narodov zdaj skrbno proučuje komunistični predlog za obnovo splošnih pogajanj za premirje v korejski vojni. CLEVELAND. — Petra Fallet-ta, 60 let starega moža, ki je pretekli teden v jezi in prepiru ustrelil svojo ženo in obstrelil eno izmed svojih 16- letnih hčerk-dvojčič, so detektivi pod vodstvom detektivskega sarženta William J. Tofanta (Slovenca), prijeli nedeljo zvečer v hiši na naslovu 3625 E. 144 St. CLEVELAND. — Gostovanje Metropolitanske opere bo ot-vorjeno danes zvečer z Giuseppe Verdijevim “Rigolet-tom.” Svoje gostovanje zaključi družba v soboto z Mozartovo opero “Don Giovanni.” Predstave bodo v mestni dvorani (Public Hall). WASHINGTON. — Obrambni department je izjavil, da je možno, da je bilo nekaj ameriških vojakov, ki se imajo vrniti iz komunističnega ujetništva, spreojjrnjenih h komunizmu. Ameriška Domovina oisrsaan. 6117 St. Clair Ave. IIEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 72 Mon., April 13, 1953 predpust.” Vendar letos] Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) <Š> $ LaSalle, 111. — Prav kar sem se vrnil iz vasovanja pri mojem sosedu Jožetu. Veliki ponede- “Tovarišem” in sopotnikom Prenekateri napredni Slovenci v Ameriki so spoznali, da je komuinzem, -pa naj bo že sovjetski ali Titov, zgrešen. Je pa še nekaj takih, ki se trudijo dokazati, da komunizem le ni tako slab, kot velika večina na demokratičnem Zahodu b njem sodi. V svobodni deželi smo, kjer vsakdo lahko misli, kar se mu zljubi. Tudi ti ljudje imajo pravico, da povedo svoje mnenje. Pri treznem in pametnem razgovoru mora priti resnica končno le na dan. Če človek prebira pisanje teh ljudi v naših “naprednih” časopisih, pa mora pri tem ugotoviti, da njim ne gre za resnico. Mirno in vstrajno ponavljajo svoje trditve neoziraje se na to ali so resnične ali ne. Menda se dopisniki teh listov drže načela: Laži vstrajno, nekaj bo že ostalo! Da bi prišla na dan vsa resnica o zločinih in grozodejstvih, ki so se vršila v Jugoslaviji v času zasedbe in državljanske vojne, smo mi že precej zdavnaj predlagali, da naj bi se oni, ki jim je za resnico, obrnili na senatni odbor, ki je preiskoval zločin množičnega umora v Katinu na Poljskem, naj posveti tudi v zločine, ki so se vršili v naši stari domovini v vojnih in povojnih letih. Znano je namreč, da je bilo samo v Sloveniji med vojno in takoj po njej pomorjenih na desettisoče nedolžnih ljudi. Iz Sajetove knjige “Belogardizem,” iz Kocbekove “Tovarišije” in velikega števila izjav prič, je, mogoče vsak čas dokazati, da so državljansko vojno v Jugoslaviji začeli komunisti, da so bili oni tisti, ki so začeli pobijati svoje nasprotnike, čeprav na njih niso mogli najti nobene osebne krivde, kot je zapisal v “Tovarišiji” glavni sodelavec Kidriča in Kardelja Edi Kocbek. Kdor ;e to klanje začel, ta nosi zanj tudi vso odgovornost. In odgovornost Tita, Kardelja, Kidriča in drugih jugoslovanskih komunistov res ni majhna, saj so krivi smrti okoli enega in pol milijona svojih bratov po krvi. Ker so komunisti začeli državljansko vojno v času, ko je stal v deželi sovražnik, moremo in moramo to njihovo početje smatrati za najgršo izdajo nad domovino in narodom. Danes v Jugoslaviji niti komunisti sami ne taje več, da je bil glavni cilj njih “osvobodilne borbe” socialna revolucija in uvedba komunizma. Ponovno so zaprli in sodili ljudi, katerim so pred sodišči očitali, da se bore proti pridobitvam pogodil kaj “osvobodilne borbe.” Pri tem jim niso očitali, da se vežejo z Italijani ali Nemci, — proti tem naj bi bil ja “osvobodilni boj” naperjen, — ampak da so nasprotniki komunizma. Iz tega sledi, da je bil cilj “osvobodilne borbe” uvedba komunizma ne pa izgon tujca iz dežele. Temu ne more noben pa-roeten človek oporekati. Pa vendar jih je med “naprednjaki” še vedno nekaj — hvala Bogu ne veliko — ki to resnico vstrajno zanikavajo. Tem za resnico ni bilo in jim ni danes. Če bi bili tako prepričani o svojem stališču, kot ga vneto zagovarjajo, bi se pridružili nam in podprli naš predlog pri senatnem odboru, da preišče, kdo je kriv vsega krvoprelitja, Tito ali njegovi nasprotniki; kdo je zakrivil smrt enega in pol milijona Jugoslovanov, Tito ali njegovi nasprotniki; kdo ima krvave roke, Tito ali njegovi nasprotniki. Mi se resnice ne bojimo, zato smo ta predlog stavili. Od onih, ki zagovarjajo Tita in ga slave kot narodnega junaka, ni nikogar, ki bi upal dvigniti rokavico. Tudi to je odgovor. Oni molče trobentajo, da sami sebi ne verjamejo, da sami na svoje trditve ne dajo niti prebitega centa. Vpijejo in kriče le zato, da bi prevpili glas resnice,, ki govori v njih samih. Bili so že nekam ponižnejši, Titova pot v Anglijo in njegov sprejem pri angleški kraljici sta jima dala novega poguma. Postali so glasnejši. Pogrevajo stare laži ali pa vneto ponavljajo one, ki jih jim pošilja iz stare domovine “tovariš” Tone Seliškar. Nas Titov sprejem v Londonu ni kaj prida iznenadil. lito in Churchill se nista prvič srečala. Nekoč je Churchill dejal, da je bila njegova največja napaka, da je Titu verjel. Stari lisjak ;e to napako se,daj gotovo popravil. Saj je znana ona Zupančičeva: “Osel gre enkrat na le,d, baš to je ©slovstvo, modrec ve, da bo drugič plesal po njem!” S čim in kako bo Tito južino pri angleški kraljici plačal, še danes ni popolnoma jasno. Švicarska “Neue Zuericher Zeitung” sodi, da je bil za napitnino slovenski Trst. V to smer kažejo tudi titovski ukrepi v coni A Svobodnega Tržaškega ozemlja, kjer titovci ukinjajo vse slovenske kulturne ustanove, ki so jih s trudom gradili ves povojni čas' To dokazu ;e tudi opustitev misli graditve Slov. kulturnega doma v Trstu, o čemer je nedavno pisala Mrs. Jennie Hrovatin v “Enakopravnosti.” Titov obisk v Londonu je bil velik cirkus, račun za pred-stavo, ki je bila prirejena v veselje jugoslovanskemu komunističnemu poglavarju, bodo pa spet plačali jugoslovanski narodi. Titovim prijateljem in zagovornikom med slovenskimi naselienci v Ameriki bi svetovali, naj se ob vsem tem malo zamislijo. Morda bodo prišli po tolikih letih le do spoznanja, ao katerega so prišli že pred leti Molek, Jontez in toliki drugi — če imajo seveda toliko poguma, kot so ga imeli ti. Ijek je danes in stari pemzionisti, ki imamo časa na vatle, metre in na jarde, obhajamo danes vsaj v svojih spominih nekak praznik. Pri Jožetu sem moral pokusiti cikusen prekajen želodec, ki ga je naročil po svoji sestri iz Cfe-velanda. Reči moram, da je bil res okusen in kdor ga je delal, mu je to delo uspelo. Po takem prigrizku sva kar ,na enkrat posušila pol galonce pive, ki je drsela. po najinih grlih, kakor žuboreč potoček pa svoji strugi. Nisva pa samo jedla in pila. Go- Pos,lovila sva se. Vleklo me je domov, da bi si čimpreje nataknil očala na nos, da bi videl kaj piše listič in ona knjiga, “šmar-tinski vestnik” piše med drugim tudi to-le pod naslovom ‘‘Dejanja govore”: ‘‘Prvo krvavfa delo komunistov v Begunjah! V topli noči 24. julija 1942, je proti Begunjam oprezno stopala manjša tolpa mladih krvnikov, poslanih iz Šeroerjevega bataljona. Vsak izmed teh je vedel povelje, zato jim med potjo potrebno spregovoriti besede. Iz tedanje njihove komande, ki je vorila sva o vseh mogočih rečeh, | bila v gozdu, blizu vasi Padež, so takih in takih. Nekatere so tudi | v prej ko dveh urah žs stali za take..da je bolje, da ostanejo med nama, ker bi preveč razburjala take, v katerih, glavah se podijo drugačni politični oblaki, kakor v najinih. Nekatere predmete, o katerih sva govorila pa lahko omenim. Saj smo vendar v svlcibodni Ameriki, kjer nam nihče ne natika pasjih nagobčnikov na naša usta, kakor to delajo v komunističnih deželah za železno zaveso. Jože prejema od novega leta naprej zanimiv listič iz Argentine, ki se imenuje “šmartinski vestnik,” ki izhaja na naslovu: 130-Gral Sian Martin, FCNGSM. Prov. Buenos Aires, Argentina, So. America. List stane dva dolarja na leto, a je prav zanimiv. Mojemu sfcisedu ga je naročila njegor-va sestra, ki biva v Clevelandu. Naročila mu je prav odtam tudi knjigo: “Zgodbe! mučeništva Slovencev.” Obe publikaciji mi je Jože pokazal in tudi posodil, da jih vzamem -seboj 'domov in preberem. Pri tem pa je dejal: “Matevž! Dosedaj sem mislil, da so partizani res delali za svobodo našefga naroda doma. Zdaj pa vem drugače!” “Kaj pa veš zdaj?” “Bloš videl in znal, ko boš tisto prvimi hišami v Begunjah. Kljub temu, da -se jim ni bilo treba bati nikogar, je vendar straža stopila na glavne izhode iz vasi, ostali pa so krenili proti hiši kovača Hitija. Ker je šla ura že proti polnoči, je bila kmečka vas v trdnem spanju. Ravno takloi so brez skrbi počivali trijie sinovi očeta Hitija. Tišino pretrga ropot na vrata Hitijeve hiše. Komunistična druhal hoče za vsako ceno v hišo. Ker se debela kmečka vrata niso udala, so si naredili nasilniki vhod skozi okno. Ko so si na ta način osvojili spodnje prostore hiše so od očeta Hitija zahtevali sinove, ki so se pa že skrivali v podstrešju hiše. Oče je praznih rok zastavil vstop v. podstrešje, a je kmalu podlegel premoči, tako da je zvezan in zastražen, brez moči, v lastni hiši moral gledati nadaljni žalostni prizor. Kaj kmalu sta bila zvezana dva tod sinov, Janez, star 22 let, ter France, star 18-, let. Tretji, naj mlajši. Vi’ ko. se je pa rešil na ta .način, da je razbil streho in ostal na strehi do jutra. Oče je moral še nadalje ostati zvezan in privezan v lastni hiši. ni bil premuhast. Sploh vsa zima je bila razen le par dni precej mila. Ako pomislimo, kako smo morali lansko zimo kidati sneg skoro sldherni dan in to kar od oktobra naprej, smo imeli letos milo in prijetno zimo. Kako se bo pa pomlad obnašala, bomo pa še videli in potem povedali. V bližnjem Granville, kjer je bil pred leti zelo živahno obratujoč premoigokop, ki so ga pa pred časom opustili, je te dni umrl rojak Jože Zupan, star 82 let. Zupan je bil tu zaposljen dolgo let na železniški progi, nakar je šel v pokoj. Umrl je v zavodu Murphy Nursing Home, v ni bilo Pridelan, Illinois. Poročilo (Omenja, da ni znano, če ima kaj sorodnikov. Pokopan je bil iz Dy-sart pogrebnega zavoda na Granville. Naj počiva v miru. Koncem zadnjega meseca je preminula v La Salle znana rojakinja Mrs. Frančiška Komačar, ki je bivala na 40 — 4th St., blizu Peresa. Stara je bila ob smrti 78 let. V Ameriko je prišla še jaka mlada. Leta 1902 se je poročila s pokojnim Martinom Komačar pri sv. Štefanu v Chicagi, odkjer sta se kmalu preselila v La Salle in sta potem ves čas bivala tu. Pokojni mož Martin je umrl leta 1941. Tu zapušča dva sina in štiri hčere. Pokopana je bila iz cerkve ,sv. Roka na pokopališče sv. Vincencija v LaSalle, 111. Naj ji bo lahka ameriška zemlja! V Wenoni, 111. je pa pred kratkim umrl rojak.J/ože Gregurich, star 79 let. Pokopan je bil iz tamkajšne cerkve sv. Marije. Tudi njemu naj bo lahka ameriška zemlja! Pa še drugič kaj, do tedaj pa vsem lep pozdrav! ------O:----- Premikajoče slike v Newburghu Cleveland, O. — Končno bomo-, le dočakali, da bo Anton Grdina St. pokazal tudi nam prelepe sli- Iznajdljivost se je obnesla i Najpomembnejši francoski poročevalski službi HAVAS so pripomogli do uspeha poštni golobi. Ustanovljena pred 150 leti uživa še danes v svetu velik ugled. Pariški podjetnik Charles Havas je hotel dobivati naj novejše vesti iz Londona s poštnimi golobi. Parižani šo se mu smejali, smejal pa se je tudi Havas, ko je svojo zamisel uresničil in ko so mu najnovejša borzna in druga poročila plačevali z zlatom. Parižani so se sčasoma privadili poštnim golobom, ki so izpolnjevali svojo nalogo natančno ko ura. Kolikšna je bila njihova zanesljivost in natančnost, so dokazali ljudje sami, ko so naravnavali ure po njih. Ko je nekega dne stal pred poročevalsko agencijo neki tujec in, videl, kako je priletel golob za golobom, je presenečeno vprašal, kaj to pomeni. “To so časnikarske race gospoda Hava-sa,” so se muzali Parižani. In od takrat govorimo o časnikarski raci, če kaka vest ni zanesljiva. Havas je bil prebrisan, podjeten mož. Ko je kot mladenič prišel iz Lizbone v Pariz, je Napoleonova zvezda pravkar vzhajala. In ker se je dalo že takrat od vojne zaslužiti, je postal vojni dobavitelj. Posli so uspevali, dobička je imel čedalje \eč, blagajna se je polnila, dokler dogodki Napoleona niso odpihali. Havas je bil bolj žilav, ostal je in kar ni se mogel sprijazniti z mislijo, da se njegova blagajna ne bi več polnila. Ker pa z blagom za uniforme, s slabim mesom in še slabšim kruhom ni več mogel verižiti, je presedlal na drugo področje. Postal je “dobavitelj” poročil. Po sedanjih pojmih je storil to kaj preprosto. Iz Nemčije in Anglije je dobival dnevnike, iz katerih je sproti strigel važnejša poročila in jih prevajal. Potem jih je ponujal francoskim časnikom in uredništva so bila vesela, da so lahko dolgočasne časnike vsaj (nekoliko poživila z vestmi iz tujega sveta. Vojni dobavitelj se je prelevil v uredniškega dobavitelja. Tudi na tem položaju je bilo njegovo področje zelo široko. Nekaj pa je Havasa motilo: časniki so bili že dokaj stari, preden so prispeli v Pariz, in marsikatera važna vest je prišla v javnost že po ustni poti, pi’eden so jo ljudje brali v pariških dnevnikih. Brzojava in telefona takrat še ni bilo. Chap-pejev signalni brzojav je deloval samo ob lepem vremenu in še takrat zelo počasi. In tedaj je šinila Havasu v glavo misel, da bi si pomagal s poštnimi golobi. V London in Bruselj je poslal svoje sodelavce in jim dal na razpolago samo ustrezno število poštnih golobov. In vsak dan so se ti glasniki v obeh mestih dvignili v zračne višave in čez nekaj ur so bili že v Parizu. Ti “leteči reporterji” so bili takrat naj hitrejši na svetu. Havas je kmalu zaslovel, ves svet ga je poznal kot “kralja vesti,” in pariški dnevni tisk je bil od njega odvisen. Havas pa je hotel spraviti pod svoj vpliv tudi podeželje. Ker so se lokalni časniki bali velikih honorarjev, jim je dajal na razpolago vesti proti objavljanju njegovih oglasov. Vesti, ki so bile že tako njegove, je prodajal še enkrat in dobival zanje prostor v mnogih lokalnih časnikih, da je objavljal v njih °-glase, ki so mu jih industrijska podjetja, trgovine itd., drago plačevale. Tako je nastalo Ha-vasovo podjetje, ki uspeva še zdaj. z maskiranimi napadalci v tem- j delno pa po1 slovenskih naselbino noč. Janezov prejšni prija-; nah v Ameriki. V nedeljo 19. telj se ni miogel več premagati, | aprila, o-b 7 uri zvečer v cerkve-komaj so stopili kakih 30 kora-1 ni dvorani se bomo zbrali Dvo-kov od njihove rojstne hiše, že j rana je sedaj lepci prenovljena mu je nož nekdanjega prijatelja in ta naša prireditev bo nekaka prerezal žile na vratu. Zjutraj, ko je dan pregnal temno noč, so otvoritvena predstava. Vršila se bo pod pokroviteljstvom Društva Janezu in mu umili .strnjeno mladici kri. Da je bil Janez umor-jiein, je bila edina njegova krivda to: bil je član Katoliške akcije. Franceta sto pa zvezanega v sami nočni obleki in bosega odgnali v gozd, ter ga živega vrgli v 15 metrov globoko brezdn-o v gozdu Ravnik. Po treh mesecih so domačini potegnili njegovo truplo iz brezdna, ga prepeljali le dvoje prebral,” in je z roko j Janez in France pa sta morala ;ke, ki jih je posnel delno doma pokazal na “Šmartinski vestnik” in ono knjigo. V -obraz je pa mož kar pob-ledel. Znamenje, da ga je obletel nekak srd. Takoj sem bo. Mož je nekaj spoznal pri tem. Kaj je spoznal? Nič drugega kakor toi, da so ga tisti, ki so zagovarjali v svojih listih Titove partizane salamensko vlekli za nos. Da, to je spoznal in to mi je sam pritrdil tako le: “Kako more kdo, ki je na svobodi in izven nevarnosti pred kakim nasiljem, trditi, da je Titov političen način vladanja koristen in pa kakega priznanja vreden? Kdo pa ima tamkaj kaj besede? Nihče, -če ni komunist in če se od jutra do večera ne krivi in ne pada v prah pred Titom in njegovimi oprodi! Kdor ne postane tak lepo udarni in pokorni hlapec Tita in njegovega komunizma, njegovo.življenje ni vredna v območju'komunističnih oblasti, niti toliko, kakor življenje ene bolhe'! Pa sem bral v ietnem Seliškarjevem članku, da je ta red si ‘priborilo” ljudstvo z velikimi žrtvami. Boga mi, da se je za sužnjost borilo ljudstvo, nak tega pa ne verjamem!” — je udaril po mizi Jože. Mislil sem poseči vmes ,z mojo besedo, pa je že nadaljeval Ježe (naprej in nisem še mogel vmes: “Da bi ,se naši slovenski ljudje doma borili za to, da so dobili njegov oče in mati ter sosedje j Naj sv. Imena. Sicer so pa tudi odvezali že trde roke zaklanemu delo pri lobnovi in predelavi cerkvene dvorane izvršili večinoma člani tefga društva, torej je prav, da imaj-o tudi oni otvoritvenih predstavo. Poleg že poznanih slik bo g. Grdina tokrat pokazal tudi film, ki ga je posnel na pogrebu Brigite Resnik, pokazal nam bto tudi ipogreb msgr. Ponikvarja in msgr. P. Gabrovška. Na sporedu pa ne bodlo samo pogrebi, ampak tudi vesle stvari kot na primer Danska ena najnaprednejših držav sveta Danska zavzema polotok Jut-, na švedsko ali naprej na Ska-n-land in otoke, ki leže na preho-! dinavski polotok kar z ladjami-du iz Severnega morja v Balti- | S polotoka Jutland na otok Fue-ško. Dežela ni velika, komaj ; tnen je zgrajen 1178 dolg in 33 za dve Sloveniji, ima pa nekaj metrov nad morsko gladino dvl-nad štiri milijone prebivalcev. | gnj en most z dvotirno železnico. Amerikanca ne bo toliko iz- Med otokoma Seeland in Father pa so leta 1937 zgradili najdaljši evropski molst, ki je 321J metrov dolg in 26 metrov nad morsko gladino. Čeprav je danska trgovinska mornarica med drugo svetovno nenadila množica koles in avtomobilov, ki jih bo srečal na danskih cestah kot silna snaga in čistoča, ki ji ho težko našel primere drugod pa svetu. Najznačilnejše vozilo je na Danskem kolo, saj ga ima vsak voj,no izgubila skoraj polovico na pokopališče v Begunje, ter ga zlata poroka Mr. in Mrs. Andrej pokopali zraven brata Janeza. Tako se je začenjala “zmagoslavna” pot komunistov na oblast.” Podobnih člankov in prispev-kev jev “šmartinskem vestniku” Slak in procesija sv Reišnj ega Telesa. Rojaki iz fare sv. Lovrenca, pa tudi od drugod, ne pozabite na ta dan in -pridite v cerkveno dvorano, kjer boste videli veliko še več. Ko sem ta prebral sem j zanimivega in lepega. Ogledali sam sebi dejal: j si hosts ^a lahko tudi lepo pre- “To so glasovi in zvoki druge .^ovlje-nla cerkveno dvorano. plati zvona! Doslej -smo čuli le bolj glasove ene plati zvona, ki jih je raznašala in razširjala med naše slovenske ljudi chicaška “Prosveta,” o -kateri sem že včasih mislil, da je morda postala uradno glasilo Titcvih kpmuni- Pozdravljeni! Jakob Resnik. Jože Urina piše iz Jeruzalema drugi prebivalec. Zato so kolesa tudi zelo poceni in ga dobiš za 200 do 300 kron, kar je tretjino do polovice mesečnega zaslužka ■delavcev. Nad 200,000 število avtomobilov, tako da 'stalno križajo 18 asfaltiranih in skrbno negovanih cest. Železnic ima Danska 5100 km. Skoraj -polovica je v privatnih rokah in večinoma so, že moto--riziraine. Tri največja mesta, Rcfpenhagen, Aaraus in Odeuse pa imajo nad 200 km modernih, ladijske tonaže, je z nakupi in lastno graditvijo že presegla predvojno tonažo. Načrt določa, da bo ob koncu leta 1953 zna-j šala skupna tonaža trgovinske se je že poivzpelo j m0irnarice polldrugi milijon kar je 40 odst. več kakor pred vojno. Tri skandinavske dežele: — Norveška, švedska in Danska, so združile svojo zračno letalsko službo in imajo redne zračne zveze z vsem svetom. Na Dan- jskem so letališča že po vseh več- - , , ... ^ v ,j-’h krajih in lahka s prometni- delno podzemskih cestnih zelez-’ - i , • -j „ vT .. r, ^iV> tt)^. ______-mi sredstvi prides v štirih urah - v vsak kotiček dežele. I Avtobusna in poštna služba ] sta zaradi odličnih prometnih zvez zelo razviti in tudi poceni. j Celo telefonske zveze so se v nic. Z vlaki te prepeljejo čes otoke iz Nemčije preko Danske na svoja usta nagobčnike, politi-[stov in partizanov! Ko se pa kar j Jeruzalem, 31. marca. —- Sem ni mogla razpisati za “nedolžne”, sem srečno prišel v soboto zve-partizane! B,olj cu, kakor pa vsa njena lastna je vse nekaj drugega kot vožnja vprašanja in zadeve! In vendar, ]z ladjo. Iz letala sem zrl glob-o-kakšne “svetnike”. 3to “Prosveta”. ko -pod sabo na -razna mesta in zagovarjala in jih še zagovarja! pokrajine. Iz Londona smo lete-Kaj naj bi pošten človek rekel H čez Nemčijo, Tirolsko, Koro- čno in gospodarsko pa sužnost, nak, tega pa n-e verjamem, take trditve so pa malo predebele tudi za m-ojici šentjanžko bučo!” Presenečen sem zrl v Jožeta. Njegov nastop mi je bil živ dokaz, da je svicibodoljubni Lincoln res vedel, kaj je izrazil, ko je dejal: Nekatere ljudi je lahko farbati vse čase, nekatere ne-sa; ampak ne -more se pa farbati vseh ljudi vse čase! Škoda, da ni med nami več Jožetov. Kdo mu je pa odprl -oči? Kolikor jaz sodim, v tem slučaju ima zaslugo “Šmartinski vestnik ” k temu?” Sodba j e Ijem. ■ j polnoči v četrtek smo prispeli v Zdaj pa še kaj drugega. | Beirut v Libanonu, odkoder sem Ker o vremenu vsak rad kaj se podal v Balbek in Damask, pove, naj pa še jaz peyem, da prestolnico Sirije. V Jeruzalem mesec sušeč, da si ga v Ameriki sem potoval skozi prestolnico ne -cbrajtamo dosti, ker je ves Jordanije Am an. muh poln in v njem je tudi Na cvletnci nedeljo sem se ude- ležil procesije po poti, po kateri je šel pred 1920 leti Kristus. Bilo je lepo, pa tudi zanimivo, ko smo . s palmovimi vejami v rokah ho-| CaSU tak° m°čn0 ^ dih po Jezusovih -stopinjah iz s]ri]f’ da ima'J0 Danci nad 600 Betsajde v Jeruzalem. Tudi to-i1’'50" Prlvatnih telefonov, kar krat so ludeleženci vzklikali: Ho-da :ima vsaka dru?a družina svoj telefon. Zato- je se posebno značilno za Dansko, da v mestu in na podeželju vsak dam srečuješ v živahnem cest* zama! Obiskal sem Kalvarijo in Bcžji grob. Včeraj -sem se mu- so ji bili pri sr- čer 27. marca. Vožnja z letalom idil v Betlehemu, danes v Jerihi.’ Potovanje je sino zanimivo.! Judje in Arabci se gledajo hujše kot pes in mačka. Vojaške patrulje bodi jo stalno po mestnih ulicah, pa nas prav nič ne moti. j ško in Jugoslavijo. Razločno sem; jo. V glavnem so to čisto prija-prepuščena čitate-(videl pod seboj Beograd. Okrog' zri fantje. Vse je nekam preveč tiho. Človek ima občutek, da se spet nekaj pripravlja. Pri Jerihi sem videl cgromno begunsko taborišče. Nad 40,000 ljudi je v njem. Kakšna revščina! Pozdrave vsem prijateljem! Jože Grdina. nem prometu pet ali večletne o-troke, ki mirno vozijo s kolesom po cesti, ki sami telefdnirajo 17 nagos-to posejanih javnih g ovc rilnic. Trpežna svila — Je ta svila res tako ti" na, kakor pravite? — Milostljiva, obleko iz AH boste nosili do smrti, potem i11 boste pa lahko napravili iz nje še kombinežo. “SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE Leto IV. Številka 7 GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV: “SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio O naši nepripravljenosti Š& se dobijo med Slovenci ljudje, ki smatrajo slovenski narod za narod hlapcev, za narod brez zgodovine, za narod P^ahljivcev in duševnih revežev, za narod neodločnih in ^atkovidnih ljudi. Ali se splača, da takim ljudem sploh odgovarjamo? Go-t°vo se ne splača, ker bodo kljub jasnim nasprotnim doka-z°ni še naprej eno in isto trdili. Kljub temu hočemo zopet I!apisati par vrst o tej stvari zato, da zlasti našo mladino ^Pomnimo na tiste dogodke izpred nekaj leti, ki kažejo na to, je bil slovenski narod na velike zgodovinske dogodke do-°ro pripravljen in sicer mnogo bolje kot drugi evropski na-j0cb; dalje da je znal naš narod, kadar je bilo potrebno, po-*:azati veliko, naravnost čudovito odločnost in je ravnal z Vebko politično dalekovidnostjo in zrelostjo. Boji zoper Turke in kmečki upori, borba zoper nemško vero — protestantizem, ki je hotel ponemčiti važen prostor Pred Trstom, borba za Zedinjeno Slovenijo, borba za splošno volilno pravico, borba za gospodarsko in socialno samo-s|°jnost slovenskega naroda pod Janezom E. Krekom in pa Rjasti slovensko deklaracijsko gibanje so taki dogodki v na-|Sl. slovenski zgodovini pred prvo svetovno vojno, na katere !! odi ponosni tudi Veliki narodi. . Slovenski narod je na vse velike svetovne dogodke hitro n dobro reagiral, ker je bil nanje duhovno pripravljen. To ve‘ja tudi za dogodke po letu 1918. Večina Slovencev smo "e žive priče odločne in neustrašene borbe za pravice slo-Ruskega naroda v Jugoslaviji. Doba narodnega odpora zo-'er razne jugoslovanske diktature, zapori in konfinacije slo-^Hskih političnih predstavnikov, so resnično naša zgodo-,'nska epopeja. Dobo J. E. Kreka, Jegliča in Korošca ozna-jUJe poleg silne delavnosti in vzpona zlasti dobra priprav-tJenost in odločnost političnega vodstva in naroda v vseh •ezkih trenutkih. .. Kaj pa rečemo o zadnji dobi, o dobi, ko se je pripravil komunizem, da naskoči in preplavi ves svet? Ali je bil ‘Ovenski narod na to pripravljen, ali morda neodločen in Politično naiven? Zgodovina bo morala ugotoviti, da je bil genski narod eden izmed tistih, ki je prvi zaslutil, kaj Popravlja komunizem. Ko se še skoraj nihče ni zmenil za nevarnost in ni videl priprav za rdečo revolucijo, je slo-/nski narod že spoznal to nevarnost. Naj spomnimo tu na ne' ^r' Pšeničnika, prof. Tomca, dr. Ehrlicha ter drugih ' številnih javnih delavcev, ki so razkrinkavali rdečega sa-rr ;^- Tej pripravi se imamo zahvaliti, da smo se postavili hnvimi narodi v Evropi v borbo zoper komunizem. Po-jer v * smo se v borbo zoper komunizem že tedaj, ko je Hit-^ se ljubimkal z njim in delal z njimi zveze, ko sta se s ko-nizmom zvezala še Roosevelt in Churchill. ihe P0^etl'e v letu I04* in l042 se ie zdelo v tistih razje k-j skoraj blazno, za ostali svet nerazumljivo, in vendar Ved ° Pravilno. Deset let kasneje je tudi ostali svet (pa še n° ne ves) pricapljal za nami. da . ^ranc Jeza piše v tržaški reviji Stvarnost in svoboda, Prv^e nesmiselna trditev, da bi protikomunistični Slovenci *ako1V ^ivroPi sPoznali nevarnost komunizma. To utemelji hi ,, Kulovca in Mihe Kreka. Sm. R. & t, ----------— e^nltat komunističnega LiUHc1 gospodarstva Prvi dan kongresa zvečer je bil v prostorih hotela Beekman Tower v New Yorku razgovor odličnih predstavnikov krščanske demokracije o krščanski demokraciji na delu. Poleg nekaterih zastopnikov ameriškega javnega življenja in zastopnika latinske Amerike so se razgovora udeležili predstavniki šesterih strank, ki so članice Zveze. Razgovor je odlično in z izredno spretnostjo vodil predsednik Hunter Col-lege-a Dr. George N. Shuster. Udeležilo se ga je okrog 400 oseb, ki so do zadnjega kotička napolnile dvorano imenovanega hotela. Celotna razprava je šla na radio in televizijo preko postaj Radia Free Europe in Voice of America. Jugoslavijo ((Slovenijo) je zastopal predsednik slovenskega narodnega odbora in predsednik SLS Dr. Miha Krek. Razgovor je začel Dr. Shuster, ki je bil po drugi svetovni vojni komisar na Bavarskem, kjer je imel priliko priti v tesne stike z evropskimi krščansko demokratskimi gibanji. Prvi govornik je bil Wallace C. Speers, predsednik lajiške-ga gibnaja za krščanstvo na svetu in vodilni upravnik ene naj večjih newyorskih trgovskih tvrdk. Poudaril je potrebo tesnega sodelovanja med katoličani in protestanti. Le na ta.način je mogoče odstraniti komunizem, če vsi, ki verujejo v Boga, sodelujejo pri tem, delu. Sledil mu je prof. Alceu A- Krščanska demokracija na delu moroso Lima, direktor kulturnega odseka panameriške unije in znani modroslovec iz Brazilije. S krepkimi dokazi je podprl svojo trditev, da naj katoliške stranke ne obstojajo, tudi v čisto katoliških deželah ne. Posebej je poudaril svojo trditev, da se katoliška stranka kaj lahko smatra za stranko Cerkve, postane na ta način “klerikalna” in izzove proti-kleri-kalno gibanje. Na drugi strani pa je govornik naglasil, kako potrebno je imeti krščan-sko-demokratske stranke, ker bi bilo usodno, če bi v političnem življenju ne bilo stranke, ki zastopa in brani verska načela. Kajti filozofska brezbrižnost v politiki vodi končno do napačnih političnih razvojev, in nazadnje do zavednega ali nezavednega totalitarizma. Tudi. v politiki morajo veljati absolutna načela. Vendar nobena krščansko - demokratska stranka ni v svojem bistvu verska stranka in ne sme izrabljati Cerkve in vere v politične namene. Krščansko - demokratske stranke so tudi v izrazito katoliških deželah izredno pomembne in zaželjene. Prof. Francis E. McMahon, bivši profesor na univerzi Notre Dame je usmeril tok razgovora k vprašanju krščansko-demokratskih idealov na eni, in uresničevanja teh idealov na drugi strani. Ideali so znani: Krščanska demokracija zagovarja polno demokracijo na so-cialne'm, gospodarskem in političnem polju. Toda pri izvrševanju tega se krščansko-demokratske stranke razlikujejo med seboj: nekatere so bolj konservativne, druge bolj napredka željne. Tudi med pristaši iste stranke se pojavljajo razlike v stališču do posameznih vprašanj. Vendar drži dejstvo, da so ideali trdno postavljeni in naslonjeni na človekovo naravo. Načeto vprašanje je nadaljeval Dr. Ivo. Duchaček, bivši predsednik odbora za zunanje zadeve v češkoslovaškem parlamentu. Odklonil je nazive desničarstva, levičarstva in sre-dinstva in naglasil, da v praktični, politiki krščanski demokrati vedno zastopajo stališče pluralističnega (množičnega) gledanja na življenje. Zato imajo vedno pred očmi načelo: Ali je ta ali ona politična odločitev dobra ali slaba za človekovo osebo, ki žiyi v gotovem socialnem okrožju, s katerim je nujno povezana. Isto stališče je v tem vprašanju zavzel Dr. Bela Kovrig, priznani madžarski šolnik in bivši predsednik univerze na Madžarskem; tudi on je odklonil desnico, levico in sredino v kršč. dem. strankah. Te stranke si ne dajo vezati rok, vendar je pa njih politična ak- tivnost odvisna od socialnega napredka in socialne strukture naroda, kakor tudi od strank, s katerimi sodelujejo v koaliciji parlamentarnega sistema. Dr. Miha Krek, bivši podpredsednik ministrskega sveta v jugoslovanski vladi in predsednik Slovenske ljudske stranke je poudaril osnovna načela, na katerih so se razvile krščan-sko-demokratske stranke. Te stranke so gradili ljudje in skupine, ki so prepričani kristjani in ki verujejo v načela demokracije. Izrizil je mnenje da je sodelovanje katoličanov in protestantov lepo izvedljivo in navedel primere za tako sodelovanje iz lastne stranke. Da pa morejo kršč. dem. stranke izvrševati svojo nalogo uspešno, morajo varovati svojo politično enotnost. Uspešnost sodelovanja med katoličani in protestanti je podčrtal tudi Dr. Benedict Cevers, bivši glavni tajnik latvijske kmetske stranke, sedaj profesor na College v Ottawi. Povedal je, da je njegova stranka delovala v deželi, ki je večinoma protestantska. Sodelovanje med katoličani in protestanti na političnem polju ne pomeni ne verske brezbrižnosti ne proselitizma. Zbigniew Ossowski, se je kot govornik za poljsko stranko dotaknil fežkega vprašanja za- sebne lastnine in stališča kršč. dem. strank do tega vprašanja. Spoštovanje, ki ga te stranke izpovedujejo do človeške osebe, jih nekako sili da zagovarjajo do neke mere materialno izenačevanje. Toda to se more doseči le tako, da se postopoma rešujejo socialna vprašanja v skladu z legitimnim pravnim redom. Ostro moramo nasprotovati vsakemu poskusu, da bi človekova oseba bila v nevarnosti, da zgubi svojo človečansko vrednost. Govornik je mnenja, da naj se krščanski demokratje lotijo problema zasebne lastnine po srednji poti. Zadnji se je oglasil k besedi zastopnik litvanske krš§. dem. stranke, prof. Dr. Kazyg Pakstas, sedaj profesor na Du-quesne univerzi v Pittsburghu, z ugotovitvijo, da kršč. dem. stranke posebno živo uvideva-jo potrebo po združitvi Evrope, poisebno pa Srednje Evrope. če narodi Zapadne Evrope stremijo k združitvi v široko unijo, potem narodi Srednje Evrope federalno zvezo nujno potrebujejo. Cel potek razgovora je bil zelo živahen in izredno zanimiv. Na koncu se je vnela debata, v katero so posegli tudi številni študenti iz raznih zavodov v New Yorku. Lahko se reče, da je bil ta razgovor “okrog mize” med najbolj uspešnimi dogodki kongresa in je zapustil med ameriškim poslušalstvom močne vtise o osnovah in stremljenjih krščanske demokracije. Zborovanje krščanske demokracije v Hew Yorku v Pravica ioid 28. marca članek 03avija n. 4°vaini ^u. o malomarnem iU hotela “Triglav” na SWeči. Rezultati upravljanja so je ^48 do marca 1950, uPravnik hotela Lojze Hih k -'e manjkalo 312 glo-*ev, 7 ^r°znikioiv, 20 srebrnih n;0h in^epro£ hi 186 kosoy dru-entarja. Od marca 1950 do aprila 1952, ko je bila upravnica Jarmova, je zmanjkalo: 22 blazin, 8 prešitih odej, 60 rjuh, 52 desertnih krožnikov, itd., skupaj 211 kosov inventarja. Od aprila do novembra 1952, ko je bila upravnica Anica Pintar, pa je zmanjkala 260 kosov inventarja, med drugim 26 prešitih odej, 40 rjuh in 27 namiznih prtov. Uprava je bila, kakor vidite, silno vestna. Prvi mednarodni kongres Kršč. demokratske zveze srednje Evrope so poleg odličnih predstavnikov, ki smo jih zadnjič navedli, pozdravili tudi predstavniki raznih zastopstev in organizacij iz zasužnjenih dežel. V imenu li-beralno-demobratske zveze za | srednjo in vzhodno Evropo je. 1 kongres pozdravil Georges As-san, predsednik te mednarodne liberalne zveze; za mednarodno kmetsko zvezo je spregovoril njen predsednik Stanislav Miko-lajčik. Kot predstavnik izvršnega Odbora poljske narodne demokratske zveze se je oglasil k besedi njen predsednik Karol Popiel; za svobodno Latvijo član odbora latvijskega osvobodilnega gibanja A. Klive, za svobodno Litve predsednik osvobodilnega odbora V. Sidzikauskas, za madžarski narodni svet predsednik Msgr Bela Varga, za osvobodilni odbor češkoslovaške Dr. Stefan Osusky, za jugoslovanske begunce Dr. Aleksandar Jevremo-vič in v imenu bolgarskega narodnega odbora njegov predsednik dr. C M. Dimitrov. Po pozdravnih nagovorih je predsednik zborovanja bral pozdravna pisma in brzojavke. John Foster Dulles, državni tajnik Združenih držav, je poslal pismo, v katerem med drugim ugotavlja, da pomeni napad na vero in vernike v srednji in vzhodni Evropi načrten poiskus materialističnih režimov, da izbrišejo vse duhovne vrednote. Pozdrav je končal dobesedno takole: Upam, da bo vaš glas predrl železno zaveso in povedal zasužnjenim narodom, da Amerikanci smatramo njihovo pravdo za našo pravdo na splošno. Harold E. Stassen, direktor vzajemne varnosti, je v svoji poslanici naglasil, da predstavlja Krščanska demokratska zveza eno najvažnejšil sil v boju za svobode'in demokracije. Robert Taft pa je posebej poudaril, da verjame, da so Amerikanci odločeni se nikoli sprijazniti s podjarmljenjem svobodnih narodov ali z zatiranjem njih svobode s svobodo in da ba delo Zveze kakršnimi koli sredstvi. Dejal je mnogo pripomoglo, da ostanejo dobesadno: Nismo za politiko žive duhovne moči, ki jih je pri- ostajanja pri dosedanjem (con tisnila k tlu najbolj strašna ma- tainment), marveč le za vzposta- terialistična tiranije vseh časov. Srca Amerikancev utripljejo z onimi, ki so v stiski. . . Iz zapadne Nemčije je prispela brzojavka kanclerja Konrada Adenauer-ja, v kateri se zahvaljuje za sporočilo o kongresu in dodaja, da želi zborovanju srečo z željo, da bi se neki dan vsi svobodni evropski narodi združili v zedinjeno Evropo, preurejeno na krščanskih temeljih. Iz Francije sta poslala pozdrav vni brzojavki bivši zunanji minister in graditelj združene Evrope, Robert Schuman, tar sedanji francoski zunanji minister Georges Bidault. Prvi izraža delegatom svoja topla čustva prijateljstva in vero v bodočnost, ko bo na svetu vladal mir in pravica. Drugi pa izpoveduje svoje prepričanje v prijateljstvo, ki nas veže in v vzore, ki nas navdihujejo. Belgijski zunanji minister Paul Van Zeeland vošči kongresu uspeh v imenu belgijske krščansko demokratske stranke, ki je istih misli z nami in zasleduje iste cilje za zedinjeno Evropo, ki bo spoštovala človekovo svo- vitev svobode. Ostali senatorji, ki soi pozdravili kongres, so: Aleksander Smith, John F. Kennedy, Irvin M. Ives, Paul H. Douglas, kakor tudi predsednik (speaker) poslanske zbornice Joseph W. Martin Jr. Vsi pošiljajo zborovalcem pozdrave in želijo kongresu popolnega uspeha, ki naj pripomore k čimprejšnji osvoboditvi zasužnjenih narodov. Med odličnimi osebnostmi, ki so poslali čestitke je bil tudi guverner države New York, Thomas E. Dewey, države Connecticut John Lodge in new yorski župan Vincent Impellitteri. Govern er Dewey je dejal med drugim, da je akcija krščansko-de-mokratskih strank v izgnanstvu v skladu z najboljšo ameriškoi tradicijo boja za človeško svobodo. Pošilja dobrodošlico kongresu in vsem onim, ki so toliko prestali, da bi pripomogli Ame-rikancam do boljšega razumevanja krščanske demokracije v Evropi. župan vele-mesta New York se opravičuje, da se ni mogel otvoritve kongresa osebno udele- bodo-in stremela za napredkom ižiti, ker je bil ravno takrat pre- vseh evropskih dežel. Med drugimi so poslali svoje pozdrave kongresu mnogi ameriški senatorji, kakor John Sparkman, bivši demokratski kandidat za podpredsedniško mesto, in Robert Taft; prvi izraža zahvalo vseh, ki ljubijo demokracijo in verujejo v človeško dostojanstvo, kongresu ljudi, ki dvigajo upanje v srcih soroja-kov, da ostajajo zvesti idealom obložen z neodložljivimi posli. Pravi, da spremlja delo Zveze in da simpatizira z velikim delom, ki ga Zveza izvršuje. Kasneje so tekom kongresa prispele še brzojavke sledečih vodilnih političnih osebnosti: Guido de Gonella, tajnik italijanske krščanske demokracije obžaluje, da me more biti osebno navzoč in želi, da bi .skupni ideali krščanske demokracije doživeli zmagoslavje v novem svetu, oživljenem z lučjo krščanstva. A. De Schryver, predsednik Nouvelles Equipes Internationales v Parizu (mednarodna zveza kršč. demokratskih strank, katere članica je tudi naša SLS) je poslal najtoplejše želje za uspeh kongresa. Podobno brzojavko je kongres prejel ,od Mr. Anries-sen, predsednika katoliške ljudske stranke na Nizozemskem, in od Roberta Bichet-a, glavnega tajnika NEI v Parizu. Dr. von Brentano, predsednik kršč.-dem parlamentarne skupine v nemškem parlamentu se je upravičil, da ni mogel osebno na kongres, ker je bil ravno v tistem času zadržan radi dela za politično skupnost Evrope v Strasbourgu. želi kongresu popolnega uspeha. Med odličnimi predstavniki evropskega javnega življenja ne smemo izpustiti imena Gastona Tessier-a, predsednika mednarodne zveze kršč. delavskih organizacij, ki je poslal kongresu topla voščila. V svojem pozdravnem pismu pravi med drugim, da človeštvo tudi diktature proletariata ne more prebaviti, kakor ni moglo drugih oblik diktature. Nihče namreč nima izključne pravice, da bi vladal narodu: diktatura je pač diktatura, pa naj jo izvaja posameznik ali pa kolektiv; nasprotna jie čutu demokracije, kjer ima tudi manjšina pravico in priložnost, da sodeluje v javnem življenju in skuša postati — z legalnimi sredstvi — večina. V svobodnem vzdušju Združenih držav živi CDUCE in dela za boljše dni zatiranega ljudstva v zasužnjenih domovinah — tako zaključuje Mr. Tessier. Kongres so brzojavno ali pismeno pozdravili še: Dr. Gilberto Bernabei, direktor v predsedstvu italijanskega ministrskega sveta, Dr. Emilio Nunez Portuondo, poslanik Kube pri Združenih na- rodih, Pierre Schniaiter, francoski parlamentarec in bivši minister, Benjamin A d a m owski, predsednik mednarodne zveze svobodnih strokovnih organizacij, Francis I Nally, predsednik narodnega sveta katoliških mož, Vanistendael, glavni tajnik mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij, Dr. Vladko Maček, predsednik hrvatske se-Ijačke stranke in še mnogo drugih .odličnih predstavnikov svobodnega sveta. Koliko je Slovencev po svetu Po popisu 1. 1948 je bilo, v Jugoslaviji naštetih Slovencev: v Sloveniji 1,350,149 v Hrvatski 38,734 v Srbiji 20,998 v Bosni in Hercegovini 4,338 v črni gori 484 v Makedoniji 729 Skupno 1,415,432 Po cenitvah jugoslovanskih oblasti živi izven meja Jugoslavije: v Avstriji po izgovoru 80,-000, po zavednicisti pa 60,000, v Italiji 80,000, v Trstu 80,000, na Madžarskem 9,000. Število izseljencev cenijo skupno na 350,000. Skupno je tedaj na vsem svetu kakih 2 milijona Slovencev. Letos imajo v Jugoslaviji zopet ljudsko štetje, čim bodo podatki lObjavljeni, jih bomo objavili tudi mi. Brezposelnost v Sloveniji narašča V januarju 1952 je bilo zabeleženih pri posredovalnicah za delo 1440 brezposelnih, marca 2223, maja 3418, julija 4964, septembra 6714, novembra 7633, — trenutno pa je nad 10,000 brezposelnih. Iz zapora je bil izpuščen dr. Branko Alujevič; dr. Koestl in Verčon pa še sedita. Trojanski konj so v zgodovini že mnogi poizkusili premagati svojega nasprotnika in večkrat jim je to tudi uspelo. Komunizem se je in se še v največji meri poslužuje te taktike, ki jo z drugo besedo imenujemo tudi infiltracija. Vtihotapiti se v nasprotnikove vrste, tam rovariti, delati spletke, nasprotnike razdvojiti, da postanejo nesposobni za borbo, to je taktika komunizma, odkar se je pojavil na svetu. V odkrito borbo se komunizem le redko spusti, kjer je v taki borbi vedno premagan (spomnimo se na Finsko, Španijo, Turčijo, Korejo itd.). Tudi komunizem na Slovenskem se je zaradi svoje šte-vilnočne nepomembnosti zatekel k tej taktiki in poizkušal vtihotapiti svoje agente v slovenske organizacije. Nobena organizacija ni bila varna pred njimi. Tako so delali pred in med revolucijo in tako nadaljujejo tudi danes. Hočemo pokazati na en prav izrazit primer te taktike, ki jo že nekaj časa opazujemo v Trstu. Razdvojiti slovenske izseljence Velik sovražnik Titovih komunistov je protikomunistična emigracija. Od leta 1945 dalje se že borijo zoper njo z vsemi sredstvi, da bi jo uničili ali vsaj oslabili, da bi jo razdvojili in razkrojili in jo spravili v medsebojne prepire. Pošiljali so v taborišča skrite, plačane agente, ki so povzročali prepire, neprestano zabavljali, rušili vero v naše krščanske in slovenske ideale in v našo končno zmago. Ko so se begunci naselili po raznih državah, so komunisti poizkušali to delo nadaljevati v teh državah. V naše izseljenski organizacije skušajo vtihotapiti svoje agente, da bi tudi tukaj zanetili medsebojne prepire in preprečili enoten in močan nastop vseh izseljencev proti tiraniji, ki vlada doma. Titovi komunisti vedo, da z odkritim delom ne bodo ničesar dosegli. Potrebno je tiho in skrito delo s tajnimi agenti. Potrebni so trojanski konji, v katerih je skrita njihova vojska, ki naj*— nič hudega slutečemu nasprotniku — zada smrtni udarec. Tržaška revija “Stvarnost in svoboda” Tak trojanski konj je zbornik “Stvarnost in svoboda” št. 1, ki je nedavno izšel v Trstu in je prinesel Slovencem dejansko darila v obliki članka z naslovom: Sodobna slovenska problematika, članek je napisal FRANC JEZA, ki je bil doma ki'ščanski socialist, nato pa je postal komunist. Lepega dne se je ta človek znašel v Trstu, kjer se je spretno približal slovenskim izobražencem. Rekel je kako pikro besedo na račun Titovega režima, takoj nato pa je še z večjo silo napadel vse, kar je protikomunistično. Grajal je nekatere komuniste, istočasno pa je hvalil OF (kot da to ne bi bilo eno in isto). Ko je videl, da se del izobražencev s posebnim poudarkom zanima za slovensko državo, je zabrenkal na to struno in jih je nekaj na to limanico tudi vjel. Pridobil jih je za sodelovanje, iztisnil iz njih po nekaj tisoč lir in izdal zbornik Stvarnost in svoboda, številka 1. Protikomunistični videz Zbornik je hotel imeti protikomunističen videz. To naj bi se videlo že v sestavi uredniškega odbora. Na notranji strani platnic stoji, da so zbornik uredili: Vinko Beličič, Franc Jeza, Borut Žerjiv. Vinko Beličič, slovenski pi- satelj in pesnik, je vedno veljal za izrazitega protikomunista; prav tako je za takega veljal Borut Žerjav. S tema dvema osebama je mislil dati Jeza zadosti močan protikomunistični videz svojemu zborniku. Poleg teh je k sodelovanju pritegnil še nekaj drugih protikomunistov. Z denarjem v roki in opremljen s protikomunističnimi imeni, je nato izdal prvo številko zbornika in je vanjo, brez vednosti sourednikov in zlasti še sodelavcev, napisal članek, ki naj bi med ljudi, ki so odločno zoper komunizem, zanesel zmedo, strah, moralno pobitost, dvome v pravilnost svojih odločitev. Vse to naj bi bilo uvod v razbitje strnjenih slovenskih izseljencev. Ta članek, ki je pravi in pristni trojanski konj, ima naslov “Svobodna slovenska problematika”. “OF je naša največja zgodovinska epopeja” Tako se bere v prvem stavku omenjenega članka. Komunistična OF, ki je kriva na deset tisoče smrti slovenskih ljudi in odgovorna za vse azi-jatsko barbarstvo, mučenja in množične umore, naj bo torej naša največja epopeja! Že samo ta stavek pove dovolj. In v tem duhu je napisan ves članek: poveličanja OF in partizanstva, na drugi strani pa strahovito sramotenje vse protikomunistične borbe in vseh, ki so pri njej sodelovali, od slovenskega političnega vodstva, “moralno pokvarjenega in nesposobnega domobranskega vodstva” (stran H), duhovnikov, domobrancev, bele garde itd., do zadnjega slovenskega človeka, ki se je uprl nasilju. Kajti protikomunistična borba ni bila nič drugega kot naravni odpor proti nasilju. Isto trdi Jeza za komunistično borbo. Toda komunistični zločini in napadi so se začeli, ko ni bilo nobenega nasilja, in slovensko ljudstvo se je spontano dvignilo šele, ko so komunisti pričeli s svojimi zločini in nasiljem, da se upre tem zločinom in nasiljem. Toliko za danes. Se bomo še povrnili k temu sramotnemu članku, da razgalimo vso lažnjivost, svetohlinstvo, nelogičnost in moralno pokvarjenost tega komunističnega a-genta, ki se skuša vtihotapiti v naše vrste. Alfa. ------o----- Iz Argentine Tečaj o državno-pravnih vprašanjih SLS v Argentini je za to zimsko sezono (april-oktober) organizirala za svoje mlajše pristaše tečaj o državno-pravnih vprašanjih. Vršil se bo vsakih 14 dni. Na tečaju se bo obravnavala sledeča snov: 1. Kaj je politika in politično udejstvovanje (Pomen politike, načela, cilji, človek kot politično bitje, soodgovornost za življenje v družbi, enakopravnost spolov, poklicev in stanov.) 2. Skupnost: narod — država — suverenost. 3. Ustava (Pojem, zgodovina, sedanji tipi ustav). 4- Sjamostojna država, federacija, konfederacija — s političnega, narodnega in gospodarskega stališča. 5. Oblika ^vladavin (demokracija, absolutizem, totalitarizem, itd.) 6. Krščansko - demokratske stranke. (Nastanek, sedanje stanje s posebnim ozirom na SLS.) 7. Slovenske politične stranke. 8. Uprava (zlasti občinska). Na tečaju bodo predavali odlični člani vodstva Slovenske ljudske stranke, tečaj pa bo vodil g. Avgust Horvat. Vabilo mladini Na mednarodnem tednu katoliške mladine v Avstriji je med drugimi govoril tudi avstrijski minister Kolb. Omenil je očitke mladine zoper starejše, zoper vodstvo stranke in države, češ, da se v tem ali onem vprašanju premalo stori, da je pri starejših premalo odločnih in radikalnih dejanj na političnem polju in podobno. Na te očitke je minister Kolb odgovoril takole: Mladina očita napake, toda pri političnem delu noče sodelovati. Čuti odpor zoper politikoi in stoji ob strani. Toda pollitična vprašanja se rešujejo samo na političnem polju. In če mladina hoče, da se naše politično življenje spremeni, mora politično sodelovati, pogumno sodelovati v strankah in drugih političnih ustanovah. Demokracija zahteva sodelovanja in ne samo kritike. Kdor stoji ob strani, se ne sme pritoževati, ako gre razvoj mimo in zoper njega. Gotovq veljajo te besede tudi za slovensko mladino. Večkrat slišimo iz vrst naše mladine napade na starejše nosilce političnega življenja med Slovenci. Ti napadi in ta bolj ali manj ostra' kritika je lahko upravičena ali pa tudi ne. Gotovo pa ni upravičeno prepričanje, da morajo nekateri samo delati, drugi pa smejo (v tem primeru mlajši) le kritizirati. Vsi imamo svoje naloge do naše slovenske skupnosti, do slovenskega naroda in do nerešenih vprašanj tega naroda. Vsi smo pred Bogom in narodom odgovorni za dejanja, ki jih storimo, pa tudi za to, kar opustimo in ne naredimo za narod in domovino. Tudi mladina ima svoje naloge in svojo odgovornost. Zato danes ponovno naslavljamo na slovensko mladino, tale poziv: Posvetite se tudi političnemu delu; sodelujte v političnih ustanovah, v organizacijah Slovenske ljudske stranke, ki želi in potrebuje sodelovanja mladine. --------------o------ Napadi na SLS — dobro znamenje Zgodovina Slovenske ljudske stranke je v vsej dobi 60 let, od prvega pa do današnjega dne, polna neprestanih bolj ali manj ostrih napadov od vseh strani. Neštetokrat je bila SLS proglašena za protidržavno, za separatistično, za samoslovensko, potem pa za protislovensko, za ekstremno, za oportunistično, za izdajalsko, za kapitalistično in ne vem še za kakšno stranko. V teh 60 letih so njeni vodilni možje, pa tudi preprosti pristaši, prestali mnogo gorja: aretacij, konfinacij, polivov z gnojnico, sodnih in upravnih procesov, dejanskih in časopislnih napadov, klevet, obrekovanj, vsakovrstnih laži itd. Pa ne samo to: SLS šteje tudi mučenike, ki so bili mučeni in umorjeni prav zato, ker so izpovedovali ideje SLS, t.j. slovenstva, krščanstva in socialne pra-vičnog+i, in ker so bili njeni požrtvovalni, zvesti in neupogljivi delavci in pristaši. Kakor je bila v zgodovini kri vedno seme za rast, tako je trpljenje in prelita kri okrepila tudi SLS, ojeklenila njene pristaše in zanesla njene ideje v sleherno slovensko hišo. V času naj večjega gorja, kar ga je slovenski narod preživel, t.j. v času okupacije naše domovine in istočasne komunistične revolucije, je SLS do dna izvršila svojo narodno dolžnost. Prav zato je padla z vso neusmiljenostjo roka okupatorja prav po vodilnih članih SLS. Gestapo je divje iskal in zapiral vse, kar je bilo v zvezi z vodstvom SLS. Ta čas so se nasprotniki SLS — prav tisti, ki še danes bžnjivo napadajo SLS — bratili z gestapovci in drugimi sovražniki naše domovine. Poleg okupatorja se je z ognjem in mečem skopal nad SLS domači komunist, ki to delo še Dr. Ivan Ahčin: DESET LET BOJA ZA SLOVENSKO AVTONOMIJO (Nadaljevanje) Jedro SLŠ je res ostalo strnjeno in nenačeto in je sledilo svojemu voditelju Korošcu v o-pozicijo in tudi v preganjanje, ki se je bolj in bolj stopnjevalo. Toda mnogo jih je v tistih letih odpadlo iz koristolovstva in mnogo tudi iz gospodarskih razlogov, ko so videli, da jim opozicija ne more preskrbeti zaže-Ijene službe ali da so v nevarnosti, da jo izgube, ako se ne pridružijo novi stranki. Vsekakor so že prve volitve v skupščino in senat pod diktaturo 8. novembra 1931 dale novemu režimu tudi v Sloveniji dosti več glasov kot pa je bilo pričakovati (uradno 52% vseh volilcev), čeprav je SLS pozvala Slovence, da se volitev vzdrže. Vsekakor pa je treba omeniti, da so volitve bile javne in pod tolikšnim pritiskom, kakor ga Slovenci ob času volitev do tedaj nismo poznali. Namenoma smo se pri tej točki nekoliko dalje zadržali, to pa zato, ker nam nudi vpogled v eno glavnih težkoč dr. Korošca kot slovenskega narodnega voditelja v boju za slovensko avtonomijo. Korošec je bil dejansko vseh dvajset let v neprestani opoziciji proti beograjskemu centralizmu in velesrbskemu u-nitarizmu. Slovenski narod mu je zaupal kakor do sedaj nobenemu svojemu političnemu voditelju. Korošec si je bil svest tega neomejenega zaupanja, — a se je istočasno prav dobro zavedal, kako daleč mu slovensko ljudstvo more slediti. Že za njegovih živih dni in tudi kasneje so mu nekateri očitali, da ni delal takih gest kot kak O’Connell, ali vsaj kot Radič ali Maček. Toda Korošec je dobro ve-v del, koliko politične, kulturne in zlasti gospodarske opozicije Slovenci vzdrže napram režimu, ki je kazal znake totalitarnosti! Dr. Korošec in diktatura Predstavniki Slovenske Ljudske Stranke so v času, ko je stranka uradno bila razpuščena, — poslali v Beograd svojega odposlanca, da sporoči Korošcu njihovo mnenje, da bi bilo bolje, ako gre iz Živkovičeve vlade, v kateri je imel malo pomembno ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo, češ, da njegova navzočnost v diktatorski vladi med Slovenci slabo vpliva, ker ustvarja videz, da se SLS istoveti z diktaturo. “Mar mislite v Ljubljani,” je Korošec dotičniku odgovoril grenko, “da sem zaradi sebe o-stal v vladi? Osebno nimam od tega nobene koristi, samo ponižanje in odgovornost. Toda, ko bom šel iz vlade (dejansko je res nekaj dni zatem izstopil iz^ kabineta) se za Slovence stanje ne bo prav nič zboljšalo, ampak hudo poslabšalo. Dosti je drugih Slovencev, ki komaj čakajo, da brezpogojno podpro diktaturo. Po Sloveniji se bo danes nadaljuje doma in tudi v inozemstvu po javnih in skritih kanalih in agentih. (Glej v tej zvezi samo pisanje revije ‘Stvarnost in svoboda/ pa tudi drugod!) Nismo se v preteklosti bali napadov in boja. Ne bojimo se tega danes. SLS s svojo slovensko, krščansko in socialno ideologijo, s svojo slavno in neoma-deževano preteklostjo še vedno živi, dela, raste, se množi in se pripravlja za bodočnost. Tisti, ki jo danes klevetajo in napadajo, ker bi za vsako ceno radi dobili oblast nad slovenskim ljudstvom, bodo osramočeni morali priznati, da so bili njih napadi zastonj in da so pomenili le to, da je SLS močna in nepremagljiva. Za nas so napadli znamenje naše pravilne poti in naše moči. Sm. R. začela politična gonja, kakor je še niste videli. Kar smo gradili desetletja, bo uničeno. Padle bodo naše mladinske, prosvetne in zlasti gospodarske organizacije. Naše uradnike bodo pometali na cesto ali pa bodo prestavljeni v Južno Srbijo. In ko bodo zapirati prosvetne in zadružne domove, tedaj bodete zopet prišli z naročilom: Korošec, pojdi v vlado! A takrat bo prepozno. Kako boš prodal kravo, če jo nihče ne mara kupiti!” Zgodilo se je točno tako kot je Korošec napovedal. Večina je trdno stala za svojim voditeljem, kakor so pokazale nepozabne majniške manifestacije ob priliki njegove šestdesetletnice. Tudi številni ustrahovalni procesi zaradi zelenih kravat niso uklonili somišljenikov. Mimo tega pa smo žal tudi doživljali, kako so padale tudi “cedre na Libanonu.” Mnogo od tistih, ki so najbolj glasno zahtevali prehod v opozicijo, so se naveličali “sedeti pod drenom,” kakor se je to reklo. Korošec osebno je zdržal opozicijo toliko kot kdorkoli drugi in več. Toda kadar in kolikor je sodeloval s §vojo stranko v vladi kljub temu, da ni mogel izvesti celotnega avtonomističnega strankinega programa, je to storil vedno zato, da za svoj narod, ki je živel, iz rok v usta, reši, kar se je rešiti dalo in doseže, kar se je v danih razmerah doseči moglo. Korošec ni prezrl, da Slovenci nismo predstavljali niti desetine v državi. Bil je voditelj malega naroda, ali bolje, le največje slovenske stranke. Irci so imeli v angleškem parlamentu 80 poslancev in s tem ključ do vsakokratne politične situacije, ker so oni odločali ali bodo vladali liberalci ali konservativci. Hrvati so imeli v skupščini 70 glasov in tudi več, Korošec pa v najboljšem slučaju 25, kar je bilo precej manj ko desetina vseh poslancev v skupščini. Povrhu se je vedno našla še ena in druga slovenska stranka, ki je prežala, kako bi za vsako ceno vskočila v beograjsko vlado in podprla velikosrbski centralizem in unitarizem. Ta slovenske needinost je vseh 20 let zastrupljala odnose med Ljubljano in Beogradom in silno otež-kočila borbo SLS za narodno samoupravo. Ako je kljub tem okoliščinam slovenska parlamentarna delegacija igrala tako pomembno vlogo v jugoslovanskem političnem življenju, je bila v glavnem zasluga njenega voditelja dr. Korošca, ki je bil vedno na straži in je z veliko modrostjo in previdnostjo krmaril svojo slovensko barčico, da se ni razbila ob političnih čereh. Vedno je bilo treba bojevati boj na domači slovenski in na zunanji beograjski fronti. Toda kljub taktiziranju, v katero so ga silile razmere, je bila slovenska narodna samostojnost tista dominantna ideja, ki ga je stalno vodila in od katere se ni nikoli niti korak odmaknil. Česar ni mogel doseči naenkrat, je skušal doseči postopoma. Toda s kakšnimi, skoraj nepremagljivimi težavami in ovirami! Večkrat je bilo potreba potrošiti večino energije, da je sploh prišel na bojišče! Pa o tem bomo takoj več slišali. Slovenska deklaracija Korošec je modro varčeval z narodnimi silami, kakor previden vojskovodja čuva svoje čete pred nepotrebnimi izgubami. Vendar so prišli trenutki, ki so se mu zdeli odločilni v političnem razvoju in ko je presodil, da je treba, da zakliče Slovencem, kakor je zaklical maršal Foch zavezniškim četam v poletju 1918: “Tout le monde a la bataille!” — “Vsi v boj!” Tak poziv je bila “Slovenska deklaracija” za novo leto 1933. Zgodilo se je takole: Za predsednika vlade je kralj Aleksajnder imenoval 1. jdlija 1932 Milana Srskiča, ki je tako Navzel mesto generala Petra Živkoviča. Živkovič je bil brez dvoma ugledna osebnost v vojaških krogih, osebno pošten, človek izredne energije in delavnosti in udan kralju, toda le vesten administrator, brez širših in samostojnih političnih konceptov, ki jih tudi v diktaturi položaj prvega ministra zahteva. Milan Srskič, bivši vodja srbskih radikalov v Bosni, je že preje v Živkovičevem kabi-neto bil pravosodni minister in duhovni očie nove ustave. Srskič je bil nadarjen in okreten politik, ki je znal osebno osvajati s svojo ljubeznivostjo, pri tem pa prav nič izbirčen v sredstvih za dosego svojih ciljev. Čim je prevzel vlado, je takoj nategnil politične vajeti in pričel na široko pospeševati unitarizem. Sam prepričan Vele-srb, se je z vsem srcem in vsemi sredstvi lotil svoje naloge. To pa je izzvalo še večji odpor v opoziciji. Toda opozicija ni bila edina! Hrvati so itak nastopali na svojo roko in jeseni 1932 leta izdali “Hrvaško deklaracijo,” v kateri so znova naglašali že znano hrvaško stališče do beograjskega centrallizma in unitarizma. Voditelji ostale opozicije, med njimi tudi Korošec in Spaho, so se sestajali v Beogradu zdaj pri enem, zdaj pri drugem radikalnem veljaku, se posvetovali, pa nič odločilnega Sklenili. Srbi niso bili edini. Razven tega se niso marali istovetiti s Hrvati, ki so po njih mnenju tudi kot opozicija šli predaleč. Korošec je drezal, da bi se napravil kak skupen korak. * Za Korošca so bili to meseci hudih razočaranj. Na skrivnih sestankih, ki jih je vodstvo SLS imelo na Gabrovškovem stanovanju v Frančišknski ulici v Ljubljani, je poleg poročil, ki so jih posamezni zaupniki podajali o tajnem delu političnih trojk na terenu, vedno znova prišel pogovor tudi na to, da moramo tudi Slovenci “nekaj storiti.” Vsi smo čutili, kako se zamočvarja naše politično življenje: samopaštvo liberalcev in kmetijcev, plačevanje političnih izdajstev, pritisk na uradništvo in učiteljstvo, vsako slovensko kulturno delo ožigosano kot separatistično, propadanje zadružništva, nemoralna in lažnjiva propaganda nasprotnega tiska, proti kateremu je naš tisk, ki ga je davila predhodna cenzura, bil brez moči. “Vladali bomo 100 let,” je zapisal Kramer v “Jutru.” “Nikdar več ne bodo prišli klerikalni separatisti na površje!” Da, nekaj je bilo treba storiti. A kaj, kar naj bi izboljšalo in ne še poslabšalo težavnega političnega stanja? Korošec, ki nas je vedno učil, da je v politiki, tudi če si majhen, treba hoditi pokonci, se ni hotel poniževati niti pred Beogradom, niti pred Zagrebom. V odločilnih vprašanjih ni hotel, da bi bila klovejnska narodna politika vprežena ne v zagrebški, ne v beograjski politični voz. Če opozicija ni kazala volje do skupnega nastopa, potem je prišel čas, da nastopimo Slovenci z lastno politično izjavo in se s tem afirmiramo kot samostojen narod, drugim enakovreden in enakopraven, ki ima pravico do samostojnega odločanja, ker ni le objekt, ampak subjekt v političnem življenju. Slovenci so se kot svoboden in suveren narod leta 1918 odločili, da se združijo s Hrvati in Srbi v skupno jugoslovansko državo. Vendar mora temeljna osnova za medsebojno sožitje treh narodov v tisti državi biti absolutna enakost in enakopravnost, ki izključuje vsako majorizacijo in nasilje močnejšega nad šibkejšim. Slovenci kot narod zahte- vajo od jugoslovanske države, da jim zajamči takšne politične, socialne in gospodarske pogoje, da se bodo mogli kot narod kulturno, narodno, versko in p°^' tično svobodno razvijati, tako, da bodo tudi Slovenci živeči izven jugoslovanskih državnih meja zrli v Sloveniji svojo narodno matico, ki jih bo oploja-la s svojim narodnim življenjem in nase privlačevala. To je bila vodilna misel “Slovenske deklaracije,” ki je bik popolnoma samo Koroščevo delo, v vsej svoji zasnovi stoodstotno nasprotje tedaj uradne jugoslovenske unitaristične zamisli. Z njo se je Korošec P0' stavil kot najbolj legitimiran glasnik Slovencev proti kralj6' vi unitaristični politiki in proti beograjski vladi, ki je z vsem državnim aparatom to politiko nasilno pospeševala. Korošec niti trenutek ni P°' dvomil, kako bodo vladajoči beograjski krogi in njihova ljubljanska priprega sprejeli “Slovensko izjavo,” kako tolmačili in kakšne bodo posledice za nj6' ga in njegove pristaše. Po dolgem premišljanju pa se je kljub vsemu odločil za ta korak, ker je presodil, da so razmere dozorele tako daleč, da spričo jugoslovenske unitaristične furij6 vrže odkrito vse karte na miz° in da kot glasnik Slovencev pred vsem svetom slovesnio izpove, da smo Slovenci samostojen rod, ki hoče kot takšen tudi živeti svoje samobitno in upravno življenje in ne se utopiti v nekem meglenem jugqslovenstvU- S to izjavo je onega zimskega večera zadnji dan leta 1932 stopil med štirinajsterico, izvršilni odbor SLS, ki je zasedal v Ga' brovškovem stanovanju. Ko je v st op * ’’ se je zdel nenavadno slovesen in resen. Po kratkih formalnostih je vzel iz žepa h3*' papirja in prebral, kar je imei napisano. “To je naša izjava. ko soglašate, potem prosim, d" vsi navzoči podpišete. Imena podpisnikov ne bodo objavljena; le besedilo. Izvirnik naj se hra' ni na varnem, ker je to dokU' ment, ki bo morda zahteval pni' čevalcev. Udarili bodo po na3-Vendar, ako je odločeno, da pa' demo, je častneje, da padem0 stoje, kot vojaki v boju.” Kipečih src in iskrečih oči s vsi podpisali. Korošec je povz6 misel vseh in v nekaj stavkih genialno očrtal slovenski narod' ni program. Gabrovšek je prevzel nalog0’ da bo izvirnik shranil na van' nem kraju, ostali pa so se P°' govorili o načinu, kako izjav0 spraviti v javnost doma in V inozemstvu. To je bilo rojstv0 slovenskih ‘ ‘punktacij,” kakor so jih imenovali nasprotniki-(Dalje prihodnjič) IVERI V “Slovenskem poročevalk objavlja svoje spomine na Pa^ tizanščiino bivši prior kartuš janskeg^ samostanu v PleteU dr. Josip Edgar Leopold. V k zadnjih številk opisuje, kako j1 je sestal v Sušicah pri Urša1 Selih z Vidmarjem, Breclj61* Kocbekom in Kraigherjem na njihovo prigovarjanje skJ^ šal pripraviti sestanek partikj nov s škofom Rožmanom. Šk0^ Rožman pa je vsako sestajam odklonil. * ❖ * Jugoslovanska vlada je Pr°^ testirala pri nemški vladi v Fc nu, ker je časopis nemške ‘ ščansko demokratske vlade ‘ F Reinische Merkur” objavil c nek znanega katoliškega c»sl' karja Evelyna Weaugha. Zah-va, da nemška vlada kazk list, ker je žalil Tita. ^ Prav tako so protestirali goslovani tudi pri angleški ^ di zaradi poročanja Britam5^ radijske postaje (BBC) o -i vem obisku. Niso bili zadov°^ ni, ker je komentator rekel; ^ so Tita pozdravljale “prazr® ^ mrtve londonske ulice.” ReSl ca v oči bode! ^r' Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda NOVI VEK: l. Luteranslvo in cerkvena reforma med Slovenci Ko pri bočnem turjaškem gradu nič sko °pravijo, se spuste na ižan-Polje in drve proti Ljublja-‘u’ kjer mimogrede zapalijo hiš. Potem preplavijo v° in razgrajajo po mengeški °^ci- Ko zvedo, da se zbira °ti njim črna vojska, se ka-. r blisk vrnejo zopet na Do-’lisko, v diru so naskako-b višnjegorski grad in utr-111 stiski samostan, toda brez sPeha. Njih divjanje je ob-.^’la tudi trebanjska, žužem- Se ^ska, mirnopeška in novome-a okolica. Skozi Kočevje so Med želni Potem umaknili na Hrvaško, tem je bil kranjski de-Poveljnik zbral precejš- ^ vojsko in je ž njo urno ; ar’i za sovražnikom. Vza-j^1”0 s hrvaškim banom Iva-v 1 Karlovičem zgrabijo Slo-. ci pri Volanskem gradu be- koy6 • ^ur^’ne- ^e,z: tisoč Tur-j. Je obležalo na bojnem po-df’ jih je bilo ranjenih, žeUgi 80 odnesli pete. Ujete in otroke je ukazal bo-ht'8 ^ Pred bojem pomo-pj’ Nekateri Turki pa so jim (ja^an®sti in jih poskrili, češ, yg. 1 Jih Po bitki tirali s seboj. 1 ti jetniki so bili rešeni. Pov»»r?lte vsletI plina? vzdiganja p^M?cenaga po zaprtnici? Se li va: Ite, zabasani in vam pokvarja 1(1 Tedaj bi morali napraviti že , 1® storilo'tisoče drugih uspešno Žane i.. a 1S87—vzemite preskušeno žtlravi]IV0 ^el0