Gospodarski vestnik Št. 4. V Gorici, dne 1. aprila 1924. Leto II. Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 10 lir. Posamezna številka 1 L. Uredništvo in uprava v Gorici, Via Giosue Carducci št. 7./I. S. J.: Goiite sviloprelke! Sviloreja je bila že pred vojno pre-, cej razvita v naši deželi. Po vojni in j med vojno je cena svili zrastla, vsled ee< I sar obeta sviloreja postati vir lepih in stalnih dohodkov. Naravno je torej, da { se oprijemlje te veje kmetijskega udej* ! st.vovan-ia marsikdo, ki ni prej niti mb j slil na to. In tako je tudi prav. Treba je, da si vsak naš človek skuša dobiti na vse načine sredstev za kritje primanjkljaja na gospodarskih dohodkih, ki ga I povzročajo skoro povsod današnje še ne? urejene povojne razmere. In da je v prvi 1 7^ favno sviloreja eden najboljših takih virov, smo si danes vsi na jasnem. Seveda velja to le za kraje, kjer so dani, , vsi vremenski in drugi predpogoji. V prvi vrsti pa ravno zadostna množina s murvinega listja, ki je edina hrana svilo? j pre j kam. Zdaj se bliža čas, ko se bo treba Posamezniku odločiti, ali se bo pečal s tem opravkom, ali ne. Ne bo torej odveč, . ;l^° nekoliko obširneje podamo nekaj s nasvetov glede valitve sviloprejkinega j semena. Ako izpostavimo seme v mesecu marcu ali aprilu pomladanski gorkoti, izvali se to na naraven način, to je, samo ; ob sebi. V tem slučaju pa se izvalijo svi? , loprejke prepočasi in neredno, navadno tudi prepozno in sicer šele meseca maja. ’ Tako dobimo vsak dan malo1 množino sviloprejk. Te moramo staviti sproti ] posebej, vsled česar dobimo več različ? . nih rej, kar povzroči mnogo nepotreb? , nega dela in skoro onemogoča vsako umno odgojo. — Da se seme izvali pra? i v°nasno, redno in skoraj vse na enkrat, . ga moramo valiti umetno. Seme naj se dene valiti takrat, ko je murvino pop j e tako napeto, da lahko računamo v krat? kem s prvim listjem. Ob ugodnem vremenu se začne napenjati murvino pop j e v naši deželi v drugi polovici aprila, ozeleni pa murva koncem aprila ali početkom maja. Valitev naj se ne predolgo odlaša, ker je dokazano, da zgodnje reje mno? go bolj uspevajo od poznih. Vročina škodi poznim rejam, ki se jih pa tudi drugače rada prime bolezen nazvana mlahavica. Ko pripravljamo seme za valitev, ga moramo spraviti v gorko sobo, ki je segreta od soinca in v kateri znaša toplina 14° do 15° C. Tu naj se seme pusti štiri ali pet dni. Ako nastopi zunaj mraz, naj se okna in vrata dobro zaprejo in pustijo zaprta, dokler ne nastopi za razvoj listja ugodnejše vreme. Za pravilno valitev sviloprejkinega semena se rabijo večinoma posebne pri? prave: valilnice. Prodajajo se v raznih oblikah in raznih merah. Omenimo le. da je navadna valilnica jako priprosto napravljena. Ko je murvino popje že močno napeto, denimo seme v valilnico, katero pa moramo prej segreti na 15° do 16° C s tem, da postavimo pod njo gore? čo svetilko. Seme naj se razgrne na ten? ko, kar dosežemo najlažje s tem, ako po? ložimo seme na posebne okvirčke. Vsak okvirček je dvojnat in sestavljen iz dveh tenkih okvirčkov, ki se dasta vložiti e? den v drugega. Čez večji okvirček je napeta volnata tkanina, na katero se položi seme in razgrne po njej. Manjši okvieek pa se postavi naravnost vrh se? mena. Slednji je premrežen z gostim tu? lom, skozi čigar luknjice ne morejo iti jajčeca in njihove lupine, ampak le edi? no izvalivšc se sviloprejke. Okvirčki ne sinejo biti preveliki. Velikost 40 X 30 cm zadošča za dve onči, 28 X 22 cm pa eno ončo semena. (Sviloprejkino seme se prodaja na onče. Današnja onča tehta 30 g in vsebuje krog 42.000 jajčec.) Po treh dneh naj se zviša toplina v valilnici polagoma na 18° C. Vsak naslednji dan naj se svetilka nekoliko privzdigne, ta* ko da zraste toplina vsak dan za pol stopinje, dokler ne pride na 21° C. Ako nastopi nenadoma mrzlo vreme, ki lahko povzroči zakasnitev razvoja murvinih poganjkov, vzdržuje naj se v valilnici ona toplina, kakoršna je bila tistega dne, ko je nastopil mraz, in do tedaj, da se vreme popravi. Nikdar ne smemo znižati topline v valilnici v svrho, da bi zavlekli valitev. S tem bi dosegli le, da bi sviloprejke ne izlezle odnosno da bi poginile one, ki so že izlezle. Če je to= plina dosegla v valilnici 21° C, ohrani naj se v tej višini tako dolgo, da začne seme izpreminjati barvo, to je dokler ne postane svetlosivo in se prikažejo prve sviloprejke: »ogleduhi«. Na to naj se toplina poviša na 22V20 do 23°^C. V jutranjih urah naslednjih dni začnejo sviloprejke lezti na dan. Seme, ki se je hranilo na hladnem prostoru, potrebuje dalje časa, da se izvali. Če je bilo seme hranjeno na običajen način, kakor se to godi tam, kjer, pridelujejo seme na veliko, in če je ob času valen j a ugodno vreme, se izvali jo sviloprejke v 10, najkasneje pa v 15 dneh. Seveda je to odvisno v prvi vrsti, kakšne pasme je seme in kako je bilo hranjeno. Kdor nima valilnice, naj dene seme v zakurjeno sobo. S pomočjo zakurjene peči naj toplino ravno tako po stopinjah viša, kakor v opisani valilnici. Priporočljivo je, da se postavi v bližino semena toplomer, da se tako omogoči vsak tre-rotek ugotovitev topline. Ta naj se nikdar ne viša nad 21° do 221/2° C z namenom, da bi se s tem podvizata valitev. Seveda pa je treba posebno paziti, da se toplina preveč ne zniža. Oboje bi imelo le kvarne posledice. Proti koncu valenja naj se pazi, da bo zrak v sobi nekoliko vlažen. V to svrho naj se postavi v sobo večja, z vodo napolnjena posoda ali pa naj se tla dvakrat na dan poškropijo z vodo. Najboljše pa je, da se v sobo obesijo mokre cunje. Iz tega sledi, da zahteva pravilno valenje precej truda in pazljivosti. A ta skrb se potem tudi iz- ! plača. Nekateri pridelovalci semena in nji- , hovi posredovalci poskrbijo sami za va- j litev in oddajo odjemalcem že izvaljene sviloprejke. To postopanje ima sicer svojo dobro stran, vendar je treba pri tem prav posebno gledati na to, da se izvaljene sviloprejke ne prenašajo daleč od mesta, kjer so se izzvalile. Pri njihovi veliki občutljivosti bi jim moglo to škodovati. Povsem krivo pa je, nositi seme v svrho valenja na životu, postaviti ga v bližino ognjišča, v hlev ali na solnce. V vseh teh slučajih seme trpi; sviloprejke | se valijo neredno in reja gre pri takem j valenju skoro gotovo pod zlo. Kakor že prej rečeno, začnejo dva j ali tri dni po preminjanju barve semena, -živaliee lezti na dan. Ža presnemanje sviloprejk je treba razgrniti črez krožnike, na katerih se nahaja seme, angležki tul ali drobno- in gostoluknjast papir. Na te naj se natrosijo zjutraj na vse zgo-daj, kakor hitro se prikažejo prve svilo- ; prejke — na vsak način pa pred 7. uro — murvini lističi. Če je seme na okvirčkih, premreženih s tulom, naj se polo- | žijo lističi naravnost na te. Ko so listki polni sviloprejk, denemo jih s tulom ali luknjastim papirjem vred na večje pole papirja, kjer jih razširimo na tenko ter prenesemo v svilorejnico od 8. do 9. ure zjutraj. Tu mora biti toplina 22Vc° C. Za prvim presnemanjem naj se natrosi listje znova, da tako poberemo se ostale sviloprejke. Istega dne pobranim svilo-prejkam položimo listje že ob 9. uri zjutraj. Popoldne izležejo sicer še posamezne sviloprejke, toda teh je običajno tako malo, da ne trpimo prav nikake škode, ako jih zavržemo', ker bi drugače vedno imeli neka j malih živalic med drugimi velikimi. To pa tudi ni pravilno. Le če gojimo ob raznih dneh izvaljene sviloprejke posebej, bodo potem te ob i-stem času spale in se ob istem času zapredle. Neumno je, ako sviloprejkam. ki so se izvalile prvega dne, odtegnemo hrano v svrho, da bi zaostale v razvoju in se potem, skupno razvijale z onimi, ki pridejo še le drugi dan na svetlo. S takim ravnanjem ne dosežemo nikdar, da bi se vso sviloprejke enakomerno razvid jale. One, ki so trpele lakote, ostanejo šibke in so podvržene raznim boleznim. Ako smo pri valenju postopali pra* vilno, izležejo skoro vse sviloprejke v dveh ali treh dneh potem, ko so se prh kazali ogleduhi. Priporočamo, da se na* dalje gojijo le sviloprejke, ki so prišle v tem času na dnevno luč, ker v tem slu« čaju lahko z gotovostjo računamo, da bomo imeli k večjemu dve reji in ti obe dobri. Prvi, četrti in vsak naslednji dan izleze pač le tako malo sviloprejk, da nam ne kaže jih posebej gojiti. Zato naj se ti nebogljenčki kratko malo zavržejo. Kdor presnema sviloprejke s peresi mesto murvinim listjem, ravna slabo1. Tako prenašanje živalicam škoduje. Ako se je valitev vršila v škatljah, pre* mreženih s tulom, naj se murvini lističi natrosijo kar na tul. V ostalem pa naj se tudi v tem slučaju ravna tako', kakor prej navedeno. Ako je bilo seme dobro, pravilno hranjeno in se je poleg tega.vas lilo še pravilno, ostanejo končno še sa= mo prazne bele semenske lupine. In če je temu tako, potem lahko rečemo, da se nam je valitev posrečila. Drugače je tudi končni uspeh dvomljiv. Za d r u ž Dr. K M.: POSUJILNICE. (Dalje.) Istodobno, kako su naše posujilnice direktno pomagale Seljaku na taj način, da su mu smanjile kamate na zajmove, činile su još jedno drugo dobro dijelo. Pošto su ne samo izdavale novac, več ga i primalc na uloške i to ne samo veče, več i sasma malene iznose, to su seljaka pomalo naučile na to, da je ulagao onaj novac, koji mu momentano nije trebao u gospodarstvu. Dok nije bilo posujilnb ca, takav se je novac ponajviše držao kod kuče, bio je tesauriran, kako sc kas že, t. j. ležao je bez ikakc koristi, a to radi toga, jer su bile banke daleko, a drus gi privatnici nisu primali kao uloške. Kod pojedinaca i kod manj ih svota, naravno, to se ne čini važnim. No za cijeli kraj i za veče svote je račun drukčiji. U zrni mo, da je u stanovitom kraju les zalo kr oz cijelu godinu takog novca do 300.000, tu je bilo uz 4 i pol sto gubitka 13.500 na godinu. Pošto se pak kamate kapitalizaraju t. j. pripisu glavnici kons cem svake godine te se kapital na taj nas čin podvostruči za okruglo 15 godina i Pol, to vidimo, koliko se je sa ulaganjem u posujilnicu zaslužilo i to bez ikakog truda. A ko je več jednom uložio u pos sujilnicu, gledao je, da taj novac ostane rta knjižici čim dalje, gledao je dapače, ni š t v o. da radije nešto doda, nego li uduzme. Kad je došlo do desefcaka, želio je da budu i stotine i tako dalje. Tu zadaču priučavanja naštednju — i s time vezano dizanje narodnog bogats stva —, su posujilnice u drugim krajevis na potpuno postigle. Kod nas pak imade se u tom smislu još uvijek da mnogo želi. Drugje su posujilnice ne samo zas vodi za posudjivanje novaca, što je to večim dijelom kod nas večje i prave štes dionice, t. j. blagajne, kamo' se nosi svaki prištedjen groš. Uzrok torne, da nije i kod nas tako, je u torne, što smo imali, a imademo još i danas, vrlo malo dobrih, zadrugara, ljudi, koji dobro znadu i ras zumiju, što je to zadruga-posujilnica, kakva je njihova korist i zadača te koji bi to poznivanje širili i utvrdjivali medju prostim narodom. Radi toga nije ni mogla da dosta duboko dopre u pros stom narodu vjera u posujilnice, vjera, koju inače posvema zaslužuju. U neukos sti se posujilnice ponajviše identificiraju sa upraviteljem ili sa enim licem, koje se za nje najviše briga, a pri tom se zabos ra vij a, da su to društva članova, koji garantiraju sa svim svojim imanjem te na taj način daju za primljen novac ve-ču sigurnost nego nijedna banka. Banka garantira za svoje dugove samo sa osnovnim kapitalom, t. j. sa onim novs cem, što no su ga akcijoneri uplatili, kadi su osnovali banku. Recimo, da banka imade 500 milijuna dugova, a 10 milijona osnovnog kapitala to da imade 110 mil. gubitka. Od gubitka se otpiše onih 10 mil. osnovnog kapit-ala, a preostalih 100 gube vjerovnici. Kod posojilnica je to drukčije (mi< slim naine pri tom na one sa neograniče? nim jamčenjem.) U prvom redu rade te na malo te prema torne niso ni mogoči tako* veliki gubitci, kao kod banka. Ro jetko koja imade preko 1 milijuna dogo* va, tudjeg novca. Uzmimo jednu sa 1000 članova, oz vrlo male iznimke samih se* Ijaka posjednika, kao što je to redovito kod nas. Neka svaki od njih posjeduje do 5000 L čistog. Pose jamči svi sa svim svojim, to je sveukupne garancije 5 mi* lijuna lira. Kad bi taka posojilnica imala i 2 mil. dugova — što je vrlo rijetko — imade garancije i suviše. U slučaju pak da je gubitka taj bi se pokrio najprije iz rezervnog fonda i sa zadružnim dijelovi* ma t. j. sa onim novcem, što no su ga članovi uplatili kod pristupa u zadrugu kao neku vrstu članarine. Ne bi li i jed-no i drugo dostajalo, to se ostatak razdi* jeli medju članove. Ne bi li mogli da ne* ki plate, to se njihov dio svali na druge. Tako to prepisuje zakon. Prema torna ne može ulagatelj kao vjerovnik posujilnice da ifcada išta izgubi, kao što to inače bi* va dosta često i kod velikih banaka (n. pr. Ranca di Sconto), pošto moraju članovi da noše sav gubitak. (Dalje.) Živinoreja. ln£, Podgornik Anton: KOSTOLOMNICA IN SLAJNICA PRI ŽIVINI. Daši se ti bolezni razlikujeta med seboj, vendar se pogostoma pojavljata pri goveji živini istočasno. Kostolomni* ca se pojavlja posebno pri mlečnih in brejih kravah. Pri tej bolezni zmanjku* jejo vedno bolj apnene soli v kosteh, ki sestojijo pečinoma iz fosforovokislega apna. Vsled tega postanejo kosti krhke in se rade zlomijo. Odtod tudi ime ko-stolomnica, ki nastane potemtakem vsled pomanjkanja apna in fosforove kisline v krmilih. Za kostolomnico' obolele živali vedno bolj hujšajo, njih koža po* stane trda, ležijo mnogo, se težko vle* gajo in še težje vstajajo, imajo trdo in negotovo hojo, noge le s težavo in ne* kako krčevito privzdigujejo pri hop, njih hrbet je skrivljen. Včasih se poja* vijo v tem ali onem sklepu otekline, ki povzročajo hude bolečine.. Kostolom* niča začenja mnogokrat tudi z lizanjem ali slajnico. Pri tej bolezni kazc.10 živali razne znake. V posebno slast so pm slane snovi. Živali ližejo in gloda.io zid, iasli les, tudi zemlja in gnoj jim gresta v slast. Če dobijo cunje, odrezke ustna (stare čevlje), vrvi itd Uh ^adovplino žvečilo Tudi lastni dlaki ah dlaki so* sednjih živali ne prizanašajo. Gnojnico, vsako lužo in mlako, dalje vodo iz jam, v katerih je apno, pijejo veliko raje ka* kor pa čisto vodo. Kostolomnica se pojavlja največkrat v krajih, kjer pridelajo takšno seno, v katerem je malo apna in fosforove ki* sline. Zato moramo takšne travnike in senožeti pridno gnojiti s primernimi gnojili, pred vsem s Tomasovo žlindro. V suhih letih je v senu navadno tudi premalo apna in fosforove kisline. Zato se v takšnih letih, ko so trpeli travniki in senožeti vsled velike suše, pojavi ko* stolomnica v mnogo večji meri nego navadno, ker živina ne dobi v pridelanem senu dovolj omenjenih rudninskih snovi. Tudi seno iz povsem dobro oskrbovanih travnikov, ki j c bilo pri sušen ju morda celo večkrat premočeno in iz* prano po dežju, izgubi poleg redilnih tudi mnogo rudninskih snovi. Lani je nestalno vreme in deževje ob času koš* nje zelo oviralo sušenje sena. Vsled tega ni nobena čuda, če se letos pojavlja ko* stolomnica pri krmljenju takšnega sena, iz katerega je izpral in izlužil, včasih po več tednov trajajoč dež večino rudnin* skih snovi. Malo apna je v žitni slami in žitnih plevah, v otrobih in v koren* stvu (krompirju, pesi, repi in korenju). V žitni slami in v žitnih plevah je tudi malo fosforove kisline. Obilo apna je v detelji, v dobrem travniškem senu in v sočivju (fižol, grah, bob). Obilo fosfo* rove kisline pa je v žitnem zrnju in v otrobih, v oljnatih pogačah in mesnih odpadkih. K os to lomnico preprečimo in lečimo v njenem prvem početku, če pokladrono živini kredo, apneno vodo, fosforovo-kislo klajno apno ali pa takšna krmila, ki imajo v sebi obilo apna. Odraslemu govedu dajamo vsak dan najmanj 1 veliko žlico (30—50 g) fosfor rokislega hlajnega apna ali pa 1 veliko žlico v prah zdrobljene krede. Prvo kas kor drugo pokladamo živini pomešano med močna krmila (otrobi, pogače) in rczanico. Mesto krede lahko dajamo odrasli goveji živini okrog Va litra apnes ne vode na dan. To prilijemo med ono množino vode, s katero napajamo1 do-tično žival. Lahko pa namočimo z navedeno množino- apnene vode tudi suha močna krmila in rezanieo, ki jih na to pokrmimo bolni živali/ Najbolje je, če pokladamo izmed omenjenih sredstev vedno le fosforovokislo klajno apno, ker v tem sta obe za kosti najbolj potrebni rudninski snovi apno in fosforova kis slina. Poleg tega dajajmo živalim vsak dan tudi obilo kuhinjske soli. Krmo menjajmo in pokladajmo pred vsem le takšna krmila, v katerih je obilo apna. Dobro je, dajati živini tudi takšna dos mača zdravila, ki krepijo želodec, kakor košutnikovo (encijanovo) korenino, kis mel in pelin. Na splošno priporočam našim živiš norejcem, da bi redno, vsak dan, poklas dali svoji živini po nekoliko fosforovos kislega klajnega apna in kuhinjske (žis vinske) soli med drugimi krinili. To nos sebno še takrat, če vejo, da je v krmilih, ki jih krmijo, premalo rudninskih snovi. Tako bi se izognili, ne le kostolomnici in lizanju ali slajnici, temveč tudi mehs kokostnosti, ki se tako rada pojavlja posebno pri mladih prašičih, pa tudi pri teletih. Zivinozdravnik G. O KONJSKI SMRKAVOSTI. Dolgo časa že niso zaznamovala oblastva v naši deželi kužne bolezni imenovane: smrkavost konj. Prošnji tes den pa se je ta nevarna bolezen pojavila v dveh vaseh soške doline in je provzro-čila našim konjerejecm obilo strahu. Bolezen je na zunaj težko spoznati. Nje poglavitni znaki bi bili: konju prites ka po največ iz ene, včasih iz obeh noss nic tenak, obilen smrkelj, žleze v podbradku so zatečene, v gotovih slučajih se pokažejo tudi na plečih v obliki rož* nega venca postavljene bulice. Bolezen sicer ni tako silno prenosljiva kot reci* mo kuga na gobcu in parkljih, vendar je nepopisno nevarna, ker se okužijo po tej bolezni tudi ljudje, kateri so potem zapisani jadni smrti. Zato gredo oblast* va v boj proti tej kužni bolezni z zelo strogimi sredstvi, to je, puste smrkave konje pobiti v izogib nadaljnim oku* ženjem brez vsakterega ozira. Strokovnjak z umore bolezen z Lah* koto določiti potom diagnostičnega cep» Ijcnja z maleinom. Cepivo, vbrizgano v podočesno duplino provzroči pri smrka* vem konju hudo gnojno vnetje po pote* ku gotovih ur. Mnogo slučajev te bolezni so zaznamovala oblastva v soški dolini za časa gradnje železnice skozi to dolino. Ta* krat je bilo bolezen še malo težje dolo* čiti, ker ni poznala veda še maleina, to je cepiva, katero nam z natančnostjo ure pokaže ali je konj smrkav ali ne. Prebivalci soške doline od Plavi do Sv. Lucije naj se ne vznemirjajo. Sedaj, ko so bili njih zdravi konji že deloma preiskani, je konjska smrkavost v soški do* lini najbrže že v kali zatrta. P. G.: REJA PIŠČET. Kokošja jajca se navadno izvalijo v treh tednih ali 21 dneh. Vedno pa ni t ako. Čimbolj enake starosti so jajca, tem* bolj enakomerno in istočasno prihajajo pišeeta na dan. Tudi od koklje je m n o* go odvisno. Ena čepi zvesto in skrbno na jajcih, druga pa ne. Seveda nima vsa* ka enake telesne gorkote. To so vzroki, ki vplivajo na dobo izvalitve. Dokazano pa je tudi, da se pišče prej razvije v sve* žem, kakor v starejšem jajcu, Devetnaj* stega ali dvajsetega dne je običajno pišče že tako razvito, da skuša prepihati jajčje lupino, kar se mu posreči v pri* bližno 12 urah. Zgodi se torej lahko, da nekatera piščeta izležejo na dvajseti, druga pa šele na dvajset in tretji dan. Če se pripeti, da bi lahkomiselna koklja zapustila jajca, nc obupaj takoj! Jajca so kljub temu dobra. Podložijo pa naj se čimprej drugi koklji, kajti žaro« jeno piščice v jajcu ima veliko življem sko silo v sebi, mnogo večjo, kakor si kdo misli. V drugi dobi valitve ne škodi podloženim jajcam nič, četudi bi koklja že dva dni ne sedela na njih. Razume pa se, da mora biti v tem slučaju vreme do; volj gorko, ne pa mrzlo, kakor spomladi. Piščeta ostanejo živa, izvalijo pa se dva dni kasneje. Kdor podloži starejša in sveža jajca skupno, želi pa, da bi se pn ščcta istočasno izvalila, naj podloži svm ža jajca en dan kasneje nego stara. Oe se hočeš prepričati, ali so podložena jajca oplojena, vzemi na peti dan vsako po; samezno izpod koklje, drži g.a s palcem in kazalcem proti svetlobi (tudi proti luči) tako. da je širši konec ja-jca zgo* raj. Pri tem opazuj. Ako je v jajcu za* plodek, zapaziš na eni strani jajca neko temno tvarino, na sredi pa temno točko ki izžareva na vse strani črne nitke. Neoplojeno jajce pa je svetlo. Takih jajc, ako jih ne maraš porabiti v kuhinji, ne zavrzi, temveč shrani jih, ker so jako tečno hranilo za piščeta. Razširjeno je naziranjc, češ, da pb šče ne more zlahka iz jajca. Temu pa ni tako. Priporočljivo je, da se piščetu nik* dar ne pomaga iz jajca in nikoli ne preš bi j a lupine. Krvne žilice, ki so razmre-žene v zunanji jajčji mreni, so še vedno polne krvi, ko prične pišče prebijati Im pino. Ako se torej na katerem mestu Im pina nasiloma odtrže, se lahko pripeti, da se poškoduje krvna žilica, kar^ pom zroči brezdvomno pogin piščeca. Če ne pridejo vsa piščeta sočasno na dan, a koklja mimo čepi, naj se poberejo vse jajčje lupine sproti izpod koklje. Če je koklja plašljiva, pa pustimo raje^ na miru vse, ker bi znala drugače splašenu žival mnogo pokvariti. V slučaju, da bi se nekatera jajca ne izvalila pravočasno, vzemimo jih izpod koklje, in denimo jih previdno v skledo z mlačno vodo. Jaj = ca, ki se v vodi premikajo gor in dol, imajo živa piščeta; od onih, ki so mirna, nimamo pa pričakovati ničesar več. Najpriporočljivejše je, da vzamemo izvaljena piščeta takoj, ko so se osušila izpod koklje in jih denemo v kak zaboj* ček na volno ali bombaževino, in jih tudi s tem blagom pokrijemo. Ko so vsa pb ščeta prilezla iz jajc, jih moramo pustiti pri koklji, ki jih najprej nauči piti in jesti. Dobra piča za izvaljene živalice so posebno trdo kuhane, z lupino vred na drobno razsekljana jajca. Snaga v gnezdu je v tem času neobhodno potrebna. Pozabiti ne smemo, da se koklja sem* tertja rada povali v prahu ali pesku. Zato pa ji moramo omogočiti takšno kopelj. Ko so piščeta štirinajst dni stara, so že krepka. Damo jim v tem času !ah= ko tudi na drobno razsekano meso, ter suh črn zdrobljen kruh. Mokrega kruha bi jim ne smeli pokladati. Pozneje skrbi že koklja sama, da njeni mladiči ne tr* pijo lakote in žeje. Končno moramo še omeniti, da je treba paziti prav posebno na to, da se piščeta nc zmočijo. (,e de* žuje ali pa, ako je mrzlo, je najbolje, da spravimo kokljo in njeno čredico na varno, v kakšen zaprt prostor, kjer naj ostane, dokler se vreme ne popravi. Carducci št 7 je vsak živinorejcem ž'vino-in vsakterib živinskih V uradu Slovenskega kmetijskega društva v Gorici Via četrtek od 10. do 11. ure brezplačno na razpolago našim zdravnik za nasvete in pojasnila glede živinoreje sploh bolezni. Poslužujte se ugodne prilike ! Sadjarstvo. Ušaj Just.: PRAVILNO SAJENJE DREVES. Pri sajenju sadnih dreves se pri nas delajo navadno velike pogreške. Naj* večkrat se vsadi drevo pregloboko in v veliko premajhni razdalji drevo od dre* vesa. Pa tudi drugih napak se pri tem dela veliko. Zato hočem podati tu krat* ko navodilo za sajenje sadnih in drugih dreves. Sadno drevo vsadi le tako globoko, kakor j c bilo pre j v drevesnici. Kako globoko je stalo prej v zemlji, se dobro poizna po barvi lubada na koreninskem vratu. Le ona drevesa, ki so bila cepljen na na podlagi, dobljeni potom potak? nenca (na kutni, ivanskem grozdičju J- t. d.) vsadi nekoliko bolj globoko, kas kor so stala prej v drevesnici. Preglos boko vsajena drevesa ne rodijo, slabo rastejo in rade poganjajo izrastke na deblu, zlasti nizko pri tleh. Predno vsadiš drevo, obreži ga v sos razmerju s poškodbo na korenikah. To se pravi: čim več so bile korenike pri iz= Kopavanju drevesca poškodovane, tem nioraš skrajšati tudi veje. To je razumljivo, če pomisliš, da korenike črpaš .10 hrano iz zemlje, držijo drevo po koncu in morajo hraniti celo drevo. Jasno je torej, da več ali manj poškodovane kos rcnike tega ne zamorejo v toliki meri, kot nepoškodovane. Jamo za vsajenje drevesa izkopaj dovolj obširno in dovolj globoko Poldrugi meter naj bo široka, 80 cm do 1 metra globoka. Oblike je lahko štirioglas te, ali pa tudi okrogle. To velja seveda za sajenje dreves na celini; v globoko prekopani zemlji, je lahko jama mnogo manjša. Ko si Jamo izkopal, zabij močan ko v sredino jame. Nato zasuj jamo do vr ha tri tem odvrzi morebitno kamenje Kol naj bode res močan, ker je namen jen kot opora mlademu in šibkemu dre vescu, ne pa tako šibak, da ga pravza Prav drevesce mora držati pokoncu. Z,e o slabo je zasuti prej jamo in šele po tem zabiti kol. Tako zabit kol ne sega 1 celino m zato tudi slabo stoji. Zdaj izkopaj kakih 40 cm globoki in po potrebi več ali manj obširno mak jamo sredi zasute jame, vzemi priprav Ijeno drevesce, zgladi mu z ostrim no zem morebitne vsled izkopanja nastali rane na korenikah in pristavi drevesce 1 kolu. Pri tem pazi, da drevesce ne pride pregloboko v zemljo. Ker se zemlja potem še usede, upoštevaj tudi to in vsadi drevesce tako visoko, da bo stalo, glede na izkopano celino, kake 3 palce višje, kakor je bilo v drevesnici. Nato razpon redi lepo korenike, zasuj jih pazljivo z rahlo zemljo, ki jo z nogami, najboljše z bosimi, prigaziš. Ko' SO' vse korenike po? krite, nasuj okoli drevesa komposta, ali pa tudi nekoliko dobrega. uležanega hlevskega gnoja. Konečno pritegni še vso ostalo zemljo k drevescu, napravi z motiko plitvi skledi podobno jamo okoli drevesca in zalij mu z enim ali dvema brentačama vode. To zalivanje je neob? hodno potrebno tudi v vlažni zemlji, ker ima namen, da napravi iz zemlje blato, ki se potem tesno prime korenik. To zalivanje se lahko opusti pri jesenski sa? ditvi, ali pa v slučaju, če so se namakale prej korenike v gosti zmesi govejih od? padkov z vodo, kakor se to dela pri zeb natih in kapuzovih sadikah. Ko je s tem drevo vsajeno; ga na? rahlo priveži k kolu. Trdo privezati dre? vesce k kolu pa nikakor ne smeš, ker se zemlja in drevesce ž njo vred še vic? že, na kar bi se drevesce, takorekoč, obe? silo na trdno stoječ kol. Ko si konečno drevesce k kolu pri? vezal, skrajšaj z žagico kol in sicer tako, da kol ne bo segal med veje. S tem pre? prečiš poškodbe, ki bi 1 ahko nastal vsled drgnjenja vej ob kol. Tudi tam, kjer si debelce ob kol privezal, ovij ga s cunjo, ali s slamo. Šele v jeseni enkrat smeš privezati drevesce trdno k kolu in moraš tudi pozneje po potrebi privezan je ob? noviti. Če tega ne napraviš, je mnogo bolje, da k drevescu ne postaviš kola, ker veter bi ga majal in s tem mu poško? doval z neprestanim drgnjenjem. To drgnjenje je pa zelo škodljivo, ker povzroča pri pečkastem sadju raka, pri koščičastem pa nevarno smolikavost. 5č,-„»Kn? vi v repi, pesi, korenju, krompirju, v žitni slami, sirotki, senu iz kislih trav (z močvirnatih zemljišč), ter v onem, ki smo ga pridelali na takih zemljiščih, ki jim primanjkuje apna in fosforove ki« sline (n pr. ilovnata zemlja.) Živinorejec, ki pozna navedene lastnosti piče, more sam takoj ugotoviti, ali dobiva njegova živina dovolj fosforove kisline in apna. Če temu ni tako, lahko po potrebi krmo izpopolni. Živina, kateri se pokladajo seno in močna krmi« la (pogače, oljnate preše), dobiva zado« stno množino fosforove kisline in apna. Živina, posebno pa mladi prašiči, ki jo hranimo večinoma le z zeleno' pičo, s krompirjem, repo, peso in deloma z zrnjem, nimajo dovolj teh snovi. — Tem jih torej treba nadomestiti, pa naj bo na ta ali na oni način. — Izpopolniti se da taka krma vsaj deloma z drobno, zmleto in izprano krc« do. Če pa hočemo doseči popoln uspeh, nimamo drugih sredstev, kakor da po> kladamo živini fosforovO « kislo apno, ta« kozvano: klajno apno. Ta predmet dobiš lahko v' raznih trgovinah, a ne povsod enako dobre kakovosti. Dobro klajno apno vsebuje približno 40 do 42% v želodčnem soku raztopile fosforove kisline. Priporočljivo je, da se poklada klaj« no apno živini v sledečih slučajih: 1. Ako ima žival šibke kosti, poseb« no pa če trpi na kostolomnici. (Čitaj članek »Kostolomnica in slajnica pri ži« vini« v današnji številki.) apno. 2. Ako je žival breja. Taka živina rabi fosforove kisline in apna ne le za lastno telo, temveč v prvi vrsti tudi za razvoj zaplodka. Posebno potrebo do teh snovi čuti živina v drugi dobi bre« josti in med dojitvijo. 3. Mladi živini, da se njeno okostje dobro razvije in utrdi. 4. Ko pokladaš živini slabo seno ali rezanico, ali seno s pustih travnikov. 5. Molznim kravam, ker rabijo te snovi za mleko. 6. Ako napajaš živino z mehko vodo (deževnico). 7. Ako pokladaš kislo klajo (pride« lano na močvirnem svetu) ali tako hra« no, ki se rada skisa v črevah. 8. Ako živina boleha. 9. Ako pokladaš živini repo, peso, krompir ali korenje. 10. Ako se živina slabo razvija, če ima premalo krvi in ako postaja plemenska živina mršava brez vidnih zna« kov bolezni. Kedaj naj pričnemo poktadati klaj; no apno? Kakor hitro zapaziš, da živina-boleha ali pokazuje kakšno razvado, moraš začeti s pokladanjcm klajnega apna. Goveji živini, ovcam, ter prašičem podajaj ga na ta način, da ga najprej ne« koliko poškropiš z vodo, na to primešaj ga detelji, oblodvi ali rezanici. Konjem potrosi klajno apno po senu, ki si ga prej poškropil z vodo. Koliko klajnega apna pokladajmo živini dnevno? Odraslemu konju 15 do 20 g, odrasli goveji živini 25 do 40 g, pi« tanemu volu 40 do 50 g, odrasli ovci 10 do 20 g, odraslemu psu 2 do 5 g, mlade« mu psu 0.25 do 0.50 g, odraslemu prašiču 10 do 20 g, žrebetu in teletu .8 do 15 g, jagnjetu in mlademu prašičku 3 do 6 g, piščetu 0.50 do 1 g, kokoši 1 do 2 g. — Breji živini podajaj 2 do 10 g več dnevno. Ni treba, da apno vsakokrat pose« hej stehtaš. Jemlji ga z žlico. Navadna velika žlica vsebuje krog 20 g, mala pa krog 10 g. Izborno klajno apno ima v zalogi Slovensko kmetijsko društvo v Gorici, Via Carducci št. 6 na dvorišču. M lekarstvo. POPRAVEK. . V 3. številko našega Usta se nam je vrinila na strani 49. v članku: »O lastna stin mleka« pomota. V drugem stolpcu v dvajset in eni vrsti stoji: toplini (40°). ar ni prav. Pravilno se mora glasiti: to* plini (4")___ Ing. Podgornik Anton: ° VPtHYIH NA množino in kakovost mleka. yinr\ ,tv?rbo mleka, na njegovo mno: ra/lir!! kfk^vost morejo vplivati doka sSSf ok°lnosti, med temi pa posebni. v -e- zmožnost ali sposobnost zt mlečnost pri tej ali oni pasmi in posa, mezni živali, starost, čas mlečne dobe cas skohtve, “poj a te v, krmljenje oskr-bovanjc, letni eas. sibanje in delo, vre me, molzenje m bolezni. nos/nrt9!? 'r * zmožnostj° zs m/e6 nost pri tej ah oni pasmi in nri nosa karstvn -° Karstvn je mogoče govoriti šele, če ima= Sio lrefd,m° ta¥ne živa|i, ki nam da, dobre<'-iS nil 'l1 tU‘c^ P° kakovostl dovolj odlikulei^^K80 fioveje Pasme, ki se Semkai ’ Sr,^Se-bn° POi svoji mlečnosti. Pasme L L d^° p.rcb vscm nižinske n-ismY vjak T?na 10 n- Pr- holandska l asrna N^msl^e pasme imajo veliko mln^Vob fPa n na1vadn1° bolj V(>deno in me m m i 5°5skc ali hribovske pas= sko rf’• met katere Prištevamo švicar,-pincn-ivcP° Pasmo’ simodolsko pasmo, mo itd ° belansko pas» ne«o nižin°pS1Cer nekobko manj mlečne ivadno boliSkfC iPa‘Sme’ zato Pa imajo na, smemo m ll,v1Sn° mleko- V^dar pa ne smemo misliti, da so vse krave ki spadajo le eni a i drugi mlečni pimi Judi iemo JCim 0kariCC- Če namreč imenu, tem i kaksn?i P^mo mlečno, hočemo s Km le reci, da je velika večina krav doumne pasme zelo mlečna, nikakor iv. vse krave po vrsti. Pripravljeni moramo kr v mCYVCd,n° na t0’i da SC dohi'° med tnkJ \te ab 0116 mlečne pasme tudi n i iC’- ki s0 siabe ali celo prav slabe mlehiTOc. im eni i„ is,j 1Msrai pa so v‘ ko Kdi krave, ki imajo sicer pribli, /no enako množino mleka, toda kako- vost mleka posameznih krav je različna. Ta razlika se kaže posebno v mlečni tol, šči. Če imamo dve kravi s skoraj enako ali morda celo enako množino mleka, toda z različnim odstotkom tolšče, je brez drugega za nas večje gospodarske vrednosti tista, ki ima povprečno višji odstotek tolšče v mleku. Že iz tega raz, vidimo, da je za množino pa tudi za ka, kovost mleka pred vsem merodajna in mnogo bolj važna poedina žival kakor pa pasma, k kateri spada. Z zunanjim vplivanjem in delo, vanjem, kakor n. pr. z izdatnim in do, brim krmljenjem in s posebno dobro in redno oskrbo, sicer lahko izboljšamo nekoliko množino in kakovost mleka Vendar pa je to mogoče le do one meje^ do katere sega prirojena ali podedovana zmožnost za mlečnost pri dotični živali. Pri kravi, ki ni že po svojem pokolenju takorekoč oblagodjirjena z zmožnostjo za obilo tvorbo in izločevanje mleka, bi se le neznatno izboljšala mlečnost, če, tudi bi jo še tako dobro krmili in oskr, bovali ter sploh uporabili in navajali vsa možna sredstva, s katerimi se da vpliva, ti na množino in dobroto mleka. Iz sla, be mlečne krave se nam torej ne posreči napraviti dobre mlečne krave. Le sposobnost ali zmožnost vimena in vsega telesa posamezne krave omogoči, da se iz zadostne in jirimerne krme proizvaja čim več mleka. Čc hočemo torej izboljšati in zvišati mlečnost krav. ne smemo nikdar misliti, da je za mlečnost že vse storjeno, če srni) prišli ali si nabavili živali te ali one mlečne pasme. Pač pa moramo- gledati, da odbiramo za nadaljno plemensko rY jo le najboljše krave-mlekarice in od, stranjujemo takšne, ki so slabe za mle, ko. Ne zadostuje pa odbirati samo krav, temveč moramo pri tem uvaževati tudi plemenskega bika. Le če bomo uporab, Lah za plemensko rejo takšne krave in bike, o katerih vemo, da so posebno gle, de mlečnosti dobrega pokolenja, bomo nrish do bolj mlečnih živali, kakor pa jih imamo danes. -V tem pogledu se ne more nikdar dovolj povdarjati posebna važnost dobrega plemenskega bika, kar se pri nas še vedno premalo upošteva v veliko škodo naše govedoreje in kmetij« skega gospodarstva sploh. 2. Starost krav tudi vpliva na mnos /Ano in kakovost mleka. Krave*prvesni« ce imajo malo mleka. Na to se do 5. te« leta množina mleka navadno viša, na kar se potem skoraj redno začne polagoma nižati. Poleg množine mleka pa istočasno prične pojemati tudi odstotek mlečnih suhih snovi in posebno mlečne tolšče. Tudi imajo stare krave večkrat že pokvarjeno vime, vsled česar je njih mleko manj sposobno posebno za izde« lovanje tolstih sirov. Iz teh vzrokov ne kaže držati v hlevu prestarih krav. Pro« dajo naj se po 7. ali 8. teletu za meso. Le krave z izredno visoko plemensko vrednostjo nam kaže, rediti tudi še dalje, da pridemo do čimveč enakovrednega zaroda ali potomstva. (Dalje.) Vojna odškodnina. IZPLAČEVANJE ODŠKODNINE. Finančna intendanca v Trstu, v ka« tere delokrog spadajo tudi vse vojno« odškodninske zadeve, novih pokrajin, je meseca marca izdala poseben proglas glede postopanja pri ugotovljanju in iz« plačevanju vojne odškodnine. Proglas izvaja: »Finančni intendanci prihajajo nuj« ne prošnje, naj bi se likvidacija in pla« čevanje vojne škode pospešila. Razni oškodovanci prihajajo iz oddaljenih kra« jev osebno prosit, naj bi se njihova prošnja rešila. Pri tem imajo velike stroške in zamude, in to zastonj. Drugi oškodo« vanci se poslužujejo posredovalcev, ker upajo, da bodo te osebe kakorkoli dose« gle. da se njihova prošnja prej reši. Te osebe pa zasledujejo skoraj vedno s svo« jim posredovanjem le svojo lastno korist. V starih pokrajinah kraljestva se vse to ne godi. Vojni oškodovanci naj vedo, da se bodo najdalje v treh mesecih pregledale vse prošnje, ki se nahajajo pri finančni intendanci. To pregledova« nje obstoji v tem, da se ugotovi, ali so posamezne prošnje opremljene z vsemi listinami, ki so potrebne za likvidacijo in nastopno izplačilo vojne odškodnine. Ako manjka kaka listina, jo intendanca 'tevaj in ako kakšna ni v redu, poskr« bi, da se sr iv! v red. Da se dobi vsaj približna slika o postopanju s proš« njami, bodi omenjeno, da je samo en oddelek podvrgel pregledu v preteklem mesecu februarju 5766 prošenj. Dokler intendanca ne dobi odgovorov ali se ji ne povrnejo popravljene listine, do te- daj ne more izročiti posameznih prošen j v likvidacijo. Vojnim oškodovancem ni treba torej delati poti, ki so združene z velikimi stroški, ker lahko vprašajo za pojasnila pismenim potom. Taka po« jasnila pa dobijo le tisti, ki jim je bil konkordat homologiran pred 1. aprila 1922. Glede konkordatov, ki so bili po« zneje homologirani, finančna intendanca ne more dajati obvestil, ne da bi pove« čala števila uradnikov. Sedaj je namešče« nih pri sami intendanci nad 100 uradni« kov, a povečati njihovo število bi bilo - ogoče tudi zato, ker bi ne bilo pro« štora. Ze sedaj je po nekaterih sobah velika gneča. ’S prošnjami za obvestila pa se reševanje prošenj ne povspešuje, temveč le zavlačuje. Lahko se trdi brčz skrbi, da bi se pretiravalo, da vsled dajanja obvestil, ki zraven tega nimajo ni« kakega končnoveljavnega pomena, za« stane najmanj 1000 prošenj na mesec. Tozadevni obiski so torej oškodovan« cem na veliko škodo. Na drugi strani pa se vojni oškodo« vanci opozarjajo, da je gosp. min. pred« sednik podpisal; da mora tržaška finanč« na intend. izdati vsaj 3000 likvidacij na mesec. Uradovanje je sedaj organizi« rano na način, da se bo to število v najkrajšem času ne samo doseglo, temveč tudi prekoračilo. Vendar pa je jasno, da bi stalno povpraševanje po prošnjah onemogočilo intendanci ta uspeh ter znatno zakasnilo likvidacijo, ker se s tem uradniki stalno motijo pri delu. Vsled teda naj se prizadeti vzdržijo slič« nega brezplodnega povpraševanja, ker je to v njihovem interesu«. Vinogradništvo. M. A. UMETNA GNOJILA V VINOGRADU. Vina z malo fosforne kisline izgubila so jako hitro svoj aroma. Vzdrževala so se samo nekoliko let. Na fosforni kislini bogata vina pa se morejo hraniti mnogo let, njihova dobrota se pri tem ne pokvari. O resničnosti te trditve ne moremo dvomiti, ako pomislimo, da se nahaja v 100 litrih vina 2.5 do 4.5 gramov fosforne kisline in da se te* mu primerno menja tudi dobrota, buket' in stanovitnost vina. Z uporabo Toma« sove žlindre in kajnita dosežemo lahko za 35 in več odstotkov boljšo letino, med tem ko sta se povečala pridelek mošta nad 57% in množina sladkorja nad 7%. Umljivo je, da se more tudi v vinogradu z uporabo umetnih gnojil no« večati pridelek in sicer v količini in ka« kovosti. Tudi glede izvršitve gnojenja ima umetno gnojenje prednost pred hlev« skim gnojem. Prvo se navadno lažje iz« vede in stane mnogo manj nego gnojen« je z velikimi množinami hlevskega gno« ja. Resnica te trditve bo jasna takoj vsakemu vinogradniku, ako upošteva, da se nahaja v 200 /cg čilskega solitra, v 200 kg Tomasovc žlindre ter v 150 kg 40% kalijeve soli, torej skupno v 5.5 me« terskih stotih umetnega gnojila več du« šika, fosforne kisline in kalija nego v j 00 meterskih stotih najboljšega hlevskega gnoja. Ako si predočimo poglavitne pogreške, ki se delajo, kadar rabimo umet« na gnojila v vinogradu, sta osobito dva, ki zaslužita posebne graje in sicer: pr« vič uporaba umetnih gnojil, ki niso spo« sobna za gnojenje v vinogradu in dru« Uč nepravi čas gnojenja. Kajnih ki ima v sebi. poleg žvepleno«kislega kalija raz« ne snovi, katere povzročajo, če pridajo v zemljo v preobili množini, da se zeml ja nškorji in strdi, nadomesti sc najboljše s 40% kalijevo soljo. Ako sc rabi kajnit v manjši množini, ne nastopijo sicer te ^Prilike, boljše pa je vendar, da rabi mo 40% kalijevo sol; njena vrednost je bila ponovno dokazana v zadnjih letih. Ne smemo se plašiti višjih cen te soli in si« cer radi tega ne, ker trta ne zahteva le umetnega gnojila v najprimernejši obli« ki, marveč ga tudi z večjimi in boljšimi dohodki poplača. Pretirana varčnost ni tu na mestu. Glavno"načelo naj ti bo: v vinogradu uporabljaj le taka gnojila, ki izboljšajo množino in dobroto vina. Kriva varčnost v vinogradu pa je tudi še mnogokrat v drugem oziru za uspeh usodepolna, če zapelje namreč do rabe premajhnih množin umetnih gno« jil. Da dobimo v tem pravo mero, je po« trebno, da razločujemo gnojenje mladih nasadov in starih vinogradov. V mladih nasadih moramo rabiti mnogo hlevskega gnoja, da se tla obogatijo z redilnimi snovmi. Prerano gnojenje z veliko množino hlevskega gnoja pa je smatrati po drugi strani za veliko potrato, ker se je ravno najbolj dragi del istega, dušik, do časa, ko dospejo korenine v dotično ze« meljsko plast, že -davno’ izpral in poiz« gubil. Mnogo boljše je zato, če se po« seje, predno se napravi nov vinograd, po dotičnem zemljišču kako rastlina za zeleno gnojenje, kakor detelja ali gra« šica, ki se v jeseni, predno se za vinograd rigola, podorje. Obenem se doda Zemljišču na hektar 8 do 10 meterskih stotov Tomasove žlindre ali 9 do 5 me« terskih stotov superfosfata in 4 do 6 me« terskih stotov kalijeve soli. Stroški za tako gnojenje niso sicer neznatni, rastli« nam se pa zato Zagotovi za mnogo let bogata zaloga potrebnih redilnih snovi, osobito tedaj, ako se pripomaga od časa do časa z manjšo množino umetnih gno« jil, ki zadosti potrebi trte po redilnih snoveh. Pozneje, ko je vinograd že za« sajen, ni več mogoče izdatnejše gnojiti spodnjih tal, ker pridejo redilne snovi pri poznejšem gnojenju z umetnimi gnojili vendar več ali manj k vrhu. Za vinograde, ki že rodijo, sc lahko odmeri manjša množina umetnih gnojil, približno četrti del. __________________________(Dalje.) Štrekelj Josip: STRUPENA ROSA. Pred leti so menili naši zemljaki, da kakor .je strupena rosa prišla, (pred okoli 38 leti,) tako, da tudi mine. Varali so se, ker neče in še neče, čeravno sc ji uspešno branimo. Odganjamo jo brezobzirno iz vinogradov, sadovnjak kov, krompirjišea in kadar se prikaže, pa vendar naše moči pešajo. V delu se držimo dokaj moško in ni kaj reči, ali zaloga dohodkov, zakladanje denarja za drajio galico, to nam je začelo ne« kam odrekati. Skušajmo v tekočem letu voditi boj s cenej o tekočino, s takozva? no Martinijevo mešanico. Nič ni to no? vega — povdarjam to, ker naš človek ne zaupa novotarijam, dokler ne potipa ampak, to je navadno bordoška me? sanica vode, raztopljene bakrene gali? ce in apnenega beleža, kateri dodamo še galun. Galun namreč poveča spri? jemnost modre galice, da ostane na rastlini več časa. Vemo namreč, da se strupena rosa (peronospora) ne prikaže, t. j. njeni trosi ne vstlijejo tam, kjer je galica, ker ta učinkuje strupeno na tro? savo kaljivost. Ako galico dež izpere ali da odpade, zlasti, ako je preveč apna v mešanici, je nevarnost tukaj. Poskusi so dokazali, da zadošča polovična in tudi manjša množina bakrene galice, ako dodamo še galun. Zato naj se vzame na 1 hi vode 14 kg bakrene galice, 14 kg galuna in primerno mno? žino apna, katero določimo z belim fc-noltalenovim ali z rdečim lakmusovim papirjem. V prav nizkih, za peronospo? ro najugodnejših legah, vzemi največ % kg bakrene galice, % kg galuna, ka? tero nevtraliziraš z ravno zadostno množino apnenega beleža. Če se bojiš, da ti bo vreme nadlego? valo, in da se ti zmes ne skvari, doloži ob pripravljanju na vsak hi mešanice še 6 dekagramov sladkorja. Tako pri? pravljena mešanica se ohrani več dni. Kletarstvo. RABA ŠPANSKE ZEMLJE ZA ČIŠČENJE VINA. Nekateri izkušeni kletarji prav to? plo priporočajo rabo španske zemlje za čiščenje motnih vin, ki niso še povsem mirna. Ker imajo naši vinorejci v le? tošnjem letu — žalibog — preveč pri? like, rabiti razna sredstva za popravljanje svojih , vin in ker igra med temi ravno španska zemlja važno ulogo, ne bo odveč, ako podamo, nekaj navodil, kako jo moramo pravilno rabiti. Špansko zemljo ima v zalogi v Gori? ci »Vinoagraria« (g. Ušaj Just), dobi pa se tudi po mirodilnicah. Ako hočemo očistiti en hi vina, rabimo 200 do 300 g te zemlje. Hraniti jo moramo v zračnih prostorih, najboljše še v neprodirno za? prtih škatljah, ker se drugače nasrka raznih duhov, ki vplivajo pri rabi tudi na vino. Zemlja, ki jo dobiš v mirodilnicah, diši včasih prav močno po raznih miro? dilniških predmetih. Radi tega moraš do dobra odstraniti te duhove iz nje, pred? no jo dodaš vinu. To dosežeš najhitrej? še na ta način, da zemljo postaviš v pri? merno posodo in zaliješ potem na njo čiste, mrzle vode. Ker se nahaja navadno v kepah, je priporočljivo, da jo nekoliko raztolčeš, prodno jo deneš v vodo. Po? tem pa vse dobro premasti z roko in premešaj. Ko se zmes poleže, odlij pola? goma vodo, nalij pa drugo svežo. To ponavljaj tolikokrat, dokler voda nima več duha. Navadno se z dvakratnim nama? kan jem odpravi vsak duh. Ko si to dosegel, nalij na špansko zemljo nekoliko vina, zmešaj potem vse skupaj in zlij le tekočo tvarino (brez mo? rebitnih kep) v vino, ki ga nameravaš či? stiti, vse skupaj pa potem v sodu dobro premešaj. Sod napolni na to z vinom. Ko si to izvršil, sod dobro zavehaj ter pusti vino in sod vsaj teden dni pri miru. Ko se je vino učistilo, pretoči ga na čisto. Predno pa pričneš pretakati, potolči z lesenim kladivom po stranskih dogah soda, da na ta način spraviš ule? Žano zemljo popolnoma na dno, da se ti vino pri pretakanju ne zmoti. Če bi ti to navodilo ne zadostovalo, obrni se do strokovnjaka za nasvet. .Vrtna KAKO PREŽENEŠ KUKCA? Večkrat se pripeti, da je grahovo seme, ki ga nameravamo posejati, polno graharjev ali kukcev, to je majhnih žuželk, ki so uničevalke grahovih zrn. Da ni priporočljivo tako seme spravljati v zemljo, je jasno. Treba je torej, da se živalice spravijo iz graha pred rabo. To dosežeš najlažje in najprej na ta način, da vsujcš zrnje v primerno posodo in naliješ potem v njo vode do vrha. Voda mora stati nad grahom vsaj 15 cm viso; ko. Grah pusti v vodi en dan. Če pogle* daš naslednjega dne, kakšen učinek je rodilo to delo, boš videl vse kukce na vrhu vodnega zrcala. Da to zalego umoriš, pa moraš dati v vodo, v kateri se na* haja grah, nekoliko lesnega pepela, žele* ne galice in kuhinjske soli. Najboljše je, da vzameš na vsakih pet kg graha 15 g zelene galice, pest pepela in pest soli. Ako graha, ki si ga tako očistil škodlji* vih kukcev, ne poseješ takoj, odcedi po* lagoma vodo iz posode, potem pa razširi grah na redk®, da se lepo osuši. Davki in p Gč.: OBČINSKA DAVŠČINA NA ŽIVINO. V zmislu italijanskega občinskega in pokrajinskega zakona je občina vse nekaj drugega, kakor je bila prej po av* sirijskem občinskem redu. Cela vrsta noslov in opravil, ki so prej spadali v delokrog države in dežele, bremeni sedaj v zmislu novih predpisov, občinsko bi a* Sajno. Mnogo nalog, o katerih se avstrij* ski občini še sanjalo ni, morajo sedaj naše županije izvrševati, in to deloma obvezno, deloma pa neobvezno. Narav* no je torej, da je morala državna oblast dati tudi občini primernih virov na razpolago, iz katerih more črpati v zadostni 'nori sredstva, .ki so potrebna v kritje izdatkov za opravljanje vseh poslov ši* rokega svojega delokroga. In tu je drža-va postopala res na iznajdljiv način. Pri* ^nala je občini pravico, uvajati celo yrsto samostojnih občinskih davščin, ki Piso bile do sedaj pri nas v navadi. Med temi je posebno ena davščina, ki jo naši r s t v o. OBREZOVANJE VRTNIC. Važen posel za cvetličarja spomladi je obrezovanje. Predno izvršiš to opra* vilo, moraš pri vrtnici dobro pogledati, kake rašče je, to je, ali poganja šibko ali krepko. Če je vrtnica močno in krepko pognala, ali če se morda že vzpenja, skrajšaj mladike prav malo, drugače bi se ti znalo pripetiti, da odrežeš lahko ravno oni del mladike, ki bi pognal cvetje. Pri šibkih vrtnicah, pa je pripo* ročljivo, da skrajšaš mladike precej močno. Šibka vrtnica namreč nastavlja običajno cvet na spodnjem delu mladi* ke. Pri obrezovanju pazi prav posebno na to, da ustvariš vrtnici lepo pravilno krono. Ako bi katera mladika, ki jo srna* traš za potrebno pri vrtnici za pravil* nost krone, rastla. preveč navpično ali si sama ustvar ja lastno krono, ne odreži je, čeravno lahko mladika nerada cvete. Pusti jo, a obrni jo navzdol. Potem bo poganjala sicer bolj šibko, a cvetela pa bo! In s tem bo vendar dosežen tvoj namen. r i s t o j b i n e . živinorejci gledajo s strahom in neza* upanjem: ta je občinska davščina na žiV vino. Ne bo odveč, ako torej tudi mi iz* pregovorimo par besed o tem novem davku. Po členu 8. zakona z dne 26. julija 1886 št. 4513 so občine upravičene uva* jati poseben občinski davek na posamez* no glavo one živine, ki jo našteva zakon ne glede na spol. Deželni upravni odbori posameznih pokrajin sestavijo pravilni* ke in določijo živino, ki jo smejo občine v dotični pokrajini obdačiti. V furlanski pokrajini, kamor spadajo skoro vse žu* panije bivše goriške dežele, se lahko ob* dači sledeča živina do najvišje meje: voli 20 L, krave 17 L, biki 35 L, ovce 1 L, ovni 0.70 L, koštruni 0.80 L, koze 1.20 L, kozli 1.50 L, konji in kobile 14 L, žrebci 120 L, mezgi in mezge 10 L, osli in oslice 4 L, junci in junice do 3 let 10 L. — Ni pa rečeno, da občina mora obdačiti vso našteto živino v najvišji označeni izmeri. Lahko gre • tudi pod te zneske, a čez nje pa nikakor ne sme. Opozarjamo izrecno, da prašiči pri tem davku še ne pridejo v poštev. Tarife za tržaško in istrsko pokrajin no nam niso znane. A smatramo, da ve* like razlike ne bo. Obdačiti se ne morejo: konji do 3 let, osli in mezgi do 2 let, teleta do 1 lete, jagnjeta in kozlici do 6 mesecev. Davek na živino se plačuje v naslednjem letu, a po stanju živine, ki jo je kdo posedoval na dan, ko je potekel rok za prijavo, to je navadno dan 20. nov. vsakega leta. Poznejše izpremembe ne uplivajo na davek. Če kdo pripelje živino po omenjenem roku v občino, ni dolžan plačati za dotično leto davka v dotični občini, a tudi če kdo svojo žival proda, ni oproščen davka. To je, kjer je bila žival 20. novembra, v tisti občini se davek plača in za ono število glav, ki jih , je živinorejec dotičnega dne posedoval. \ Tako določa pravilnik za furlansko po* t krajino. | ] Občina ima pravico, ugotoviti po po* [> sebni komisiji, ali so prijave točne. Za F nepoštene prijavnike so določene denar* [ ne globe. Globi zapade tudi oni, ki bi ob času prijavljanja ali pregledovanja na* menoma le začasno skril ali odgnal svo* r je živinče, da se lahko odtegne plačilu davka. To je hud prestopek, ki se strogo t kaznuje. __ ; Predpisane davščine se potem izter* jajo v obrokih, ki jih določi starešinstvo posamezne občine v posebnem občin* skem pravilniku potom davčnega izter* jevalca, ki pobira državne neposredne davke in doklade. Dopisi. S Kanalskega. — Kakor vse kaže, korakamo v kaj kritično dobo. Seno, naš glavni pridelek in najvažnejši vir dohod* kov v povojni dobi, leži do sedaj sko* raj vse še nerazprodano doma, kajti po-praševanje po njem je zelo neznatno, a še to po tako nizki ceni, da bi z izkupič* kom ne pokrili niti stroškov za pridelo* vanje. Drug važen vir dohodkov, drva, je žal tudi že vsahnil. Gozdove, katerim je vojna še prizanesla, smo do skrajnosti ogolili, da smo se s tem preživljali. — Še celo za vino je marsikateri naš gospodar prejel še do Lanskega leta kakšen stotak. A letos? Naša sadjereja je za mnogo let uničena, a ostali poljski pridelki kakor žito, krompir, fižol, zadoščajo komaj za nekaj mesecev preživljenja. Mnogo naših ljudi, je bilo zaposle* nih nekaj let pri vzpostavitvenih delih, a danes tovrstnega zaslužka ni več. Dohodki pičli — a izdatki pomno* ženi. Pomanjkanje denarja je veliko in opaža se ž-alostno dejstvo, da se je za* čelo pogrezati naše ljudstvo zopet v dol* gove, iz katerih se je bilo komaj rešilo, i Izseljevanje v tujino je na dnevnem re* du. Ali naj v očigled temu položaju obu* parno? Ne! Našemu gospodarstvu bo treba poiskati novih smernic. Naša ze* mlja je ustvarjena za živinorejo in treba bo poprijeti se umno in v razširjenem obsegu te panoge kmetijstva, katera je v današnjih razmerah še najbolj dobička-nosna. Pri obnavljanju sadovnjakov seje treba ozirati na one vrste sadja, ki ga bo mogoče tudi vnovčiti. Pri tem pa ne smemo pozabiti na — murvo. V nekatc* rih krajih našega okraja so se že pred vojno uspešno bavili z gojenjem svilo* prejke in vsekakor bi kazalo, posebno dandanes, oprijeti se, kjer so zato dani pogoji, tega novega in plodonosnega vi* ra dohodkov. Sicer pa se tudi murvino listje prav lahko in dobro proda, kajti povpraševanje po njem je tudi v naših krajih od leta do lete večje. — M. F. Vprašanja Št. 15. — J. G. v S. — Ali je sirotka iz mlekarne, v kateri se siri mleko s te* kočim siriščem, užitna za mlada teleta in odgovori. ali za mlečne krave? Tukaj je govorica, da sirotka ni užitna, in da škoduje živini. Odgovor: Sirotka je ostanek, ki ga dobivamo pri izdelovanju sira. Ker se Navadno povsod po naših sirarnah do-"Ka iz sirotke tudi skuta, ostane konec« 10 v sirotki le malo redilnih snovi, V ‘00 kg takšne sirotke je povprečno: ^■79 kg vode, 0.6 kg beljakovine, 0.0? ^ tolšče, 5.1 kg mlečnega sladkorja, '.44 kg rudninskih snovi ali pepela. — ^"ajizdatnejše se da izkoriščati sirotka prašičih, ki so nad 4 mesece stari in •'red vsem namenjeni za pitan je. Tak« >nim prašičem pokladajmo sirotko •kupno z drugimi krmili. Kakor na vsa« co drugo krmilo, je treba tudi na sirot« začeti privajati prašiče s prav majh« dmi količinami. 4 mesece stari prašiči fdko dobivajo' 3 1, 5 do 6 mesecev stari i k 7 do 8 mesecev stari 6 do 8 1 in 9 do ,2 mesecev stari 10 1 sladke sirotke na lan in glavo. Ker je sirotka zelo vodena ^ ie v njej tudi nekaj kisline, se rada dtro skvari. Skvarjena sirotka pa lahko škoduje tudi pitanim prašičem. Vsled [e4a naj se kolikor mogoče sveža upo-jabj in pokrmi. Drugim domačim živa« Om sirotke ne priporočamo pokladati, Posebno ne teletom, mlademu govedu in Pječnim kravam. K večjemu bi sirotko phko krmili črez 3 do 4 mesece starim pletom, ki smo jih določili le za opi« tanje in prodajo v mesnico in ne za plemensko rejo. Istotako lahko krmimo s gotico tudi drugo pitalno govedo. Tudi hi hoteli pokladati sirotko doječim 5vmjam, je treba, da smo pri tem zelo Previdni in oprezni, ker drugače je P°l-ie, da tega ne delamo. /p. L .St. 16. — A. K. O. št. 28. — Vpra« banje: Imam lepo veliko 8—9 let staro, i mesecev brejo, dobro oskrbovano kra« KO', katera od 6. zjutraj do 9. ure zvečer pkoraj nikdar ne leže. Kaj bi bilo temu .zrok? Sosed mi ie rekel, da jo gotovo hekaj tišči v želodcu. Odgovor: Opažamo, da goveja ži« |n- tudi konji takrat ne ležejo, ko jim v,eganje provzroča bolečine. Bolezen se Zam.ore nahajati v notranjih delih tele« y-vha tudi lahko v nogah. Ako bi bila I a^a krava nekaj požrla, ter bi jo v že« m.lcu zbadalo, bi to gotovo opazili po ‘Tmih znakih, recimo, bi se sušila, bi 4nhšo prežvekovala, bi stokala in bi aam Vi to prav gotovo navedli. Pa vse« k ga tega pri Vašem govedu ni. Bilo bi bolj možno, da čuti krava bolečine pri vle« ganju v nogah ali pa sploh v kosteh. Kr« mite kravo dnevno s klajnim apnom, vsak dan priložite eno žličko k otrobom skozi mesec dni. Ako ne bode bolje, pridite ob priliki osebno v naše uredni« štvo, kjer je vsak četrtek strokovnjak« živinozdravnik brezplačno' na razpo lago. Št. 17. — F. C. iz G. — Vi pišete: V prvi številki »Gospodarskega vest« nika« je bilo v članku o žganjekuhi izra« čunjeno, da se plača od kotla, ki drži en hektoliter 153 lir. Jaz pa imam kotel, ki drži 110 litrov, pa so mi izračunali, da moram plačati veliko več, kakor je bilo v Vašem listu navedeno. Kako je to? Odgovor: Vam je najbrže računala financa, da Vi napolnite svoj kotel dnevno dvanajstkrat, in ne samo desetkrat, kakor je bilo računano v navede« nem primeru v dotičnem članku. Zato ta razlika v odmeri pristojbine. Št. 18. — G. R. iz V. — Vi pišete: Vsled pomanjkanja dela, sem že dalje časa brez zaslužka, Ker ni upanja, da bi bil zaposlen v domačem kraju, mi ne preostaja drugega, kakor iti s trebuhom za kruhom. V enakem položaju se naha« ja več mojih znancev v naši vasi. Ker se nameravajo tudi ti izseliti, prosim, da nam sporočite, katere listine so potrebne za dosego izseljeniškega dovoljenja, in kam naj se obrnemo za izposlovan j e istega. Odgovor: V Gorici se nahaja po« sobna izseljeniška poslovalnica v Via Ccconi št. 7, ki Vam pojde v vsem na roko, ako se obrnete na njo. Listine, ki jih rabite kot priloge prošnji za izseljeniško dovoljenje so sledeče: Rojstni list, potrdilo državljanstva, nravstveno iz« pričevalo (podpisano tudi od kr. orožni« kov), izjava, da ni zadržka (podpisana tudi od kr. orožnikov) in izjava o izpel« njeni vojaški obveznosti, oko j e prosi« lec služil v avstrijski armadi. Vse te /'« stinc mora izdati pristojno županstvo na koleka prostem papirju. Dalje so potreb« ne še sledeče listine: Vojaška odpustni« ca, ako je prosilec služboval v italijanski armadi, ki jo' dobi pri pristojnem vaja« škem okrajnem poveljništvu; delavsko izpričevalo, ako je prosilec rokodelec, ki ga izstavi podjetnik s delodajalec; zdravniško izpričevalo kateregakoli zdravnika, potrjeno od županstva; kazenski list, ki ga dobi pri kazenskem in civilnem sodišču in končno dve lastni sliki, lastnoročno podpisani in potrjeni od županstva. t Št. 19. — V. B. iz G. — Vi pišete: Ker nisem mogel prodati svojega vinske« ga pridelka na debelo, sem bil prisiljen otvoriti osmico, in tako na drobno raz-pečati svoje vino>. Pri tej priliki sem mo« ral plačati krog 45 lir od hektolitra fi« nanci v A. Prosim, da mi pojasnite, ali je v tej svoti vštet tudi že vinski davek, ali pa bom moral še posebej plačati ta davek? Plačal sem leta 1923. Odgovor: To kar ste Vi plačali pri užitninski poslovalnici v A. je bila le užitnina od vina,.ki ste ga priglasili za riadrobno razprodajo. V znesku 45 lir od hi je všteta temeljna državna užitf . na in pa razne doklade (deželne, občih1' ske, šolske in cestne). Če bi n. pr. pr|So' dali Vi svoje vino na debelo kakemu 4Za stilničarju, bi moral pa on poravnati fni, znesek pod naslovom »užitnina vin#11’ odnosno oni, ki bi njegovo vino po Državni davek na vino pa je povsem kaj drugega. Ta davek plača oziroi odgovarja za njegovo plačilo1 n apr a državi v vsakem slučaju pridelovalec , na, to je vinogradnik. Davek znaša ! ‘”1 (dvajset lir) od vsakega pridelane) hektolitra vina, odstevši gotove količit za družinske potrebe in pa odbitke, 1>v jih zakon natančno določa. Iz tega sled^rf da bi morali Vi, razen užitninc, plačan za v osmici na drobno potočeno lastn**8 vino, poravnati še 20 lir državnega vitrS: skega davka za vsak hi lastnega vinski ga ukrepa razvidna in utemeljena, »k Naseljevanje Čehoslovakov na Ru^ skem. ■— Zastopniki čehoslovaške repico bilke se pogajajo v Moskvi s sovjetskooi vlado o dovolitvi naselitve čehoslovaškik ' državljanov na Ruskem. Sovjetska vladna jim namerava prepustiti 30.000 ha rodo^ vitne zemlje na dolnjem Kavkazu, ob;0 Volgi, pri Saratovu in Samari. Kakor pO'k ročajo češki časopisi, misli tudi oddelek^ za izseljeniške zadeve pri Masarvkoviki akademiji dela na rešitev vprašanj#?' češkoslovaškega priseljevanja v ruskih0 pokrajinah, ter dela na to, da dobi nek# i terc ugodne kraje kavkaškega ozemlji češkoslovaškim kmetiškim izseljehcen1;*0 Rusija je dežela bodočnosti, zato* bi tudi^ naši ljudje mnogokrat bolj pametno pravili, da bi se hodili s trebuhom kruhom v Ameriko, kjer polagoma to-k ne j o v angleškem morju, ampak hiteli ^ med svoje severne brate v bogato ru; sko deželo. To pa še prav posebno seA ,ci?i. ko je naša država sklenila ugodno prjfiovinsko pogodbo z Rusijo, s katero si d[zagotovila raznih ugodnosti za naselje? :i fnie delavcev, ki so italijanski držav? m lr>’ • jp Zamenjava avstrijskih predvojnih x\'nt. — Ob polomu je ostalo mnogo papirjev, last naših rojakov, v nalogah, pri avstrijskih bankah, kjer se idi šc sedaj nahajajo. Te vrednostne 'tinc je žigosala vlada avstrijske repu? ej ike, na kar jih naša država vsled tega •ilgosanja ni hotela zamenjati. Po posre? Pvanju merodajnih trgovskih in gospo-edpskih krogov pa je osrednja vlada v in.^u izpremenila svoje stališče in odre? da prične finančno ministrstvo ži? iifbati. avstrijske predvojne vrednotice, iedtudi so te že žigosane od nove avstrij? ljudovlade, le da so lastniki — ita-:ni'Stiski državljani pravočasno ugovar? temu poslednjemu žigosanju. Ko bo pvo žigosanje izvršeno, se te vrednotice ptienjajo z obveznicami 5% italijan? pcga državnega posojila. To velja tudi & žigosane papirje, ki so si jih lastniki bfatpj Spravili iz Avstrije in jih imajo sebi. >v, Državna pomoč po povodnjih in na? c>viii poškodovanim krajem. — S kr. od? *kom?zakonom z dne 3. marca 1924 št.. £^9 (U. 1. št. 61.) se je priznala pravica podpore iz državnih sredstev onim :oočina;m furlanske pokrajine, ki so trpe? ih- vsled nalivov in povodenj v letu 1923. lira izvršitev obrambnih nasipov, uredi-Gv in poprav cestnih in vodnih naprav b^Hijo občine ali pa v ta namen ustanov? v,epe zadruge državne podpore v naj? n^jem iznosu 75% proračunjcnih stro? ,’i^ov. Za kritje ostalega zneska pa si mo? ti činitelji priskrbeti posojila pri hranilnici in posojilnici (Cassa depositi /’ Prestiti) v Rimu, povračili ve v petde? petletnih obrokih. Polovico obresti teh •^sojil plača država. — Opozarjamo na naše občinske uprave s priporočilom, ^j zaprosijo obljubljene podpore. Saj l.c‘ cela vrsta krajev v gorenji vipavski ;lolini in v hribih, ki so lansko leto prav ['Udo trpeli po nalivih. ; Kupna moč delavskih plač. — Kako Alika razlika vlada danes v kupni moči plavskih plač sledi iz sledečih primer? -Ti: Delavec v cementni obrti si lahko kupi z zaslužkom ene ure na Angleškem 2700 g kruha, na Švedskem 2600 g, v Nemčiji pa le 670 g. Vinska kupčija. — Vsled trajnih in s tehtnimi razlogi podprtih posredovanj pri osrednji vladi glede zlih posledic, ki jih povzroča zastoj v vinski kupčiji, kaže da namerava vlada vendar izpremeniti svoje dosedanje nepopustljivo stališče napram upravičenim zahtevam vinorej? cev. Merodajni krogi so prišli do prepri? Čanja, da je v naši državi vino eden naj? večjih pridelkov poljedelstva in, da je treba to dejstvo upoštevati pri raznih ukrepih davčnega in trgovskega značaja, Vlada je sedaj zagotovila, da bo priznala vse mogoče olajšave pri izvažanju vina v tujino in da bo temeljito prevdarila vse ukrepe, ki morejo služiti v povzdigo vi? nogradništva in odstranila one, ki ovi? rajo njegov razvoj. Davek na vino pa ostane. Zaslužki kmetijskih delavcev v Franciji. — Pred vojno je plačal fran? coski posestnik svojim delavcem pri? bližno 1000 frankov letno. Danes dobiva isti delavec krog 5000 frankov na leto in hrano. Razen tega je še delovni urnik skrajšan. Vse to povzroča, da je pridelek in dohodek posestev po vojni mnogo nižji od predvojnega. Odpis davčnih glob. — Pri napovedovanju davku podvrženega čistega zemljiškega dohodka so davčni obve? zanci v nekaterih pokrajinah prijavili namenoma napačne zneske. Ko so pristojne davčne komisije to ugotoviley so posameznike kaznovale z občutnimi glo? bami. Radi tega je nastal med prizade? timi hud odpor. Finančno ministrstvo je sedaj odredilo, da se vse globe v celi državi odpustijo. Davčni izterjevalci ne smejo tedaj terjati teh glob, tudi če so bile že določene in vpisane v sezname. Meterska mera je uvedena sedaj tudi na Japonskem in Kitajskem, ^ieter in kilogram rabi torej cel svet, le Anglija in Združene države amerikanske še ne. Kako uničujemo koleke? — Kolcke uničujemo s tem, da jih preluknjamo oziroma da napišemo odnosno natisne? mo na nje s pečatom dnevnico in sicer je rabiti za to delo vsikdar le mastno črnilo. - Ušaj Jusi: POMOČ BREZMATICNIM DRUŽINAM SPOMLADI. V zgodnji pomladi čebelar nikakor ne sme trpeti breziv: atičnih družin v svo« jem čebelnjaku. Od takih družin ne moremo pričakovati nikake koristi, ker tu? di če bi imele morebiti že izdelane ma? tičnjake, bi se mlada matica ne mogla oploditi, ker ni trotov. Ravno tako bi bilo brezmiselno, če bi hoteli brezmatič? no družino ohraniti s tem, da bi ji v tem času dodajali zalege in čebel iz drugih močnih panjev. Brezmatična družina peša vsled pomanjkanja naraščaja in vpije do dela. Konec trpljenju takih dru? žin napravi navadno izropanje. Najboljša pomoč brezmatični dru? žini je dodanje oplojene matice, ali pa združitev z drugo družino, ki ima oplo? j eno matico. V čebelnjaku imamo navadno v tem času eno ali več takih dru? žin, ki sicer imajo matico, ali so iz enega ali drugega vzroka oslabele na številu čebel. S tako, časih samo iz ene pesti če? bel sestoječo družino, združimo brezmatični panj. Matico seveda moramo iz previdnosti najprej zapreti v matično kletko. Nato pregledamo satnice brez? matične družine z namenom, da more? bitne matičnjake na njih zatremo. To je v pomladnem času lahko delo, ker je malo čebel in malo zalege. Pri tem delu odstranimo prazne sat? niče in jih nadomestimo s polnimi iz panja, katerega hočemo pridružiti. Ko? nečno preložimo v brezmatičnem panju s čebelami obloženo satovje iz medišča in na njih mesto pride šibka čebelna družina z matico v kletki in na svojih satnicah. Žrelo na medišču ostane za? prto, pač pa odkrijemo, ali bolje odstra? nimo matično rešetko, ki loči medišče od vališča. S tem je delo končano. Čebele ponoči zapustijo medišče in se preselijo v vališče k tuji družini in matici. Tri do pet dni potem ostanejo čebele zaprte, da pozabijo na svoj pre; šni prostor. Med tem časom pustim matico iz kletke. V slučaju, da je bil* brezmatična družina šibka, pa ometamf dotične čebele k kakemu drugemu p« nju, ki potrebuje ojačenja. Tudi v tet) slučaju je dobro prej matico zapreti j kletko, da jo priložene čebele ne bi poj škodovale, ali celo umorile. Jako dobro v obeh slučajih slu# pri združenju dim, ali škroplenje j oslajeno vodo, kar pomiri čebele da se rajši sprijaznijo. Mešati v tet času med z vodo, mesto sladkorja, pa n< bi svetoval, ker duh po medu prav lahk< povzroči ropanje. Kcnečno omenjam, vsem čebelar jem znano, vendar ne od vseh čebelar jev dovolj upoštevano načelo, da 1( močna družina daje prihoda in koristir Zato združite po dve, ali tudi več šibkil družin v eno močno. V. J.: KRMLJENJE ČEBEL. C) tem predmetu se mnogo piše it razpravlja v raznih čebelarskih listih kar kaže, da daja to opravilo mnogo skrbi. In to posebno, ko gre za zasilno krmljenje, da obvarujemo čebele po gina. Previden, izkušen čebelar uredi žo jeseni pri vzimljenju svoje čebele tako da mu ta skrb o zimskem času odpade V ta namen pregleda in pretehta vsa!* panj pri vzimovanju: a) ali ima d obrt matico, b) ali ima dovoljno zalogo medu Z večletnim opazovanjem bo z goto.' vostjo določil, koliko medu potrebuje posamezen panj črez zimo. Izkušnja ka* že, da porabi dober panj črez zimo, rt je od konca oktobra do konca februarja krog 2 kg medu. Moja tehtnica pravi, d? so porabili v letošnji zimi panji po iVsl kg, le redko kateri po 2 kg. Sploh moram reči, da so letos pre* zimile čebele s prav malo porabo medu-Temu je bilo vzrok stalno mrzlo zimsko i Vreme. Bilo pa je vendar dovolj lepih dni, da so se mogle čebele spražiti (sči* stiti.) Ob toplih in prav toplih zimah iz* letujejo čebele brezkoristno, iščejo , v svojo pogubo cvetni prali v neverjetnih daljavah, izrabijo se same in povžijejo mnogo medu. Taka topla zima je bila leta 1918, ko je sijalo solnee v januarju tako gorko, da je leska pričela po ma= lem cveteti v tem času. Čebele so pa ’ glasno šumele in donašale obnožnino, katera še od daleč ni odgovarjala njih napredovanju in porabi medu. Do kom ca februarja so panji izgubili na teži do 4 kg, dasi je bilo že precej zalege. Čebele je bilo treba pozneje krmiti, da so se ohranile. Za' ugodno prezimovanje so bolj "riporočljivi panji brez praznih medišč, Pa raje nižji, kakor višji, ker prezimijo čebele z manjšo porabo medu. Ravno tako je prav, da so panji v čebelnjaku od zadnjih dni decembra, če so mrzli dnevi, naloženi eden tik druzega in zgors nji tesno združeni se spodnjimi ter ob straneh in zadaj toplo odeti. Ako je topla zima, pa je treba panje zadaj od? kriti, da jim dohaj-a čist hladnejši zrak. Ako solnee sije pretoplo na sprednje lice, je treba panje obsenčiti. Goto? vo je, da pride čebelar do pravilnega j ravnanja še le po večletni vaji v preži? movanju. Prezimovanje ni sleherno leto j en.,ako, temveč je odvisno od mrzlega ali toplega vremena. Potrebno je, da ima I vsak že srednji čebelar svoj zapisnik, kamor redno in točno zapisuje vsako nosebnost poedinih panjev. Vsak panj bodi zaznamovan s številko, po kateri vpisuje razne važnosti poedinega panja, kot vsebina medu, dobrota ljudstva, ma? tiče, itd., da zna že iz zapiska sklepati o Rednosti panja. Oni čebelarji, ki so pu? k ftiK čebelam v panju dovolj medu pri vzimljcnju, imajo mirno srce pri spo? miadnem pregledu čebel. Težje je onim, ki so pustili premalo medu, ali niso do? volj odeli svojih čebel v silnem zimskem mrazu. Čebele so jim v obeh slučajih najbrže poginile za lakoto. V prvem, ker niso imele dovolj medu, v drugem Pa, ker so otrpnile vsled mraza in se Piso mogle premikati po satovju za me? dom. Čebelar pusti jeseni čebelam toliko medu, da jim ga sploh ne more zmanj? kati. Naravno je, da moramo, če je po? trebno, že jeseni dodati toliko* medu, da ga bodo imele dovolj. Bolje je, da imajo čebele raje več medu. Kar ga jim prepu? stimo odveč, tega ne porabijo*, temveč povžijejo le onega, ki jim je neobhodno potreben. Obratno sem zapazil, da pa? nji, katerim smo* pustili premalo medu. so še to malo hitreje porabili in shirali, kakor da bi jih skrb radi pomanjkanja silila, naj hitro pospravijo še ono, kar imajo. Čebelar, ki je vzimil panje s premalo zalogo medu, imel bo večen križ. Treba mu bo krmiti in krmiti ter nepotrebno razburjati čebele, a pravega uspeha le ne bo imel se svojimi ljubljenkami. Ako je čebelar tako* nesrečen, da mora krmiti, naj pomaga svojim čebe? lam s tem, da jeseni uniči nekatere pa? nje, pa doda med iz teh drugim. — in to v satovju. Sploh znano je, da najbolj pravilno je krmljenje z medom v satov? ju. Ako nimamo medenega satovja, tedaj je najbolj naravna hrana čebelam med od naših cvetočih dreves in trav? nikov. Sladkor polagamo čebelam v skraj? ni sili, ako nimamo medu. To pa vsled tega, ker le med je naravna in primerna hrana. Sladkor je le nadomestilo medu, ki pa čebele preveč razburja, vsled česar bolj razletujejo in se prašijo ter mnogo več porabijo, kakor bi drugače. Ako krmimo, ne delajmo tega s prered? ko tekočino, ker tako krmljenje manj zaleže. Najbolj se je obnesel trdo tekoč med in tudi tako sparjen, s sladkorjem zmešan, in prekuhan, da je postal trd, netekoč in vendar ne kristaliziran. Kri? stalizirane delce izmečejo čebele sploh iz panja na tla med smeti in voščene drobljance. Tekoč med naj se vlije v ni? talnik.e ali v satne celice. Netekoč med naj se pri panjih, pri katerih se zgornji pokrov odpira, kar prevleče nad okvir? čki ali pa položi v bližino zalege v redko tkanino. Za krmljenje bi moral imeti vsak čebelar vodno nekaj medu v zalogi. V Avstriji in Nemčija se krmi veči? noma sladkor, to pa vsled tega, ker tam primanjkuje cvetličnega medu. Med lah? ko dražje prodajo, ter dobijo neobdačen sladkor za krmljenje čebel — česar pa pri nas ni. V. J.: PREGLEDOVANJE ZALEGE. Izkušeni čebelarji si pri pregledo--vanju zalege ne delajo mnogo preglavic, ker oni opravljajo slična opravila vedno v času, ko po lepem vremenu nastopi hladno — mrzlo tako, da čebele ne izle* tujejo ali prav malo. To pa vsled tega, da jih čebele preveč ne nadlegujejo in se ne privadijo ropanja. Mlada zalega v satovju se pa mnogo ne zmeni za tak hlad, in pa saj jo čebele na satovju varujejo s krili. Nadalje pa traja pregled le trenutek. Če pogledamo kokoš, tudi ta zapusti jajca, ko si išče hrane, a jajca se le ne prehlade. Druge gospodinje pa skrbno pokrivajo jajca, ko dvignejo kokljo iz gnezda. V istini pa vidimo, da to nima pomena na razvoj mladiča. Ako' opazujemo vnliv toplote in mraza na zalego, vidimo, da je vročina usodepoLnejša za zalego, kakor mraz. Ako pustimo' to v poletni vročini le nekaj časa samo v gorkem, nam ista po> gine in se napeto izbuli iz celic. Gali n Mijo. ŠE O ZLATI ROZGI. Z ozirom na odgovor g. Vodopivca v 3. št. Gospodarskega vestnika glede zlate rozge bi pripomnil od svoje strani tode: Zlata rozga ni vrba, temveč spada v razred Compositae. Raste ob bregovih in na naplutem svetu, doseže 2 m višine, je trajnica in cvete od 1. avgusta do 10. septembra. Izvrstna, da, prvovrstna za nektar in obnožnino. Latinsko ime: So? lidago (virgo aurea) serotina, od tod nemško: Goldrute. Vrba, kojo omenja g. Vodopivec je Salix viminalis — ima rmeno škorjo. Ona, kot vse vrbe (kojih je v srednji Evropi do 20 vrst) cvete fe? bruarja in marca. Med vrbami je naj? bolja za nektar in obnožnino Salhc ca? prea, ki cvete najzgodneja, in se tudi uporablja za pletenje košar. Beseda rozga je latinska virgo, nemška Rute, slo? venska šiba. NOVI VPRAŠANJI. ’ Kdo izmed izkušenih čebelarjev bi znal in hotel odgovoriti na sledeči dve $ vprašanji: 1. Kakšno nadomestilo za obnožni? S iio je najboljše in kje si ga čebelar lah? ) ko nabavi? Mišljeno je namreč nadome- - stilo za cvetni prah zgodnjega pomla? danskega cvetja. J 2. Kakšni panji so najnovejši, v ka? terih se čebele najbolje počutijo, kateri so na j prikladne jši za čebele in koliko stanejo? , Ti vprašanji nam je stavil neki če? i belar iz Istre v imenu mnogih svojih ( ožjih rojakov, ki se nameravajo posve- i titi čebeloreji. A zadeva bi zanimala tu? di koga drugega izmed naših mlajših čebelarjev. OBVESTILA. Sedež in urad Slovenske čebeldrske zadruge je v Gorici Via Carducci št. 7 mi dvorišču, kjei je uredništvo in uprava Gospodarskega vest: nika. Ksi' dopisi naj se pošiljajo le na ta naslov. Za drugače naslovljene pošiljke zadruga ne more odgovarjati. Nekateri naslovljajo za zadrti: go namenjena pisma na posamezne osebe, na razna društva in zadruge, itd. Takih pisem mi ne dobimo ali pa prepozno, in naravno je potem, da se zaman pričakuje pravočasen odgovor. Satnice so žc na razpolago. Vsi oni ki so dali vosek v predelavo, naj pridejo čimprej po nje ali pa naj sporočijo, kako naj sr jim dosta? vijo (po pošti ali po železniei). Ravno tako naj se oglasijo dni, ki so satnicc naročili. Če jih ne marajo osebno prevzeti, naj nam naznanijo, kam in kako naj jih jim dostavimo. Pripominjamo pa, da lahko vsakdo dobi satnice, če tudi jih ni naročil, dokler bo kaj v zalogi. Požurite se, ker je poprašcvanjc veliko. Orodje smo naročili žc februarja. Poravnali smo tovarni zahtevano svoto že 6. marca 1924. Poslali smo potem še dve nujni pismi in en brzojav, a blaga do danes (30. III. 1924.) nismo še dobili. Pričakujemo ga vsak čas. V zalogi so sedaj matične rešetke, desetročna razstojišča, trčalke in kozarčki s pokrovci. Čebelarski listi. — Zadruga ne bo naročala več čebelarskih listov za člane. V tem pogledu je tako malo zahtev, da si zadruga ni mogla iz? poslovati nikakih ugodnosti. Tiska odlikovana Natrodna tiskarna. — (31.—III.—1924.) — Odgovorni urednik: Dominko Viljem.