UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica Bt. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se no : : sprejemajo : i « NAROČNINA: celoletna po pošti ali s poSiljanjem na dom ca Avstro-Odrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10‘80, Četrtletna K 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; sa : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86’—. j t Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .• ob pol 11. dopoldne. \ \ % UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, O., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečet Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana k: in reklame 40 vin. -- l.iseiHle : prejema upravništvo. s Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo » Reklamacije lista so poštnine proste. Stev. 486. V Ljubljani, v soboto dne 18. januarja 1913 Leto III. Nakupovanje holandskega tobaka. H. Krščanski socialci se močno trudijo, da bi odvrnili v zadevi holandskega tobaka vsak sum 0 , ue^e‘ *° seve^a razumljivo. Kajti za vsako stranko, ki se neprenehoma dela tako patriotično, je precej kočljiva reč, ako se ji dokaze, da je prodajala interese avstrijskega državnega podjetja, torej obenem interese avstrijskega prebivalstva za korist svoje strankine blagajne. In res se vlaga od raznih strani veliko truda, da bi se opral zamorec. .n. * a -s tem zadoščenjem bo precej težka rec; četudi so se krščanski gospodje močno tru-oin. da bi se napravilo vse pod roko in da bi se ostalo tajno, so vendar že tisti dokazi, ki so znani, dovolj trdni, da pobijejo krščansko socialne izgovore. . Dvorni svetnik Siebenrock, čegar izjavo v pojodseku smo včeraj objavili, pravi, da je ho-, y I},° opozoriti poslanca dr. Stumpfa, kako je ivoeleman zlorabljal ime »strankine blagajne«. Vnr 7xSe prav- Ali ne dr. Stumpf, ne kateri-on krščanski socialec ni dokazal, da je bila njih arankina blagajna »zlorabljena«. Nekaj dru-e^a je gospoda poizkušala. Koeleman je bil poklican v pododsek, pa je am na razna vprašanja odgovoril, da v onih Pogojih ki jih je bjj pocjaj tvrdki Olie, ni mi-nllna^ ščansko socialno blagajno, temveč na teK° drugo avstrijsko stranko. Navedeb dvor- i-, ^vetn a Siebenrocka o pogojih samih ni iiio i ,zpo^bijati. Dognano je torej, da je zadeval provizijo za »strankino blagajno«. ^e pravi, da je mislil na »neko drugo stranko v Avstriji«, bo moral sam priznati, da Je ta izgovor čudovito jalov. Sicer pravi, da je svojo častno besedo, da ne bo ničesar govoru o političnem delu kupčije, s čimer zopet priznava, da je kupčija imela »politično stran«. Prav po otroško pa dostavlja, da bo vprašal vdovo Olie, če ga odveže obljube. Ta Častna beseda je nadvse sumljiva. Če bi bil ik ivdo zahteval, da mora molčati o provizijah, bi bili to prej storili tisti, ki so jih jemali, ne pa tisti, od katerih so se zahtevale. In to je mogoče, da je »strankina blagajna« želela molk. Toda v stvari je najvažnejše priznanje, da le strankina blagajna imela dobiti provizijo. Katera strankina blagajna je to bila, bo tudi brez Kodemanovih navodil lahko uganiti. Dognano je, da se je potegovala za ono dvomljivo kupčijo edino krščansko socialna str&Mka. In nehote jo Koeleman. ko Jo r»ere, Se bolj maže. Pripovedoval je namreč tudi sledečo bajko: Meseca 'decembra ]e bila pogodba podpisana. Tedaj je Koeleman obiskal dr. Luegerja in ga vprašal, če mu je všeč, da nakloni krščansko socialni stranki 25.000 kron. Lueger ga je baje vprašal, kaj ga navaja na to. Koeleman }e odgovoril: Vem, da potrebuje strankina blagajna denarja, jaz pa itak zaslužim 15.000 goldinarjev pri tem. Lueger je odgovoril (tako namreč trdi Koeleman): Take reči se pri nas nc delajo. Zelo ugodno mi bo, če mi po božiču predložite dokaz, da ne dobite Vi denarja, in da tudi o naši stranki ne more biti govora . . . Naposled pa pravi Koeleman: »Po štirinajstih ona druga stranka« izmuzniti, so tudi najdena. Besedilo definitivne pogodbe se namreč nekoliko razlikuje od besedila pogojev, ki Jih je Koeleman predložil tvrdki. V definitivni pogodbi je namreč na prvem mestu, pod točko a) določena provizija, kakor Jo je bil Koeleman zahteval zase; drugi točka pod b) pa določa 100.000 kron v onili obrokih, ki jih je navedel 'dvorni svetnik Siebenrock, ter pravi: »Omenjeni trije zneski se shranijo do preteka prvih treh let kot trustee za Vaš račun pri banki, ki se skupno določi.« Po tem torej teh 100.000 goldinarjev ni šlo naravnost v strankino blagajno, ampak v banko. Ali — za koga? Zahtevani so bili za strankino blagajno; dovoljeni so bili. Komu neki, če ne onemu, ki jih je zahteval? Toda vlagali so se v banko na Koelemanovo ime. Le rda je bila Koelemanu dovoljena že njegova dovolj visoka provizija, In rda menda nikjer ni navada, dajati eni osebi za eno kupčijo 'dve različni proviziji. Saj bi bilo rdovolJ enostavno, če bi se Ji dala ena provizija v primerno velikem znesku. Tukaj pa sta dve različni proviziji: Ena za Koelemana, ki se njemu izplačuje, druga — ne ve se za koga — ki se vlaga v banko. Tobačna režija je pozneje odpovedala pogodbo. Krščanski socialci so nato zaceli nov boj, in so hoteli od finančnega ministr: tva naravnost izsiliti obnovitev pogodbe, o kateri so strokovnjaki že davno izjavili, da je škodljiva za Avstrijo. Odkod je prihajala še vedno njih vnema za tako kompromitirano reč? Zakaj si je dal dr. Stumpf še tedaj sestaviti brošuro od Koelemana, katero je izdal pod svojim imenom? Veliko panamskih afer je že prišlo na dan iz krščansko socialne stranke.' Med vsemi pa je ta nedvomno največja. In če začne ta lepa stranka poslej kakršnokoli afero, se bo vedno vpraševalo: Koliko provizije ima dobit za to? Davek na vžigalice. Kaj je tega, ko so naši predniki prižigali svoje pipe še s kresilnim kamnom in gobo, ker so jim vžigalice bile predrage, ko so si svetili z lojevimi svečami in oljem. Petrolej in vžigalice so poznali tiste čase le imoviti ljudje. Takrat ni bilo davka na vžigalice in ne na petrolej. Ko se je petrolej vdomačil tudi v revnih izbah, je država uvedla petrolejski davek, ki donaša, oziroma jemlje triindvajset miljonov na leto. Ampak »boljši« ludjeso med tem že ubežali novemu davku in razsvetljevali svoje dvorane s plinom. Danes, ko so vžigalice v splošni rabi med ljudstvom in ko jih »boljši« ljudje popuščajo, ker shajajo pri električni razsvetljavi tudi brez njih. se je vlada spomnila na davek od vžigalic. Vladne stranke — in med njimi paradirajo tudi naši klerikalci — snujejo sedaj »malo« finančno reformo, da pomagajo iz finančnih zadreg državi, ki se vsled blazne militaristične politike pogreza vedno globlje v dolgove in v deficit, in da otmejo finačnega poloma svoje privilegirane postojanke v deželah. 2e pet let je na vrsti velika finančna reforma, a se je vladne stranke ne lotijo — iz same demagogije in iz strahu pred ljudstvom. Za malo »reformo« so zbrale pogum in ta kaže, kakšna težka davčna bremena čakajo ljudske sloje. K vsem nezaslišanim trdotam sedanjega davčnega sistema kanijo pridružiti nove: davek na pivo se podvoji, davek na žganje sc podvoji in uvede se nov davek, ki bo prav občutno zadel ljudske sloje: davek na vžigalice. Misel ni nova in že dolgo se govori o davku na vžigalice, ker v resnici ni več ljudskega živila in ne predmete, ki ne bi bil neznosno obdavčen. Ampak upati je bilo, da se vlada premisli in da se ustraši ljudske nejevolje: vsaka mera se enkrat napolni in tudi davčne plenitve se ljudstvo končno naveliča. Toda vlada pozna meščanske poslance in ve, kaj vse sme od njih zahtevati: svoji zvesti poslanski služinčadi je naročila, da sproži v finančnem odseku predlog za uvedbo davka na vžigalice — po dva vinarja od škatljice! — in s tem odvalila neposredno odgovornost za davčne načrte na meščanske stranke. Dejanje in nehanje klerikalnih poslancev bo treba sedaj prav natanko opazovati in prav radovedni smo, če jih tudi pri tem finančnem ropu zasačimo v taboru ljudskih sovražnikov. Drugi zbor Jugoslov. Socialistične Zveze v Ameriki. MMIi F. DOSTOJEVSKI J: Čuden poštenjak. (Dalje.) »Nimaš li drugega opravila, Emeljan, kakor čuvati stopnice? Kaj bo s teboj, Emeljan?!« »Kakšno opravilo, Astafi?« »Uči se vsaj krojaškega, ti izgubljena duša. Glej, kakšen je tvoj površnik! Ni še dovolj, da je ves raztrgan, da še stopnice pometaš z njim! Šivanko v roke in zašij si luknje, pijanec, ne-nasitnež, potepuh!« In kaj mislite sedaj, gospod?! Poiskal si je šivanko. Ustrašil se je mojih besed, čeprav sem bil zinil le tjavendan. Slekel je površnik in pričel zbadati s šivanko. Mislite si torej: rdeče obrobljene oči, neobrita, zanemarjena brada, roke se tresejo! Zbadal je in zbadal, a šivanke ni mogel udeti . . . Popustil je vse in se ozrl s strahom name . . . »No, Emeljan, ti si ptič. Jaz se šalim, ti Človek brez pameti, ti pa resno misliš. Le pusti šivanko, v kot sedi in ne osramoti me!« »Kaj naj delam, Astafi Ivanovič? Vem, da sem pijanec, brezdelnež . . . Samo, da jezim svojega dobrotnika . . .« . *n, j Pvre,m’kale so se vele, modre ustnice, solza je zdrčala po bledem licu, in moj Eme-jan se je razjokal . . . Moj Bog! Bilo mi je, kakor da bi mi kdo zt nožem presunil srce . . . »I i občutljivi človek ti, nato niti mislil nisem. Emeljan, le letaj po ulicah, pij in izpij se!« Milostljivi gospod, kaj bi vam pravil! Vsa povest je tako enolična, dolgočasna, da se ne 'zplača preveč besed! Niti vinarja ne date na stvar, a Jaz bi pa dal vse premoženje (ako »i ga sploh kaj imel), da se stvar ne bi bila zgodila! , Imel sem jahalne hlače, vrag naj jih vzame, 'Pnp hiie modro črtane. Podaril mi ]ih je l il gospodar. Cesto sem mislil, da bi jih prodal, gotovo bi dobil zanje pet do šest rubljev. Ali obdržal sem si jih za spomin na svojega prejšnjega gospodarja. Za Emeljana so bili tedaj žalostni dnevi. Videl sem: prvi dan ni pil, drugi dan zopet ne, tretji poteče — niti kapljice ni pokusil, ves obupan Je sedel in me gledal proseče. Mislil sem si že, da se je spametoval. Bilo je na dan velikega praznika. Šel sem k maši in ko pridem domov: Emeljan je sedel na oknu opit in se zibal, šel sem nekaj iskat v kov-čeg in glej, mojih Jahalnih hlač ni bilo več. Z Bogom! Iskal sem, premetaval, a zaman. Vprašal sem gospodinjo, a vse iskanje zaman! Na Emeljana niti mislil nisem, čeprav je bil sumljiv, ker je bil pijan. »Jaz jih nimam,« Je zatrjevala stara, »kaj naj počnem z jahalnimi hlačami?! Naj jih mar nosim?! Nedavno ml je nekdo spodnje krilo odnesel . . .« »Kdo je bil?« sem vprašal, »ali je bil nemara kdo v moji sobi?« »Nikogar ni bilo, gospod,« Je hitela starka, »Emeljan Iljič je bil odšel, a se je kmalu vrnil. Ondi sedi, njega vprašajte.« »Si li ti mogoče odnesel moje lilače, Emeljan Iljič?« »Ne, ne, Astafi Ivanovič, jaz, to se pravi, Jaz . . . jaz jih nisem vzel.« Izreden slučaj! Iskal sem in iskal, a vse zaman, nič in nič! Emeljan' je pa sedel na oknu in se ni ganil. Nasproti sem mu sedel na kovčku, s prekrižanimi nogami in ga gledal od strani... Hm! sem si mislil, a pri srcu mi je bilo težko; zardel sem. Emeljan me je pogledal . . . »Ne, Astafi Ivanovič, nisem vzel hlač, ki... Gotovo ne mislite, da bi jih jaz vzel?!« »A kje so vendar hlače^« »Ne, ne, Astafi Ivanovič, niti videl jih nisem.« »Torej so hlače same ušle!« (Konec.) Najvažnejša točka dnevnega reda je bila biezdvomno ustrojstvo ali pravila. Referat' ir. debate glede te točke so trajale brez ma "Fa poldrugi dan. Prvi je referiral sodr. Blagoje vič in predložil svoj načrt pravil. Savičev načrt je obsegal popolnoma drugačno formo organizacije kakor je bila doslej, namreč centralizacijo zveze, to je, da odpade avtonomija narodnostnih sekcij in z njo osrednji odbori s svojimi blagajnami. Za ta eentralizacijski načrt so se vneto potezali srbski in zvečine hrvatski sodrugi. Slovenski delegatje so soglasno bili proti temu načrtu, kec so uvideli, da z ozirom na naše materialne razmere in potrebe še ni čas zadosti zrel za centraliziranje. Podpirali pa so načrt pravil so-druga Petriča, kateri Je obsezal ne popolno formo decentralizacije, temveč formo federativne avtonomije, to je da se združijo Hrvatje in Srbi v srbo-hrvatsko sekcijo, a Slovenci ostanejo avtonomni kot dosedaj. Vnele so se burne debate. Savičev načrt so zagovarjali v daljših govorih sodrugi Ekonomov, Cvetkov, Sušnjat in cela vrsta drugih; za Petričev načrt so pa govorili Zavrtnik st. in ml., Podboj, Petrovčič, Molek, Bešenič in drugi. Pri glasovanju je pa prodrl Savičev načrt s 30 glasovi proti 15. Savičev načrt pa je bil v specifični debati dokaj predrugačen. Tako je bilo sprejeto, da eksekn-tiva obstoji iz štirih članov od vsake narodnosti, kateri se volijo potom referenduma. Ekse-kutiva izvoli iz svoje srede tajnika-prevajalea. Iz eksekutive se tudi volijo po trije člani od vsake narodnosti v posebne odseke za časopisje. Osrednji odbori sedaj odpadejo; ostane le centralni odbor za vse tri narodnosti, oziroma štiri — ako se pridružijo Bolgari — z eno centralno blagajno. Mesečni prispevek ostane kakor doslej 25 centov. Nova pravila gredo na splošno glasovanje članstva, nakar šele stopijo v veljavo. Resolucija sodruga Markoviča za spojitev. »Radničke Straže« in »Narodnega Glasa« v nov, list, je propadla. Glede zvezne tiskarne je kongres določil, da se sedanja mkorpo.racija razveljavi, delnice po možnosti odkupijo in potem zveza sama prevzame skrb ter vodstvo ti-skarne V četrtek dopoldne je prišlo pismo sodruga' Etbina Kristana iz stare domovine, naslovljeno na kongres. Sodrug Kristan v pismu pozdravlja zborovalce in Jim želi najboljšega uspeha. Ko je sodrug tajnik pismo prečital, je zagrmel v dvorani buren aplavz. Soglasno je bil sprejet predlog, da se takoj odgovori sodr. Kristanu, in obenem, da v znak priznanja za veilko delo, katero je izvršil sodrug Kristan v Ameriki, vstane cela delegacija. Dalje je bila tudi sprejeta pO sodrugu Ivanu Moleku predložena resolucija glede sodruga Kristana. II. kongres Jugoslovanske Socialistične Zveze, zborujoč v Mihvaukee, Wis., konštatira, da je sodrug Etbin Kristan, socialistični svetovalec mesta Ljubljane, na svojem agitacijskem potovanju v Ameriki pripomogel do velikega, moralnega uspeha v razširjanju socializma med tukajšnjim proletarijatom, za kar mu kongres iz* reka iskreno priznanje. »2e mogoče, Astafi Ivanovič.« Vstal sem, vžgal luč in pričel z delom. Izdeloval sem pravkar telovnik za nekega uradnika. V srcu me je nekaj peklo. Laže bi mi bilo, ako bi bil hlače zažgal v peči. Vse to boje je čutil tudi Emeljan, čutil je, kako je meni težko pri srcu. Ce je kdo v slabem položaju, milostljivi gospod, sluti že od daleč, kakor ptič nevihto! »Astafi Ivanovič,« je povzel s tresočim glasom Iljič, »danes se je Antip Prohorič poročil z vdovo kočijaža; kočijaža, ki je zadnjič umrl . . .« Z začudenjem sem ga pogledal! Skoraj z jezo sem se ozrl nanj . . . Emeljan je vse to čutil. Vstal je, še vedno ga vidim, šel k postelji in premetaval, čakal sem — a iskal je in govoril sam s seboj: »Vse zaman, kje so neki proklete hlače?« Čakal sem, kaj bo storil. Zlezel je pod posteljo, da se nisem mogel več zdržati. »Emeljan Iljič, kaj lazite pod posteljo?!« »Nič, nič, le gledam, če niso jahalne hlače todi, Astafi Ivanovič; mogoče so kje založene?« »Ali kaj vendar počenjate, gospod?« (Od jeze sem ga tituliral z gospodom.) »Kaj sem vam jaz toiiko mar, da plazite zame po kolenih, gospod?« »Nič, nič, Astafi . . . Nemara se še najdejo, če jih dobro poiščemo. »Hm!« . . . sem mu dejal. »Poslušaj, Emeljan Iljič!« »Kaj hočete, Astafi Ivanovič?!« »Ti si mi jih končno najbrže ukral, Emeljan, kakor navaden tat, potepuh, nepridiprav, v zahvalo za mojo gostoljubnost.« Tako me je ujezil s svojim neprestanim plazenjem po tleli. »Ne . . . Ne . . . Nisem . . . Astafi . . .« Tako je obležal na trebuhu na tleh in dolgo ni vstal Bled je bil kakor zid, postavil se je pole« mene k oknu in deset minut nepremično stal M moji bližini. »Ne, Astafi Ivanovič, nisem vzel,« stal je poleg mene greh v podobi človeka. »Ne, Astafi Ivanovič, jaz nisem vzel vaših jahalnih hlač!« Tresel se je po vsem životu, kakor otrok'* prsti so se mu tresli, glas ves šibek in tenakj da, celo jaz sem se prestrašil in sem obstal n$ svojem sedežu prikovan. »Seveda, seveda, Emeljam Iljič, vse mo* goče . . . Oprostite, da sem vas brez dokazov,' sploh brez vzroka obdolžil! Naj jih vzame, k doc hoče; tudi brez teh bomo izhajali. Hvala Bogu*, nam še ni treba krasti, še prositi nam ni treba, toliko že prislužimo . . . Emeljan me je poslušal, vstal sem in vstal, je tudi on pred menoj; sedel sem in tudi on jej sedel. Tako je sedel ves večer in se ni ganiL Dolgo sem se že zibal v spanju, a vedno je šel sedel na istem mestu in zrl v zrak. Zjutraj jeli ležal na tleh, zavit v svojo pelerino. Niti postelje:, si ni privoščil. Od tega časa, milostljivi gospod, nlseitf, strpel v njegovi bližini; prve dni sem ga četo sovražil. Bilo mi je, kakor da me Je okradel mof; lastni sni in storil s tem zločin. Emeljan je pn noč in dan, milostljivi gospod, štirinajst dni dan na dan; pil je kakor neumen! A nekega dne se je prekinilo popivanje dovolj! Vse zapito. Zopet je sedel na okno m n r kega dne sem zapazil: Emeljan joče . . . To se pravi, milostljivi gospod, sedel jt plakal, a niti sam ni vedel, da pla&e. Ni lalu. gledati starega moža, tako starega kak<>r Em, ljan, in ga videti Jokati od Jeze. »Kaj počenjaš, Emeljan?« Zvil se je v klopčič in Jokal. Od onega dne sem govoril prvič z njlftt »Nič ne dciam, Astafi Ivanovič.i (Konec prihodnjič.). V T Pismo sodruga Kristana in odgovor kongresa se objavi v zapisniku. Kongres je dalje sprejel resolucijo srbskega sodruga Spasoje Markoviča, katera žigosa balkansko vojno in sedanje priprave med Avstrijo in Srbijo. Vsled pomanjkanja časa je moralo izostati več referatov, tako referat sodr. Zavrtnika st. glede podpornih društev, sodr. Ekonomova o taktiki in sodr. Cvetkova glede discipline. Vsi ti referati se objavijo sedaj v glasilih. Kongres je bil zaključen v soboto ob eni popoldne. Trajal je torej brez malega štiri dni. Na kongres je došlo veliko brzojavnih pozdravov, ki se objavijo v zapisniku. Zapisnik prinese sploh vse resolucije in poročila v celoti, iz katerega bo šele natančno razvidno vse delo, ki ga Je izvršil drugi zbor. Jugoslovanske socialistične organizacije v Milwaukee so na božični večer priredile so-‘drugom delegatom krasen zabavni večer z dramatično predstavo »Borba« v treh dejanjih, s petjem in tamburanjem. Tako je potekel božič zastopnikom razredno zavednega jugoslovanskega delavstva v Mil-waiikee v koristnem delu in v obči zadovoljnosti. Ljubljana in Kranjsko. — Seja založbe »Zarje« In lzvrševalnega odbora je danes ob šestih zvečer v upravništvu. — Zavlačevanje vzdrževalnih prispevkov za rodbine mobiliziranih oseb. V decembru mesecu se je vladi strašno mudilo z vojaškimi predlogami in z bičem § 14 je stala nad poslanci in predpisovala zbornici, do kedaj mora pogoltniti vladne predloge. To brezobrazno izsiljevanje so socialni demokrati ustavili, ko so se postavili na edino pametno stališče, da si je treba nevarne vladne predloge temeljito in od vseh strani ogledati in da je treba iztrebiti vse paragrafe, ki bi jih vlada lehko zlorabljala zoper državljanske svoboščine. Vsled odločnega nastopa socialnih demokratov se je tudi meščanskim poslancem nekoliko naravnalo hrbtišče in tako je vlada dobila vojaške zakone namesto za Miklavža šele za novo leto. Zakon o vzdrževalnem prispevku za rodbine mobiliziranih oseb je parlament sklenil 26. decembra 1912, 28. decembra je domobransko ministrstvo izdalo izvršilno naredbo, 31. decembra je bil zakon razglašen in je stopil takoj v veljavo. Vzlic temu nam prihajajo tožbe, da žive rodbine pod orožje poklicanih vojakov v hudem pomanjkanju, ker se oblasti ne menijo za zakon in nič ne ukrenejo, da bi stvar pospešile, dasi je v izvršilni naredbi črno na belem zapisano, da je »postopanje v vzdrževalnih zadevah kar najbolj pospešiti«. Zavlačevanje političnih oblasti je neodpustna nemarnost, zlasti če jo primerjamo z urnostjo, ki jo je vlada zahtevala za rešitev vojaških predlog. V prihodnji številki objavimo najvažnejše odlomke izvršilne naredbe, da prizadete rodbine izvedo, kako naj nujno zadevo pospešijo. — Klerikalna komedija na Dunaju. Vladne stranke, skrite in očite, snujejo nevarno zaroto zoper ljudske žepe. V vsej naglici so skuhale »malo« fiančno reformo, ki pa postaja od dne ilo dne večja. Prvotno je bilo projektirano le povišanje davka na žganje, reforma dohodninskega davka in davek na konjske stave; zdaj se Je že povečal finančni apetit vlade in njenih strežajev in k naštetim obremenitvam se pridruži nov in težak davek na vžigalice, davek na peneča vina in avtomobilski davek. Da se iznebi neprijetne kontrole socialnih demokratov in ostalih opozicionalnih strank. Je imela vladna služinčad »neobvezne« razgovore, na katerih se le posvetovala in bržkone tudi sklepala o novih ttavkih. Na ta način Je hotela izločiti vpliv opozicionalnih strank in prikriti svoje zlodejstvo nad prebivalstvom širši javnosti. V finančnem odseku so socialni demokratje pošteno zaropotali nad tem nelojalnim postopanjem, ki bije v lice vsem parlamentarskim navadam in ki je nafočitnejša prevara ljudstva. Najzanimivejše na vsem je to, da so se tega nečednega in proti-Hudskega manevra udeležili tudi slovenski klerikalci. V svojem časopisju, na javnih shodih, V oficialnih izjavah razglašajo venomer, da so v najstrožji opoziciji zoper sedanjo vlado in kaj le tega, ko so z neslano in otročjo obstrukcilo ovirali pametno parlamentarno delo. Kar naenkrat pa smo jih zasačili med davčnimi zarotniki in pod eno odejo z najhujšimi vladnimi za-petniki snujejo temne nakane, kako bi z novimi tiavki ociganili ljudstvo. Predrznejše ni še nobena stranka varala svojih pristašev in volilcev kakor klerikalna! — Balkanska revolucija a|| Indija Koro-nanlja bi bil naslov današnji veliki mednarodni maškaradi, da se ni priglasilo toliko in tako različnih mask. — Preveč bi Jih bilo naštevati, zato omenimo samo zastopnike narodov, ki pridejo v prvi vrsti; ves turški harfem, s sultanom, Srbi. Bolgari, Črnogorci in Grki, mali Eskimi, Arabci, Kitajci s svojimi boljšimi polovicami, Zamorci in Indijanci ter vse, vse in vse mogoče, česar pa še ne povemo. — Tudi ftvalstvo bo številno zastopano: Žaba, severni medved, dvonogate in štirinogate živali, vse pride, da se napleše. Opolnoči dobe najlepše to najoriginalnejše maske darila, ki jih je poslal H>okojeni portugalski kralj, in ki pride seveda tudi na maškarado. — Martin Krpan, Pavliha in Kerjavelj pridejo tudi na svoj račun, saj se bo plesal njih »povštretanc«. Prava 1001 noč! Zato danes v Narodni dom! — Godbenik Capricini Carolo, ki je nastopil že na vseh dvorih, igra danes s svojim slavnim instrumentom, ki je vreden 500.000 kron, v veliki dvorani »Narodnega doma«. — Turški harem, katerega vodi vedeže-valka miss Zephora in turški sultan Mehmed, se je pripeljal danes ob 9. dopoldne s posebnim vlakom in ložira v vseh zgornjih prostorih »Narodnega doma«, kjer se vrši zvečer velika mednarodna maškarada. — Vsi oni, ki žele biti na današnji maškaradi maskirani, naj se oglase danes popoldne od 12. do 8. zvečer na Krakovskem nasipu št. 10 v pritličju. Dobe se še moški kostumi In sicer: Kitajci, domine, harlekjmi in kloytii, ženski pa: Kitajke, domine, plesalke, ogenj, vila, glasba itd. — Izposoja vsakega kostuma stane 3 K. — Splošna mladinska zveza v Idriji vabi na veselico z igro, ki jo priredi v nedeljo 19. januarja v pivarni »Pri črnem orlu«. Uprizori se igra »V Ljubljano jo dajmo«. Med odmori in pri veselici igra godba na lok. Po igri ples in prosta zabava z raznovrstnim sporedom. Vstopnina: sprednji sedeži po 80 vin., sedeži pri mizah po 40 vin., stojišča po 30 vin. Začetek ob pol osmih zvečer. Blagajna bo odprta ob sedmih. — Posedanje zemlje vsled osuševanja Barja, se je opazilo v Črni vasi v obližju hiše Jakoba Škrabe št. 44. Na podlagi Škrabove ovadbe se je podala na lice mesta mešana komisija, ki je konštatirala naslednje: Hiša št. 44 je od Ljubljanične struge oddaljena približno 30 m. Teren med hišo in Ljubljanico kaže razpoke in vsade zemlje v štirih etažah, katere se raztezajo na daljavo kakih 250 m. Smer razpok je paralelna z Ljubljanično strugo. Pri hiši sami v oddaljenosti 5 ni 50 cm, je prva razpoka, ki je le nekoliko odprta. Teren od hiše do te razpoke kaže padec kake tri četrt metra: od tukaj proti Ljubljanici je v oddaljenosti 2 in po' metra razpoka, oziroma posedeni teren, katerega višinski razloček znaša do 1 in pol metra. V oddaljenosti 17 m je tretja. ter v daljši oddaljenosti 2 in pol metra četrta paralelna razpoka od gladine vode Ljubljanice 2 in pol metra oddaljena. Teren, od druge razpoke počenši, tvori neko dolino, ki Je nastala vsled posedanja okolnega sveta, ter se do tretje razpoke polagoma vzdiguje. V okolici hiše, tako proti vodi, kakor navzdol vode, so vsadi v raznih oddaljenostih od Ljubljanice, katerih globokost znaša do 2 m in čez 2 m. Hiša, katera je od navedene druge razpoke 8 m oddaljena, kaže razpoke od zunaj in znotraj. Razpoke so stare in so bile z malto zamazane. Vsled vsadov so se te razpoke zopet odprle in se skozi nje sveti. Tudi tla hiše so proti glavnemu zidu proti Ljubljanici nekoliko posedena, a se še ni moglo dognati, če to izvira od posedanja tal zunanjih vsadov terena. Vsadi so se začeli opažati zadnjih 8 dni. Ker sedaj zemljo pokriva sneg. vsletl česar se ni moglo dognati, če se zemlja še kje drugje vsaja in ker je komisija konštatirala, da so navedeni vsadi in umikanje terena nastali vsled nizkega stanja vode. je komisija sklenila, da se prepreči eventualna katastrofa, Skrabovo hišo iz varnostnih ozirov takoj de-ložirati. Komisija je posredovala, da se je Škraba s svojo družino, kakor tudi živino in drugim imetjem preselil v hišo št. 3 v Lipah. — Umrli so v Ljubljani: Anton Zaman, bivši posestnik, 92 let. •— Mihael Žagar, mestni delavec, 67 let. — Katarina Keber, bivša starinarica, 75 let. — Amalija Bertoncelj, rejenka, 10 mesecev. — Fran Močnik, ključarjev sin, 3 leta. — Marjeta Lasenar, strežnica, 71 let. — Filip Cerar, kočar in kovač, 47 let. — Franja Bravec, hči polzemljaka, 4 leta. — Josip Kovačič, delavec, 47 let. — S trebuhom za kruhom. V četrtek se Je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Hrvatov in 8 Slovencev, 10 Hrvatov in 30 Bolgarov Je prišlo nazaj, 30 Kočevarjev se je povrnilo iz SoJnograda. — Povratek v Avstrijo. V četrtek se je s posebnim vlakom mimo Ljubljane peljalo v Bosno 800 mohamedancev, ki so jo ob času okupacije zapustili in se naselili v Turčiji. — Denar ga je zmotil. Dne 11. oktobra m. 1. je ležal v sobi posestnika Martina Kočarja na Senturski gori na klopi za mizo 211etni Lojze Perne, posestnika sin iz ravno tiste vasi, v družbi dveh fantov, ki sta pa vsled pijanosti trdno spala. Kočar je pa imel v miznici v neki kuverti spravljenih 710 kron, za katero je Perne dobro vedel. Sklenil Je, da se jih polasti, kar je tudi storil. Priča Angela Kočar, ki se je mudila z drugimi domačimi zunaj sobe, je slišala, kakor da bi se bila miznica trdo zaprla, takoj nato je stopil obdolženec iz sobe in odšel. Sum te tatvine se je takoj obrnil na Perneta. Spočetkoma Je tatvino tajil, končno pa je priznal, da je on denar vzel. To priznanje je pa takoj zopet preklical, pri sodniji je pa obstal, da je on storilec, da je dal denar spraviti Janezu Habjanu z naročilom, naj ga lastniku vrne, ker je njega sram, in da je to v pijanosti Izvršil. Poizvedbe so pa dognale, da Habjan ni niti krajcarja od njega prejel ter je vse to izmišljeno. Ker se je sodišče o njegovi krivdi prepričalo, ga je obsodilo na 8 mesecev težke ječe. — Nezgoda. 161etni sedlarski vajenec A. Krušnik je hodil k Luckmannovemu hlapcu konje snažit. Danes zjutraj je pa konj vajenca tako udaril v obraz, da je vajencu desno oko takoj izteklo. Vajenca so prepeljali v bolnico. — Surov sin. Tesarski pomočnik Jakob Prek z Dobrove živi že dve leti v sovraštvu s svojo materjo, ki ima pri njem užitek. A tudi mati in sinaha nista v prijateljskem razmerju, ker slednja vedno ščuje svojega moža proti materi. Če je prišel sin domov pijan, je morala vedno mati pred njim bežati. 8. novembra lanskega leta Je prišel zopet sin okolo enajstih ponoči vinjen domov in ker mu ni mati odgovorila na vprašanje, zakaj se Je zjutraj z njegov ženo kregala, jo je zagrabil z eno roko za obraz, z drugo za vrat, jo potegnil s postelje ter jo vrgel na sredo sobe, tako da je mati zadobila več lahkih poškodb. Sin, ki dejanja ne taji, je bil na 14 dni ječe obsojen. — Tatvina na vlaku. Ko se je v četrtek zvečer od Zidanega mosta do Ljubljane z vlakom peljal čevljarski pomočnik Janko Šetina, je v vlaku zaspal. Med tem časom mu je pa iz žepa izginilo 18 kron denarja in njegova delavska knjiga. — Zaradi prepovedanega povratka je bil aretiran slaboglasni Franc Anžič, rojen 1869 na Škofeljci ter pristojen v Šmarje. Oddali so ga sodišču. — Izgubljeno In najdeno. Posestnica Frančiška Jarčeva je izgubila denarnico, v kateri je Imela čez 49 K denarja. — Gdč. Frančiška Stre-narjeva jc izgubila niklasto uro. — Hlapec Fran Boriti jc našel 30 praznih vreč, katere dobi lastnik nazaj na Dunajski cesti št. 40. pri tvrdki Zakotnik. — Uradnik g. Fran Weiss jc našel zlat prstan. — Pol. stražnik Fran Perme je našel žensko boo. — Sprevodnik juž. železnice Ivo Tonkiewicz je našel tri srečke. — Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 18., nedeljo 19. in ponedeljek 20. t. m.: 1. Pijavka. (Znanstveno. Samo zvečer.) 2. Šala v filmu. (Kinematografični šaljivi list. Samo zvečer.) 3. Gaumontov teden. (Kinematografska poročila o najnovejših dogodkih, športu, modi, literaturi itd. Samo zvečer.) 4. Lov na opice. (Velezanimiv naraven posnetek.) 5. Mirko ne ve, kaj bi storil. (Velekomično s 6Ietnim Abe-lardom.) 6. I. del: Lov za miijoni. (Senzacijski detektivski roman.) 7. II. del: Lov za miijoni. 8. Maks se boji vode. (Velekomično z Maks Lin-derjem.) — V torek: velika senzacija. Najboljši izmed dosedanjih cirkuških filmov Nordiskfilm Co. ATENTAT NA FRANCOSKEGA KRALJA. Pariz, 1. aprila. Atentat na francoskega kralja se izvrši nocoj ob 10. na veliki mednarodni maškaradi v »Narodnem domu«. Staiersko. — Alkohol — rušilec družinskega življenja. V Studenčicah pri Mariboru je v noči od 15. na 16. januarja umoril delavec Ivan Reiter svojo soprogo. 15. januarja sta se hotela Reiter-jeva preseliti iz dosedanjega stanovanja. Ivan Reiter je dal v ta namen svoji soprogi 3 K, da si najame pomoč. Marija Reiterjeva je bila pa huda pijanka in je one tri krone zapila. Ob 8. zvečer je bila tako pijana, da jo je morala njena soseda spraviti domov. Ko je prišel ob četrt ra deset Reiter domov, se je silno raztogotil, ker je ležala njegova žena docela pijana sredi sobe in mu ni pripravila večerje. Pričel je razsajati in ko so prihitele sosede, je Reiter dejal: »Kaj naj napravim z njo, ubil jo bom, sam pa se obesim!« Čudno se je zdelo stanovalcem, da J« bilo v Reiterjevem stanovanju v četrtek ob 9. dopoldne še vse mirno. Zato so šli v nezaklenjeno stanovanje. Strahoten prizor so zagledali: Marija Reiterjeva je ležala sredi sobe z razbito glavo, okolo trupla so bili krvavi sledovi in jopica ji je bila strgana z života. Orožništvo je takoj obvestilo državno pravdništvo v Mariboru in še dopoldne je prišla komisija na lice mesta. Zdravniki so dognali, da je Ivan Reiter umoril svojo ženo s tem, da jo je večkrat udaril s kratkim kolčem po glavi. Orožniki so šli takoj v bližnji gozd, ker ni izključeno, da je izvršil Reiter samomor. Ivan Reiter je bil znan kot priden, trezen delavec, a njegova žena je bila huda pijanka, ki je bila najrajše brez dela. — Samomor. Iz Ljubna poročajo: V sredo ob dveh popoldne je izvršil v svojem stanovanju uslužbenec južne železnice, Jožef Pretnar, samomor. Puškino cev je napolnil z vodo in se ustrelil v desno sence. Učinek je bil strahoten. Vzrok samomora ni znan. Koroško. — Vohun. Iz zapora v Celovcu je ušel Emil Droux iz Lyona na Francoskem, ki je bil osumljen vohunstva. V Pontablju so ga pa že dobili, ravno ko je nameraval prekoračiti mejili most in pobegniti v Italijo. — Požar. Iz Spitala ob Dravi poročajo: V sredo je nastal ogenj v hiši posestnika Mond-reja. ki se je silno hitro razširil. Ogenj je uničil hišo, oprave so le malo rešili. Vsa živina je poginila v plamenih. Kako da Je nastal ogenj ni znano. Mondre je bil zavarovan. — Ustrelil se je v Beljaku topničar Valentin Krebs. Francoske volitve. Polticarč Izvoljen. Pariz. 17. januarja. V drugi volltvl Je bil danes Poincarč Izvoljen za predsednika francoske republike. Pred volltvijo. Versailles, 17. januarja. Po vsem mestecu, zlasti po restavracijah vlada velika živahnost. V eni. najelegantnejših gostiln so se zbrali voditelji strank in skoraj vsi poslaniki. Davno pred otvoritvijo kongresa se je razvil velik vojaški aparat za vzdrževanje reda. Na »Plače Garme« stoji štiritisoč voiakov pod poveljni-štvom generala; petsto žandarjev je pred gradom v katerem zaseda kongres (v nekdanji rezidenci rfancoskih kraljev) in po ulicah, ki drže k gradu. Mnogo poslancev in senatorjev si je prišlo ogledat zgodovinski grad in v njem shranjene dragocene umetnine pred otvoritvijo kongresa. Dvorana, v kateri je seja, leži v sredi in nima oken, temveč dobiva svetlobo od zgoraj. Poslanci veliko ugibajo, kako dolgo bo trajala seja. Splošno sodijo, da bo dolga, ker ni izključeno, da se bo morala volitev večkrat ponoviti. Za vsako glasovanje, ki se vrši po imenih, je treba poklicati devetsto poslancev in senatorjev; vsak posamezni član mora stopiti na tribuno in položiti svojo glasovnico v žaro. Če bo treba le dvakrat glasovati, ni pričakovati rezultata prej kakor ob 8. zvečer. Proti Polncareju. Pariz, 17. januarja. Včerajšnjega zborovanja levice, ki je bilo sklicano, da poročajo delegati. ki so imeli naprositi Poincarčja, da odstopi od kandidature, se je udeležilo 150 članov. Trajalo je pozno v noč in je bilo zelo burno. Ko so delegati naznanili, da je Poincarč odloknil predlog in da vztraja pri kandidaturi, se je dvignil pravi vihar. Slišali so se klici: »Poincare je pustolovec! Ubil je disciplino! Njegova kandidatura je sramota! Izza kandidature princa Napoleona se še ni zgodilo kaj podobnega!« Buisson, ki je hotel opravičiti Poincarčjevo ravnanje, Je moral vsled hrupa večkrat prekiniti svoj govor. Ko je dejal, 'da je’ Poincare dobro vedel, da hoče Clemenceau i vnovič nastopiti z Bourgeoisovo kandidaturo. je Bourgeois zelo živahno protestiral. Napo- | sled je zbor sklenil resolucijo, da je Pams edini kandidat vseli republikancev. Poincarčjevi prijatelji upajo kljub temu, da bo Poincarč kar pri prvi volitvi izvoljen, medtem ko so Pamsovi pristaši prepričani, da Poincarč ne dobi absolutne večine. Pristaši Bourgeoisa upajo, da se bo dal tudi ta še pregovoriti, da sprejme kandidaturo. Razentega se slišijo še imena Delcassč, Pichon, Ribot in Deschanel. Volitev. Pariz. 18. januarja. Seje kongresa, ki je imel voliti predsednika republike, se je udeležilo 868 senatorjev in poslancev izmed 891 upravičenih. Pri prvi volitvi je dobil PoincarS 429 glasov, Patus 327, Vailiaut 63 Deschanel 18, Ribot 16, Bourgeois 4, Millerand 3, Mas-cuirov 2, Delcasse 2. Dubost 1. Rochefort 1. Volitev se je torej ponovila. Pri drugem glasovanju je dobil Poincare 383 glasov, Pams 296, Valllant 69. Ostali glasovi so bili razkropljeni Poincare je torej izvoljen in nastopi čez mesec dni svoj urad. Podrobnosti. Pariz. 18. januarja. Predsednik senata Dubost je stopil na.tribuno kmalu po 1. popoldne.* Bil je živahno pozdravljen, ker je zaradi sloge republikancev opustil svojo kandidaturo. Monarhist marki de Dion je protestiral proti volitvi. Žrebanje je določilo, da se prične glasovanje s črko T. Trajalo je dve uri in pol. Zadnji glas pri prvi volitvi je bil oddan ob 3. Ko je glasoval prvi poslanec Teille, je neki camelot du roi na galeriji zaklical: »Živio kralj!« pa so ga takoj zaprli. Ko je Vaillant glasoval. je zaklical: »Živio socializem!« Patus dernisionira. Pariz, 18. januarja. Poljedelski minister Pams je podal svojo demisijo. Predsednik Fal-llčres jo je sprejel in poveril provizorično vodstvo poljedelskega urada trgovinskemu ministru Davladu. Določbe francoske ustave o predsedniku. Narodna skupščina, ki Je poklicana, da izvoli, predsednika republike, je sestavljena iz obeh zbornic parlamenta; iz poslanske zbornice in iz senata. Njen delokrog je omejen na golo volitev in nima pravice, da bi razpravljala o tem ali onem vrpašanju; v tem se razlikuje od narodne skupščine, ki je sklicana v svrho izpremembe ustave. Za izvolitev je potrebna absolutna večina in se volitev tako dolgo ponavlja. da dobi eden kandidatov absolutno večino. Skrutinij vodi 36 izžrebanih skrutinator-jev. Takoj po razglasitvi volilnega izida se prečita zapisnik in predsednik — narodni skupščini predseduje predsednik senata — zaključi sejo. Nato naznani ministrski predsednik no- , voizvoljenemu predsedniku republike izvolitev vpričo predsednikov obeh parlamentarnih zbornic. , ;... , Za predsednika francoske republike je ieh-ko izvoljen vsak francoski državljan, ki vživa politične pravice. Ustava iz leta 1848. Je zahtevala, da je predsednik francoskega rodu, da ni prekinil francoskega državljanstva in da je star trideset let. Dares te omejitve ne veljajo več; le zakon od 14. avgusta 1884 izključuje člane nekdanjih francoskih dinastij od pred-sedništva. Narodna skupščina mora biti sklicana vsaj mesec dni prej, preden ugasne pravica starega predsednika. Predsednik republike imenuje ministre: ta pravica ni uzalonjena izrecno, izvaja pa se iz III. člena ustave od leta 1875., ki mu izroča nastavljanje in odstavljenje vseh civilnih in vojaških oblasti. Po tej ustavni določbi bi imel predsednik tudi pravico. da odstavi ministre. V resnici pa je predsednikova pravica za imenovanje ministrov močno pristrižena. Lehko pač imenuje ministre, ki nimajo večine v poslan. zborn., ampak v tem slučaju bi moral razpustiti zbornico in razpisali nove volitve, za to pa je potrebna odobritev senata. Ako se po novih volitvah vrne v zbornico zopet opozi-cionalna večina, mora izbrati ministre iz njenih vrst. Predsednik republike ima tudi suspenzi-* ven veto v zakonodajalnih vprašanjih, t. j. pred razglasitvijo zakona sme zahtevati z motivirano poslanico od obeh parlamentarnih zbornic novo razpravo in zbornici sta po ustavi zavezani, da ugodita zahtevi. — V dejanju pa združuje na Francoskem vso politično oblast parlament, in sicer zbornica poslancev, in predsednik velja le za reprezentanta ljudske volje, le za izvrševalca parlamentarnih sklepov. I^azpust zbornice in veto sta mrtvi pravici in noben predsednik od leta 1877. se ju ni upal uporabljati; niti politična neodgovornost državnega poglavarja, ki je v ustavi izrečena, se ni vpraksi ohranila: od šestih predsednikov iza leta 1875. so morali trije — Maci Mahon, Grevy in Casimir-Perier — odstopiti, preden Je ugasnil njih mandat. Dosedanji predsedniki francoske republike. Včeraj izvoljeni prezident Poincarč je po številu deveti, odkar je na Francoskem ustanovljena tretja republika. Prva dva predsednika po padcu cesarstva — Thiersa in Mac Mahona — ni izvolil kongres, temveč zakonodajalna skupščina. Ko i« odstopila začasna vlada »narodne obrambe«, je izvolila reakcionarna jzakrmodajaina skupščina v Bordeaus J 7. februarja 1871, za predsednika francosKe republike Thiersa. IzvoliteVi je bila skoro soglasna — v Thiersu je slavila reakcija zmagalca pariške komune. Izprva j® imel Thiers naslov »načelnika izvrševalne oblasti« in šele 30. avgusta, po preselitvi V. Versailles, mu je zakonodajalna skupščina podelila naslov predsednika. V maju 1873 so združeni monarhisti — bo-napartisti in orleanisti — prisilili Thiersa k odstopu in narodna skupščina je s 390 glasovi izvolila maršala Mac Mahona za njegovega naslednika. Monarhisti so bili uverjeni, da novi mož strmoglavi republiko in upostavi zopet monarhijo. Toda 5. januarja 1879 so končale volitve v senat z veliko zmago republikancev .vsled česar je Mac Mahon 30. januarja odstopil. Še tisti večer sta se združili v smislu u-stavejz leta 1875. obe zbornici v narodno skupščino, ki je s 563 glasovi izvolila republikanskega kandidata Jul. Grevyja; monarhist general Chanzy je dobil le 99 glasov. Čez sedem let, 28. decembra 1885, je bil Grevy ponovno izvoljen s 487 od 567 oddanih glasov; tedaj je prvič nastopil radikalec Henri Brisson. Grevy je moral pred potekom svoje dobe — 1. decembra 1887 — odstopiti, ker je bilo razkrito obširno barantanje njegovega zeta Wilsona z redovi. Da se zavarujejo pred presenečenji reakcije, ki je štela še vedno 240 poslancev in senatorjev, so sklicali republikanci vprvič pripravljalno zborovanje. Pri prvi poskusni volitvi je dobil Ferry 200 glasov. Freycinet 192, Brisson 81 in Sadi Carnot glasov. .'reycinetovi pristaši so iz nasprotja do Ferryja sklenili glasovati za uarnota. Jo je v narodni skupščini pri prvi vo-Utvi dobil 303 glasove; Jules Ferry je zbral general Saussier 148, Freycinet 76, gene-lal Appert 72 in Brisson 76 glasov. Pri drugi volitvi je Ferry odstopil od svoje kandidature ?rno*a’ ^i nat0 izvoljen s 616 proti 188 giasovom, ki jih je dobil general Sau-ssict*. ^UI?’ia 1894 je italijanski anarhist Cas-t io umoril Carnota in tri dni pozneje se je versaulesu zbrala narodna skupščina; od-• pr' volitvah več boja med repu-nimf”01 mJ.JT10narhisti. temveč le med zmer-radikalnimi republikanci. Kot kandidat 'tiernih je prodrl Casimir-Perier s 451 glaso- fflnoi* i h ^ Brisson je dobil 195, Dupuy 97, general 1 errier 53 in Emanuel Arrago 27 gla- iftoq^aS'mir~^>err‘er je odstopil že 15. januarja • i- . de'oma vsled vehementnih napadov socialistične opozicije, deloma vsled Dreifu-ove afere. Narodna skupščina se je zbrala J' Januarja. Radikalci so postavili za kandidata predsednika poslanske zbornice Brisso-,,a- Zmerni republikanci so glasovali deloma r,a Faura, deloma za VValdeck-Rousseauja; ti Jrije kandidatje so dobili 338, oziroma 244 in '84 glasov. Waldeck-Rousseau je odstopil od svoje kandidature v prilog Faura, ki je pri drugi volitvi prodrl s 430 glasovi; Brisson je ostal s 361 glasovi v manjšini. Faure je umrl nagle smrti 16. februatja 1899. ko je Dreifu-Kova afera dospela na svoj višek. Predsedniška volitev se je izvršila pod devizo: Za l»roti obnovitvi DreifuBove pravde. Protirevi-zionsti so volili Mčlina, revizionisti Loubeta, ki le bil izvoljen s 488 glasovi; Meline je pod- *W9 glasovi in 50 glasov je bilo razcepljenih. Itrfin ,'7'tekI.a Loubetova sedemletna mt> izvo'ien dosedanji FaUlčre^ Na zborovanju radikalnih iffi. f»o ,e pn poskuni volovi zbral Fal-v Doumer 191 »n drugi kandidatje 42 s 440 „7 narodni skupščini je zmagal Fallieres mona rh-f°vi proti Doumerju, ki je s pomočjo S71 g s V m zmemih republikancev dobil Ni ga nikakršnega dela znatnfran? •?,* nc ute8nUl raniti- Tudl «»*> ne' nesnage hudo in 2akt,i)cmo' postanejo lahko vsled dlco hud^ tež£,° opravljive ter Imajo ra posle-tndi naiman?« ’ uino potrebno je torej, da vsako Ze nad Vlili Jlno nbveJemo z antiseptično obvero tlseDtifrift w-S xZnaii° ,°bvezilno domače zdravilo, an- ■ Joče In zdrav?ipn1e’ bole?IM- l*JSajoče, prisad odvrača- * Sr r - »vsi ki»76T?S”SLS.'‘ h Zadnje vesti. ZVIŠANJE DAVKA NA ŽGANJE. Iz finančnega odseka. g Dunaj, 16. januarja. Finačni odsek je na V®ašnji seji sklenil, da vzame najprei v pre-"j®6 vladno predlogo o zvišanju davka na žga-s Steinwederjlvlmi izjveminjevalnimi pred-Stienwender, ki ie hujši fiskaiec od flnan-*£a ministrstva, predlaga, da se s 1. mar-I? pr°dukcijski davek na žganje poviša na t vinarjev od litra alkohola, višja stopnja “zumnega dyaka pa na 1 K 30 vinarjev. Do- f a ne Poviša davka na žganje je pla- 50 vino0? 0grskega žganja v Avstriji doklado V h IV °d Htra« v«w!ir* • ’ So se socialno-demokratični go- form L.,zrekH zoper tak način finančne reti* nu'x na* Prevali vsa finančna bremena sti ntta *udstva. Sodr. dr. Diamand se je zla-l&m ?.? obračal proti kontingentom premi-»iMriEa!’ i e vlada v preloženi reformi še 30 »o oa razmii{a davčno diferenco od Ljudstvu nalaga težja bremena in drokrvne , med Plemenite in močna politika ® kaPiča do točke ob morju, oddaljene šest kilometrov od sedanje meje. Silistrija ostane bolgarska, utrdbe se pa razrušijo. Trst ^ — »Ker vedo, da jih občina ne da.« Ko je navajal dr. Puecher za dokaz, da socialni demokratje niso proti slovenskim šolam, dejstvo, da so predlagali, naj jih občina ustanovi, je dejal dr. Wilfan, da so jih socialisti predlagali žito. ker so vedeli, da jih občina ne da. Sedaj bi pa vprašali dr. Wilfana: Ako se ve, da jih občina ne da, čemu jih potem slovenski nacionalci predlagajo? Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdala in zalaga založba »Zarie«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Revščina Seli v hišo, če zboli oče, mati in kak otrok, Pi skrninaste in protinove in druge bolečine! p^e^več, ne more več iz sobe in potrebuje’ PreJ^e imamo v takem sučaju pri roki reelno, ^Kušeno domače zdravilo, lahko taka zla zateremo ponavadi že v postanku, ko še ni prepozno. Seveda dandanes ni lahko, izbrati si izmed neštetih priporočenih domačih zdravil ravno pravo. Ne maramo pretiravati, toda res je, da štejejo priznanja na tisoče, ki prihajajo od bogatih in revnih, mladih in starih za Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Tako piše dr. Jožef Estmei-ster, zdravnik v Wildenau, z. p. Aspach, Tirolsko, da Fellerjev fluid v vsakdanjem motenju in izpreminjevanju zdravja izborno služi. Ali drug zdravnik, medicinec dr. Kittel, Praga, Kraljevi Vinogradi, piše, da uporablja Fellerjev fluid že leta z izvrstnim uspehom. To ni reklama! Res je, da je to zdravilo dobro zoper različne bolečine. Naši čitatelji bi morali zategavoljo vedno imeti pripravljen ta izdelek, da bi pravočasno pomagali, in iz izkušnje rečemo: Ozdravljeni boste! Slabost, bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, mišičevje se okrepijo, spali boste dobro, začutili se boste zopet dobro, če rabite pristni Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Ubogajte naš nasvet in poizkusite za 5 kron franko naročiti pri lekarnarju E. V. Feller v Stu-bici, Elsatrg št. 252 (Hrvatsko). Tudi priznane odvajalne Fellerjeve rabarbara-kroglice z znamko »Elsakroglice« moremo priporočati najtopleje zoper razne bolečine v želodcu in za redno odvajanje kot zanesljiv izdelek. Poceni so tudi: 6 škatljic stane 4 krone franko. c. B. Gotzl, Brez konkmnce! Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do« mačeha izdoika* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. JKajnižfe cene. Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-Henega2K; boljSega 2‘40 K; prim a polbelega 280K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, pulj enega, !'6‘40 K, 8 K; puha sivega '6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejii prsni pub 12 K. Naročila od 5kg naprej franko. Zgotovljene postelje ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnlcama, 80 cm dolgi, Benisch 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 E; napol puh 20 K: puh 24 E; posamezne pernice 10E, 12 E, 14 E, 16 E zglavnice 8 E 8*60 E, 4 E. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 18 E, 14*70 E, 17 80 E, 21 E, »glavnica, 90 cm dolga, 70 cm 8ir. 4'50 E 5*20 E, 5 70 E, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12-80 E, 14-80 E. RazpoSilja se po povzetju, od 12 E naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratia in franko. S. Benisch, Dešenice Stev. 758, Češko. Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? Rastlinska destilacija JELEN" ===== Logatec ■■■: Priporoča svoje Izborne in na več svetovnih razstavah a prvimi darili odlikovane rastlinske destilate, kakor »LIKER JELEN“ (sladki) »JELEN GRENČICA44 različne drugovrstne likerje: „HRUŠEVEC“ * „MALISOVEC“ ' „VIŠNJEVEC“ »MALINOVEC44 „KUMN0VEC“ kakor tudi vsakovrstna izborna žganja: »BRINJEVEC44 »TROPINOVEC44 »SLIVOVKA44 ter vsakovrstni inozemski in tuzemski „R U M", najfinejši „CAJ" v orig. zavojčkih od 5 kg naprej, ter v zavojih po 10, 20 in 40 vinarjev s primernim popustom. KISOVA KISLINA po najniijl cent direktno Iz tovarn*. Postrežba točna in reelna. Naročila sprejema rastlinska destilacija ,.JELEN", imejitelj Anton Jelenec v Logatcu. K’dor „JELENA" Se ni pil, ne ve, k«) vne je zamudil S ' 3) ’ V--.) fr), J v - J) I 7 j ' .'.V' \ )J ^5. ;) ,o . J.Si J.'- J. S) r), 5Y J.' Avtomobilska zveza Idrija-Logatec, kolodvor. Odhod Iz Idrije: ob 6*— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3-30 popoldan Odhod lz Logatca: ob 8-30 zjutraj „ 2-30 popoldan „ 6-30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7-50 zjutraj „ 1*40 popoldan „ 5-10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10*20 zjutraj „ 4-— popoldan „ 8-15 zvečer Cene z avlotnoblinltn omnibusom: Idrlja-Logatec Idrija-Godovlt Codovlč-Hotedršica Hotedršica-Logatec ali nasprotno I. razred za osebo K 3 — „ 1-50 „ 1-50 „ 1 50 II. razred i« osebo K 2-— l'-„ 1-„ 1- I. razred ia osebo Idrlja-Logatec ali nasprotno K 3-— Idrija-Oodovlč „ „ „ 1*50 Oodovič-Hotedršlca „ „ „ 1-50 Hotedršlca-Logatec „ „ „ 1-50 Cene s kombiniranim avtomobilom: II. razred an osebo K 2-— ” t »l j Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah In praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamuda Valentin Lapajne v Idriji. ŠTAJERSKO SLIVOVKO n f tropir ovec, brinje-vec, vse vrste likerjev ter 0(g|1‘|51 y ffl | | 17 f Aliji SGMCIHALIIIA ŽCiAMA ® " ' in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča lastnik ROBERT DIEHL. Ljubljana Kav arna Prešeren Priporočam svojo moderno urejeno kavarno, izvrstni biljardi, vsakovrstni časopisi. Karol Polajnar kavarnar. Naznanilo in priporočilo. Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem sam zopet prevzel obče znano restavracijo „Vega“ v Sp. Šiški na Celovški cesti Točil bodem naravna pristna vina in vedno sveže mengiško pivo ter skrbel za dobra mrzla in gorka jedila. Se priporočam kar najtopleje ' i odličnim spoštovanjem , Anton Maver ,/'• lastnik in restavrater. Danes domača plesna veselica. Kavarna Gostilna Florijanika ulica Stev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja 7 A Q TO I n* amPak za 1 K 80 vin. dobiš „Zarjo“ ves L* rt O 1 V/ J mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen. MOJA ŽENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo gg K margarino „Unikum“ ' Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. Izplačane škode ena milijarda. in sto milijonov kron J Največja zavarovalnica avsl.ro-ogrske države C. kr.